UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska ^ Banka Banka posluhom Edinstven primer v Sloveniji Gorenjska predilnica drago plačuje lastno vodo Let« XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 16 - CENA 130 SIT Kranj, torek, 25. februarja 1997 Obisk v Sebenjah Žabe v močvirju še regljajo, žabarske veselice pa so zamrle Sebenje, 22. februarja - Sončen sobotni dopoldan je bil Pnmernejši za izlet ali vsaj sprehod v naravo kot pa za Pogovor v zaprtem prostoru. Vseeno je v dvorano KS ^.ebenje prišlo kar nekaj domačinov, ki so predstavili žlvljenje v vasi s skoraj 400 prebivalci. Nekaj zanimivosti, ^d katerimi sta tudi tradicija žabarske druščine in smučarskih skakalcev, smo poiskali kar sami. Med °gledom vasi smo srečali tudi mali prijateljici, ki sta radovedno spraševali, ali bo njuna slika res v časopisu. No. pa je! • S. Saje SIRA N 6 Vikendaši množično kupujejo zemljišča v Bohinju ^atečanom je prekipelo: STRAN 22 Glasova preja s Prešernovimi nagrajenci Pesniki (slikarji, glasbeniki) morajo prej umreti, potem so šele slavni Umetnikom se nekaj podobnega - kar spomnimo se Prešerna - v zgodovini, pa tudi danes kar naprej dogaja. Toda Prešernove nagrade so vendarle stopnica k njihovi slavi, mar ne? Modra dvoranica kranjskega gradu Khislstein je bila v petek zvečer skoraj pretesna za vse, ki so prišli na Glasovo prejo, na katero sta Gorenjski glas in Gorenjski muzej povabila letošnja Prešernova nagrajenca pesnika Nika Grafenauerja in slikarja Emerika Bernarda ter Kranjčana, nagrajenca Prešernovega sklada glasbenika Alojza Ajdiča. Nagrajencem se ni prav nič poznalo, da jih sedanja slava, medijska in vsesplošba pozornost kaj utruja - celo nasprotno - ob spretnem in tudi duhovitem prizadevanju voditelja večera Jožeta Dež-mana so med drugim marsikaj zanimivega povedali o svojem delu, skladatelj Ajdič celo nazorno na nekaterih glasbenih instrumentih - ter o odnosu do aktualnih vprašanj. Večer sta z igranjem na kitaro še polepšala kitarista Ravi Shrestha in Barbara Koder iz Glasbene šole Kranj. • L.M., foto: Gorazd Šinik Ne bomo dovolili parkiranja! pecani ne bodo pustili parkirati na zasebnih parcelah v Planici • če pa bodo parkirali, bodo organizatorje nvestiral° l24 1 ftoju mark- Mislim, da je bila $2fi* v>a Opcija, saj je bila j^no sklenjena v škodo £rJiske predUnice. Pogod-|ife. 01 tedaj moral potrditi lavski svet, vendar je ni, ,0rr Pomeni, da je nična." Gorenjske predil-Jel* Ste *e nekaj let, zakaj ff°p°zarJate na ta d 'J Preveč dela sem imel z ^evanjem podjetja, saj smo W borili za preživetje to- ?Iarne> vseu fr°nt pač ne rl^eš odpreti naenkrat." M J čigavi lasti je črpališče? ''% V lasti Gorenjske predil-fl» Po Pogodbi ga uporabl-bvv ka komunala, vendar pljučno za potrebe Gor-pske predilnice. Te vode torej ne smejo dajati nobenemu drugemu, kar pomeni, da ni javno dobro. Zaradi takšne pogodbe imamo z vodo daleč največje stroške v primerjavi z drugimitekstil-nimi tovarnami v Sloveniji, vprašljiva je naša konkureč-na sposobnost in prav ti stroški' so ena od velikih zavor za vzpostavitev normalnega ekonomskega stanja." Kolikšen je strošek?" "Način obračunavanja je paradoksalen. Gorenjska predilnica lastno vodo plača Loški komunali, ta pa nam pokrije stroške črpanja, predvsem elektrike, ki dosega približno petino cene vode, ki jo mi plačamo." Koliko trenutno plačate? "Pet do šest milijonov tolarjev letno, nazaj pa dobimo približno mifijon tolarjev. Zdaj smo izračunali, koliko je to zneslo v zadnjih devetih letih, po plačanih, ne po izstavljenih računih, in dobili znesek 73.642.110 tolarjev. V njem niso upoštevane zamudne obresti, ki so nanesle še približno 10 milijonov tolarjev. Lahko torej rečem, da smo v primerjavi z našimi konkurenti imeli za 900 tisoč mark prevelike stroške in da to pomeni približno 20 odstotkov celotne izgube v letih 1990 do 1995. Gre torej za veliko A REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za promet »n zve** l-angusova ulica 4,1000 Ljubljana T*».: 061/17-88-000 Ministrstvo za promet in zveze O^^sovl ^lici Preselilo v nove prostore naUnguso številka 4, v Ljubljani. Hkrati sporočamo telefonske štvilke, kot sledi: 061/i78-8000 'AJNlŠTVO MINISTRA........................16 nfi1/178-8284 SLUŽBA ZA STIKE Z JAVNOSTJO...... * ^ ^ ^VNA SLUŽBA................................te SEKTOR ZA PROMETNO POLITIKO ;178-8272 l^ MEDNARODNE ODNOSE................£ • n61/178.8217 ^KTOR ZA CESTE.............................teL U ŠfKTOR ZA ŽELEZNICE, POMORSTVO /178.8208, ^ ZRAČNI PROMET.........................••^ 061/178-8209 SEKTOR ZA POŠTO tal 061/178-8222 'M TELEKOMUNIKACIJE..................... stvar, breme pa je bilo največje leta 1991 in 1992, ko so bile obrestne mere zelo visoke, gospodarske razmere po izgubi južnih trgov pa zelo težke. Brez tega stroška bi se Gorenjska predilnice prej konsolidirala in zadržala več delovnih mest." Koliko vode porabite, kakšni so izpusti iz tovarne? "Približno 120 tisoč pros-torninskih metrov letno. Voda z našega črpališča ni pitna, to je običajna tehnološka voda, ki jo predelamo, zato je onesnažena in ne bi je mogli spuščati naravnost v vodotoke. Gre predvsem za obarvanost, drugo onesnaženost smo v zadnjih šestih letih izredno znižali, naša barvarna je med najbolj čistimi v Sloveniji, dajemo eko certifikat, da ne uporabljamo nikakršnih strupenih in nevarnih kemikalij ter barvil, zato lahko naše blago normalno izvažamo. KPK (kemična poraba kisika) smo v zadnjih šestih letih s 1.200 znižali na približno 300, dopustna vrednost pa znaša 750. Gorenjska predilnica je tako eden od blažilcev težke situacije v čistilni napravi, kar nam Loška komunala noče priznati. Naše odpadne vode predstavljajo šestino do sedmino vseh odpadnih vod, ki pridejo v čistilno napravo." Koliko vas čiščenje odpadnih voda stane? "44 tolarjev, mesečno od 500 do 600 tisoč tolajev, očistiti jo pač moramo, pri tem nismo v diskriminiranem položaju. Ne pritožujemo se, čeprav menimo, da imajo pri sami kanalščini z velikimi manj stroškov, poleg tega pa naše odpadne vode služijo za razredčevanje. Pred kratkim sem videl analizo, da pri odpadnih vodah, ki pridejo na čistilno napravo, brez naših KPK znaša 1.800." Loška komunala pri ceni torej ne upošteva, koliko so odpadne vode onesnažene? "Ravna po socialističnem načelu, vzemi tam, kjer je najlažje vzeti, pa ne boš imel tako velikih problemov." Koliko vas trenutno stane voda? "Za svojo vodo, katere strošek je 6 tolarjev, trenutno plačamo po 31,19 tolarja. Voda, ki jo uporabljamo doma, pa v Škofji Loki trenutno stane 26,25 tolarjev. Pitna voda je torej cenejša kot nepitna, sistem obračunavanja je diskrimato-ren, zato pa pravim, da je socialističen. Včasih so jemali tam, kjer so lahko, predvsem v velikih podjetjih Zdaj smo v tržnem gospodarstvu, ki se mu morajo počasti prilagoditi tudi javne službe." Kako se Loška komunala odziva na vaše pripombe? "Skoraj posmehljiv odgovor sem dobil, da tako pač je, da tO ni naša stvar, ker so po pogodbi oni porabniki tega vodnega vira. Vzeli so nam deiferencialno rento, ki bi jo morali dobiti mi, socializirali so nam jo, zdaj pa naj jo obračunavajo po enormnih stroških." Imajo interes, da bi vodo speljali še kam drugam? "Ne morejo je, po pogodbi je namenjena izkjučno Gorenjski predilnici. Drugega interesa ne morejo imeti, ker druga industrija te vode ne potrebuje, ni pa pitna, ker je v njej preveč nitratov, zato tudi pogojno ni uporabna kot iz črpališča na Sorskem polju." Loška komunala se ne odziva, boste pogodbo razdrli? "Morali jo bomo, po sodni poti, če ne bo dogovora, ker bo sicer ogrožen obstoj naše barvarne, zaradi medsebojne povezanosti pa celo podjetje, saj preprosto nismo konkurenčni." Koliko časa pogodba vle-ja? "Za nedoločen čas, s pogodbo pa se je Gorenjska predilnica obvezala, da bomo deset let po njej črpali vodo. Če bi jo prekinili prej, bi morali vsako leto povrniti 5 odstotkov vložka, kar ni tako veliko, približno 5 tisoč mark, veliko manj torej kot plačamo mesečno za vodo." Občina Škofja Loka pripravlja razpis za pridobivanje koncesionarjev? "Moram reči, da se je prvič pokazalo, da komunalna dejavnost ni celovita, temveč ima v Škofji Loki pet razdelkov, kar Loška komunala doslej nikakor ni hotela sprejeti: oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje ostankov komunalnih odpadkov in oskrba s plinom. Mislim, da bo do dejanskega varčevanja prišlo šele, ko bovsak plačal toliko kot stane, ko bodo vsako stvar obračunavali posebej in ko bodo obračuni pregledni. Solidarnost bo seveda še obstajala, toda vedelo se bo, kdo je solidaren in zakaj. V prejšnjem sistemu je bil največji greh, če je plačnik vprašal, za kaj je bil njegov denar porabljen, upam, da smo že tako daleč in smo lahko pošteni drug do drugega, da bi pregledno pokazali, koliko kakšna stvar stane in da jo plača tisti, ki jo je povzročil. Mislim, da je ta razpis že korak k temu, temu pa bodo morali prilagoditi obračune." Koncesijo bo verjetno dobila Loška komunala, v razpisu je omenjeno tudi črpališče v Gorenjski predilnici? "Verjetno je v ozadju znan, saj je tudi razpis tako pripravljen. Nam se seveda zdi sporno, da bi občina koncesijo podelila za naše črpališče, ker jo lahko podeli le na osnovi lastnih nepremičnin, lastnih osnovnih sredstev. Druga stvar pa je, da je ta ukrep diskriminacijski, ker črpališče vode v Gorenjski predilnici ni edino, takšnih Črpališč je veliko, imajo jih tovarne in zasebniki, zato se nam zdi čudno, da je Gorenjska predilnica navedena kot posebnež." Ker ste za Loško komunalo zlata jama? "Zato imamo probleme. Dvoje bi radi. Najprej, naj se ve, da plačujemo preveč, zato slabi naša konkurenčna sposobnost, na vsak tolar gledamo, praktično ne moremo redno investirati, normalno servisirati strojev in rezervnih delov. Po drugi strani pa mečemo stran denar za stvari, ki jih nihče drug v Sloveniji ne plačuje. Še hujše pa je to, da smo v Škofji Loki okrcani kot negativni element, kot firma, ki je občini največ dolžna, čeprav bilo z denarjem Gorenjske predilnice sfinancir-ane približno šestina komunalne infrastrukture v Škofji Loki." Koliko časa ie traja prepir s Loško komunalo? "Odkar sem v hiši." Je Loška komunala doslej kaj popustila? "Do leta 1990 smo našo vodo plačevali kot pitno vodo, kar pomeni, da bi nas zdaj stala 45,57 tolarjev. Dosegli smo 30 odstotkov popusta in tako nas stane 31,19 tolarjev, kar pa je še vedno štirikrat toliko kot znašajo stroški njenega črpanja." Zakaj mislite, da je nekdanje vodstvo Gorenjske predilnice podpisalo takšno pogodbo? "Mislim, da so jih k temu prisilili, v tem smislu, če ne boste vode jemali, je tudi v našo čistilno napravo ne boste dajali. Tudi kasneje, leta 1992, so grozili z zabeto-niranjem izhodnih jaškov, kar je protipravno in čisto motenje posesti. " M.Volčjak GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri Avto-moto zvezi Slovenije so po Gorenjskem tokrat 7-krat nudili strokovno pomoč pri okvarah, 11-krat pa so morali poškovana vozila odvleČi. GASILCI Kranjski gasilci so v Srednji vasi pri Goricah gasili požar na stanovanjski hiši, kjer so ugotovili, da je bil požar podtaknjen. V Šenčurju so odpirali vrata, kjer se je eno leto in pol star otrok zaklenil v stanovanje. V soboto so gasili požar v kontejnerju v Trbojah. Včeraj zjutraj pa so odhiteli v Aqua Savo, kjer je prišlo do kompliciranega požara. Z ognjenimi zublji so se borili kar 5 ur. Radovljiški gasilci pa so nam sporočili, da je 8 enot GD iz. občine Bled gasilo požar ob železniški progi od Bohinjske Bele do Rečice. Požar ob progi je povzročila lokomotiva muzejskega vrata. Gasilci iz Ljubnega so odhiteli na Posavec, kjer so pogasili požar na pomivalnem stroju. Vzrok požara je bil kratek stik na električni napeljavi. Najmanj dela so tokrat imeli jeseniški gasilci. Opravili so dvakrat prevoz z rešilnim avtomobilom, tehnično intervenirali z lestvijo v železarni in imeli gasilsko stražo v gledališču Tone Čufar. škofjeloški gasilci so prejeli obvestilo, da se iz stanovanjskega bloka na Novem svetu kadi, vendar do požara ni prišlo. Pogasili pa so travniški požar v bivši kasami in dimniški požar v Frankovem naselju. NOVOROJENČKI Gorenjci so ta konec tedna dobili 16 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 6 dečkov in 6 deklic. Obe teži sta pripadli deklicam. Najlažja je tehtala 2480 gramov, najtežji pa se je tehtnica ustavila pri 4100 gramih. Na Jesenicah pa se je rodila 1 deklica in 3 dečki. Tu pa sta si teži bratsko razdelila deklica in deček. Najlažji je bil deček s 3400 grami, najtežja deklica pa je tehtala kar 4540 gramov. IJRGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli veliko dela. Na kirurgiji so poskrbeli za 205 pacientov, na internem oddelku so nudili nujno pomoč 56 pacientom, na pediatričenm oddelku 24 malim bolnikom in na ginekologiji 16 bolnicam. SNEŽNE RAZMERE Krvavec do 55 cm pomrznje-nega snega, megleno, žičnice obratujejo; Stari vrh: oblačno, zaradi pomanjkanja snega naprave ne obratujejo; Kranjska Gora, Podkoren, Planica, Gozd Martuljek in Mojstrana: naprave obratujejo od 9. do 17. ure, snega je 25 cm, urejene so tekaške proge od Kranjske Gore do Tamarja; Bohinj: snega je do 20 cm, tekaške proge so urejene, drsanje je možno pod Skalco in v Bohinjski Bistrici; Vogel: do 60 cm snega, urejene so tekaške proge, obratujejo gondola Vogel ter vlečnici Stor-eč in Brunarica, Žagarjev graben je zaprt; Kobla: do 60 cm snega, urejene so tekaške proge in obratujejo vse naprave; Sor-iškaplanina: do 5o cm snega, urejene so tekaške proge in vse naprave obratujejo, cesta Bohinjska Bistrica - Soriška planina je prevozna; Pokljuka: do 60 cm snega, urejene so tekaške proge, obratujeta vlečnici Šport hotel in Rudno Polje II, cesta Je rek a - Pokljuka je prevozna; Zelenica: od 15 do 50 cm južnega snega, urejene so vse proge in obratujejo vse naprave, žičnica vozi od 9. do 16. ure; Straža na Bledu: do 40 cm umetnega snega, posebne gneče na smučišču ni; Zatrnik: zaradi pomanjkanja snega naprave ne obratujejo, na otroškem smučišču je 30 cm snega, naprave obratujejo. TRGOVINA S POHIŠTVOM POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 , SPODNJA BESNICA 81 NOKIA BllO 1 NOKIA CONNECTING PF.OPLE Najlažji GSM TELEFON 151 g Zastopa in prodaja: Teleray, d.o.o. Riharjeva 38 1000 Ljubljana Tel. 061/334 073, Faks 334 112 L MEGAMILK RADIO 107.3 '07.5 OGNJIŠČE [tel. 1S211-26 fix. 152-13 -62J Kranjskogorska občina ne bo dovolila novih omejitev Vaščani Radovne za kmečko peč? Komunala Radovljica ima v Zgornji Radovni vodno zajetje za vso beljsko in radovljiško občino in želi zajetje zavarovati z odlokom. Po njem vaščani v Zgornji Radovni ne bi smeli ne graditi in celo ne imeti cistern za olje. Mojstrana, 24. februarja - Vodno zajteje Ovčje jame je največji vodni vir za vodooskrbo občine Radovljica in predstavlja tudi vodno rezervo za ostala območja, kamor Radovljica lahko spelje vodo iz Ovčjih jam. Voda iz tega zajetja je higiensko neoporečna. Zaledje zajetja predstavlja območje največjih alpskih dolin Krme, Kota in Radovne ter pobočja Pokljuke in Mežakle. V zaledje sodi tudi Zgornja Radovna v občini Kranjska Gora. Skupčina občine Radovljica je že leta 1983 sprejela odlok o zavarovanju vodnih virov in Komunalno gospodarstvo je takrat dobilo zadolžitev za določitev načina in rokov zavarovanja posameznih zavarovanih območij. Zdaj je Komunala Radovljica pripravila osnutek odloka za zavarovanje vodnega zajetja v občini Bled. Po njem Ovčje jame sodijo v ožje varstveno območje - v cono II. s strogim režimom. V ožjem varstvenem območju so prepovedane dejavnosti kot uporaba biocidov in velikih količin organskega gnojila v kmetijstvu, gradnja skupnih čistilnih naprav, skladiščenje, predelava in pretakanje lahkotekočih naftnih derivatov in drugih nevarnih tekočin, novogradnje, odlaganje odpadkov in tako dalje. Odlok o zavarovanju vodnega vira je zato, ker je območje tudi v občini Kranjska Gora, treba predložiti v obravnavo tudi občinskemu svetu Kranjska Gora. Območje Radovne, ki je v blejski občini, je domala nenaseljeno, razen nekaj počitniških in stanovanjskih objektov. Sanacijski program obsega preglede teh objektov - kako imajo urejene greznice oziroma poniko-valnice. Območje Zgornje Radovne pa je naseljeno z vaškim naseljem, zato je potrebna določena ureditev tega območja - ureditev greznic, gnojnih jam, ponikovalnic, cistern za olje. Razvoj turizma po tem odloku ni smotrn zaradi povečanega prometa in gradnje več novih objektov. To območje sodi tudi v sklop Triglavskega narodnega parka, tako, da velja zakon o Triglavskem narodnem parku. Občina Kranjska Gora se v nobenem primeru s tem odlokom ne strinja. Kaj pravzaprav pomeni ta odlok za prebivalce Zgodnje Radovne, ki sodijo v demografsko ogroženo območje? Pomeni, da bi sprejem takega odloka zavrlo razvoj Radovne: vaščani ne bi smeli več graditi, še celo ne imeti cistern za olje! Kako bi se pa v oddaljeni Radovni potlej greli? Na drva ali na zemeljski plin? Nobenega turizma, ne alpskega in ne kmečkega. Vaščani Radovne bi bili skratka dvakrat v rezervatu: v omejitvah Triglavskega parka in zdaj še v ujetništvu odloka o varstvenem pasu zaradi vodnega zajet-ja!Občina Kranjska Gora seveda nima nič proti zavarovanju vodnega zajetja, a to zajetje sega po vsej.dolini do Triglava. Komunala Radovljica lahko ustrezno zavaruje svoje zajetje, a v nobenem primeru ne na račun vaščanov, ki že v preteklosti niso smeli nič graditi - in to na svoji lastni zemlji. • D.Sedej V Škofji Loki pripravljajo tudi nov grb Z veliko tradicijo so lahko tudi težave V okviru urejanja občinskega praznika in simbolov v Škofji Loki razmišljajo tudi o novem grbu. Bogata zgodovina pri tem odpira številne dileme. Škofja Loka, 24. februarja -Veliko strokovnih posvetovanj, kar nekaj raziskav javnega mnenja, javna razprava in obravnava vprašanj grba in občinskega praznika na zasedanjih političnih strank se je napletlo pred četrtkovo obravnavo občinskih simbolov na občinskem svetu v Škofji Loki. Po debelih dveh urah je bilo z večino sprejeto stališče, da naj bi se grb vrnil k zgodovinsko bolj izvirni obliki, praznik pa naj bi bil 30. junija. Priprava na izbiro novega občinskega praznika občine Škofja Loka ima že vse od leta 1990, ko je bil iz prepoznavnih političnih motivov "ukinjen" dotedanji praznik v počastitev Dražgoške bitke, že kar bogato tradicijo. Vendar je malokdo pričakoval, da se bo spreminjal tudi grb Škofje Loke, ki je v slovenskem merilu veljal za enega najstarejših in najbolj zgodovinsko utemeljenih, pa čeprav je pred dvema letoma nastala nova občina. Ne bomo se spuščali v dileme, ali nova občina zaradi sprememb resnično potrebuje nov grb, ali je to, kot je bilo slišati na seji občinskega sveta, potreba "novih oblastnikov", ali pa je resnično nujno popraviti napake, ki so bile storjene pri določanju dosedanjega grba in zastave v letu 1965, dejstvo je, da so se v Škofji Loki tudi tega temeljito lotili. Na javni razpravi (na katero so "pozabili" povabiti novinarje) v sredo in četrtkovi seji občinskega sveta je v imenu Muzejskega društva Škofja Loka nastopil nekdanji župan Peter Ilavvlina, ki je z grafoskopskimi folijami prisotnim predstavil vso doslej zbrano gradivo, pa tudi svoje zelo osebno mnenje in vsa opozorila strokovnjakov o tem, kako je potrebno grb spremeniti, da bo ustrezal zgodovinskim osnovam ter hkrati heraldičnim pravilom. Za dosedanji grb je bilo predvsem ugotovljeno, da v bistvu ni grb, pač pa v zastavo postavljen popačen pečatnik, vrh vsega pa so v latinskem napisu, ki ga obkroža, še Da bi preoblikovanje Še bolj opravičil in utemeljil, je Peter Hawlina predstavil tudi še kar 30 drugih grbov krajev oz. občin, ki so nekdaj spadali pod Freising, in se v večini od njih pojavlja črni kralj. Zanimiv je bil tudi pregled grbov slovenskih občin, zlasti zato, ker se ponekod očitno ne zmenijo kaj dosti za grboslovna pravila. Praksi, ki mnogim ni v čast, bi se radi v Škofji Loki izognili. Pečatnik iz 13. stoletja napake in nesmisli, ki Škofje-ločanom niso v čast. Za izhodišče oz. grbovno predlogo naj bi uporabili podobo grba, ki je ohranjena na fasado vzidani plošči meščana Wolfganga Schwarza na Mestnem trgu, posebno občutljivo vprašanje je ob tem predvsem določitev barv. Predstavljena sta bila tudi dva barvna osnutka, ki pa večini prisotnih nista posebno "ugajala", in karprecej enotno je bilo mnenje, da bi bila potrebna še strokovno-obli-kovalskih naporov. Za zastavo je bilo ugotovljeno, da je po evropskih merilih nesprejemljiva diagonalna barvna delitev, zato naj bi bila v bodoče z istimi barvami (torej rumeno in zeleno) deljena vzdolžno in brez grba. O občinskem prazniku je manj dilem: vse ankete kažejo na to, da bi se prebivalci strinjali s tem, da postane datum 30. junij, v spomin na ustanovno listino škofjeloškega gospodstva iz leta 973, ko je cesar Oton II. podaril ta ozemlja škofiji Freising. S tem predlogom se nista strinjala le svetnika Združene liste socialnih demokratov, ki sta posredovala mnenje njihove nedavne konference, da naj ostane občinski praznik 9. januar. Z veliko večino glasov so bila predstavljena izhodišča za grb, zastavo, praznik in pečat občine Škofja Loka v prvi obravnavi sprejeta. Š. Žargi Valvasorjeva predstavitev grba Grb na avtomobilskih tablicah Osnutek novega grba V sredo seja OS Bohinj 0 proračunu in parkirninah Bohinjska Bistrica, 25. februarja • Jutri, v sredo, se bo v Bohinjski Bistrici na 27. redni seji zbral občinski svet občine Bohinj. Na devnem redu seje je med drugim druga obravnava odloka o proračunu občine in sklep o višini parkirnin v letošnji sezoni. Po predlogu sklepa o določitvi cen glede na odlok o prometnem in obalnem režimu na območju Blejskega jezera naj bi cene ostale na isti višini kot v perteklem letu. To pomeni 700 tolarjev za osebni avto in tisoč za kombi v prvi coni ter 350 za osebni avto, 500 za kombi in 800 tolarjev za avtobus v drugi coni. Za uporabo gozdne ceste Stara Fužina - Voje, Vogar - Planina Blato bo potrebno odšeti 700 tolarjev za osebni avto ter tisočaka za kombi ali terensko vozilo, upravljalci planinskih koč pa lahko za svoja dostavna vozila kupijo letno dovolilnico, za katero naj bi tudi letos odšteli 14 tisočakov. • M.A. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 24. februarja - V sredo, 26. februarja, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo razpravljali o urejanju prostora in varstvu okolja ter o več odlokin: o ustanovitvi osnovnih šol v občini, o povprečni gradbeni ceni koristne stanovanjske površine in predlogu odloka o določitvi varstvenih pasov za zavarovanje vodnega zajetja Ovčja jama. Razen tega imajo na dnevnem redu tudi predlog odloka o taksah za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe, predlog uredbe o taksah za obremenjevanje okolja v občini, poročilo o delu javnega zavoda Planica in informacije, vprašanja in pobude. • D.S. Ustanovili druŠ1 za varstvo okolja Mnenje tudi o obvoznici Bled - Naravovarst niki iz blejske občin« se prejšnjo nedeljo zbj v prostorih limnold postaje na ustanovi* zboru Društva za v9 vo okolja Bled. Na z& so po obravnavi o I trebnosti takšnega dri va najprej sprejeli skl« ustanovitvi društva," pa Še program dela. tut in organe društva-predsednika društva izvolili Jožeta Skum8' z Zgornjih Laz, sicer J člana blejskega občili ga sveta. Društvo spodbujalo ljudi k spoštljivemu odnosu naravnega okolja, ( zarjalo na primere šV jivega ravnanja z na* in se ukvarjalo s . torskimi in drugimi P blemi, ki vplivajo okolje. Člani dru* bodo povedali sVj mnenje tudi o trasi W tovane blejske obvo^ proti Bohinju, si ogl^ mokrišča in izvire v ^ lici Bleda, sprefl^ prostorske spremen^ občini in drugo. • C' Je na kc: re v i re Pa Pr Jo ne vii m kr cr ki fi. na us m. Pc ni N, ot n< $a dl P( Us B ve Seja tržiškega občinskega sveta Tržič, 25. februOT1 Jutri, 26. 2. 1997, °0 uri se bodo sestali ti*1 občinski svetniki na redni seji. Zanjo je 1 dvidenih kar 1$ j'( dnevn-ega reda. membnejširni odlofv mi bo g o t? potrjevanje pre£ odloka o grbu in za obfiine obravOj pa bodo tudi več kov odlokov; o &r prometa v mestu tf.*. seljih občine, o w *le metnih znaki^JOrJj varstvenih pasovih.. , nih virov in ukrep'" koi zavarovanje voda,.°f«c« časnem financiranj11 gotovljene pora"X> t drugih nalog iz ob^Jb* ga proračuna, o nadomestilih in preje-mkih funkcionarjev in teles občinskega vel ter o prenehanju v j bjie nosti dela odloka <> ,e bj cijskem načrtu ^j^to obvoznice. Med °\ >ajb bodo sklepali tudi o» »r^ dlogu za znižanje jega nih obvezno^' Java prizadete v lanski Jjje,, ujmi, širših reg^jj1 povezavah občine $ *>r. dlogu za spremen^ " tuta občine Tržič- Seja občinskega j/\ sveta Jesenice A) Jesenice, 24. feJ^V V četrtek, 27. g£/,4 bo redna seja oW» a * sveta Jesenice, n» ^J* bodo obravnavaj ^ dlog strategije fsj ^ turizma v občim« a -membe odlokov "J novitvi javnih l^H\v odlokov ^ob,^ predvsem šol in ^ jjSr "določitvi varstven sov in ukrepov 2» ovanje vodnega Ovčja jama imajo na dnevnic tudi odlok o kpn^r lneg» 'n \if c ' vne^i. opravljanje x mestnega o* uns šolskih prevozov a { močju Jesenic, »6\f bu preimenovanju » p; lo ? občini in drugo- »vet ŽUPAN IMA BESEDO Jože Kotnik - Kranjska Gora Vračajo se dobri stari gostje Naslednje leto bodo v Kranjski Gori zamenjali tri stare vlečnice z novo 4-sedežnico, kandidirajo pa tudi za eno največjih prireditev: za srečanje bankirjev z vsega sveta. Na tromeji bo po kulturni poti hodilo pol milijona gostov. sanjska Gora, 24. februar- Ja • Kranjskogorska občina Je v dveh minulih letih ^pravila izreden razvojni korak. Lahko bi po domače m fekli: kapo dol pred občino, olv kateri se svetniki ne preti rekajo zaradi ideologije, am-Pak resnično želijo reševati Probleme in v kateri župan J°že Kotnikz njemu lastno n?uničljivo energijo učinko-v'lo rešuje občinsko problematiko. Samo podatek: kranjskogorska občina je prvih slovenskih občin, .. ima več prihodkov kot l'nančne izravnave. Kakšni so bili vaši začetni načrti in kaj ste v dveh letih UsPeli uresničiti? »Obetali smo si veliko in Marsikaj uresničili. Če bi nam p?magala še država, pa nam ' bi bili uspehi še večji. ni Nai 0. jyečji uspeh pa je to, da je nSna zaživela, da so občani •asii stit z nj0. Občina se dl?13[financira, sama je uve-p , Dazo podatkov na vseh j^uročjih, sama ima nadzor in Drn nam Je' da so v r.°računu tudi tiste dajatve, v'So se prej izgubljale. Naj-- J1 uspeh pa je nedvomno v tem, da zdaj sami odločamo o prostoru in občani bodo lahko gradili na svoji zemlji, kar prejšnja leta in desetletja nikakor ni bilo mogoče.« Kje ste imeli največje probleme? »Največji problemi so bili pri zemljiških zadevah, kjer je bila in je deloma še velika anarhija. Kamor si prst pomolil, je bilo vse narobe: ničesar ni bilo vknjiženega, nisi vedel, čigava je lastnina. Te probleme smo morali razčistiti; izredno dobro sodelujemo z geodeti in skupaj smo pripravili katastre za vso dolino ter vnesli v računalnik. V zadnjih dveh letih je bilo tudi zelo malo črnih gradenj, če pa so bile, smo jih hitro odkrili. Denacionalizacijski postopki se rešujejo - s strpnostjo odpravljamo stare napake.« Kaj pa naložbe? »Prednostna naloga je še vedno izgradnja kolektorja, ki pa je zaradi finančnih ovir še vedno dolgoročna naloga, ki je sami ne bomo mogli uresničiti. V občini načrtujemo še vrsto drugih investicij, tudi na področju turizma: v prihodnjem letu se bodo nadomestile tri najstarejše vlečnice in zgradila 4-sedežnica ter tako povečala zmogljivost.« Občina Kranjska Gora je predvsem turistično usmerjena. »Letošnja zimska sezona je ena boljših sezon, vračajo sedobri gostje. Kandidiramo tudi za druge športne in družabne prireditve - prihodnje leto bi radi, da bi bilo v Kranjski Gori srečanje bankirjev vsega sveta. Občina se povezuje tako z obmej- nimi občinami kot drugimi evropskimi občinami, združuje nas osebno prijateljstvo tako med župani kot občani, tu je olimpijska ideja brez meja. Pripravlja se kulturna pot, CIVIC imenovana, ki bo potekala po treh obmejnih krajih in po kateri bo hodilo okoli pol milijona gostov. Iščemo termalno vodo in skratka želimo nadaljnji turistični razvoj, tudi s Centrom za promocijo turizma, ki bo kmalu zaživel... Ne nazadnje si želimo tudi lepšega izgleda vseh krajev v zgornjesavski dolini, zato z raznimi akcijami spodbujamo občane, da poskrbijo za lepši izgled hiš in okolice - da se ohrani bogata kulturna dediščina krajev. Veseli me tudi, da je velika aktivnost tudi v društvih, predvsem gasilskih, ki so vsa zelo dobro opremljena, gasilci, tako mladi kot starejši, pa beležijo zelo dobre rezultate na raznih tekmovanjih. Le združevanje in sodelovanje, tudi preko društev, bo prineslo rezultate, saj se ljudje ne zapirajo vase, ampak tvorno sodelujejo v raznih dejavnostih.« • D.Sedej J i ^Vetnajsta seja občinskega sveta Škofja Loka lrovci za Škofjo Loko nočejo več niti slišati i.ju^Jtirimi občinami, ki so nastale iz nekdanje občine Škofja Loka, so se v Žireh očitno vf ocili, da v celoti prekinejo prav vse vezi. bolj pereče problematike odlaganja odpadkov, pa do otroških igrišč, obnavljanja cerkva, kulturnih domov, investicij v druž-J)^e,"" u»«vnega reda ne bodo uspeli bene dejavnosti, pospeševanja obrti, pod-T°lovi- In res Jim Jih Je ostala skoraj jetništva in intervencij v kmetijstvu. Ce je " želja za kar nekaj proračunov, je tudi «tfeu? ka' 24* februarja - Že na Ulfeoa*u seJe je bilo svetnikom občins- iel8 to?teia ŠkofJa Loka iasno> da vseh ■bdriL?* dnevnega reda ne bodo uspeli -Vira Tr J"" J"" J*- us™" f l°^azal i pn ve"h to*kah se je *5pbčni .°\*akozares so ločevanje novih s.."> Vzeli «, , •______-V ,.y_, ifcuj'n vzeli v Žireh" kjeV nočejo slišati : J11 Šolo s prilagojenim programom. ■P\ je 18 točk dnevnega reda, tudi če bi KT. normalne", težko temeljito obdelati, C%\1 SVetnikom jasno že na začetku seje, 4?s? Predlagali, da obdelajo le tiste, ki so >Kii1 nuJne- Vsaj dve točki pa sta bili lne, združeno z uvodnim predavanjem. MfL Prvem branju - obravnavi predloga ofrst, una se Je odPrla že kar standardna t? fVprašanJ- °d sanacije Loškega gradu, I l' nnanciranja kulture in športa, vedno potreb toliko, da jih ne bo lahko uskladiti. Čudijo pripombe na samo pripravo proračuna, ki je bila tudi tokrat zelo temeljita, pregledna in nazorna, svetniki očitno ne vedo, na kakšen način se to dela v nekaterih drugih občinah, in da je prav loški pristop mnogim za vzgled. Kar dve točki dnevnega reda pa sta "dregnili" v odnose med novonastalimi občinami. Že pri sprejemanju sprememb odloka o ustanovitvi Medobčinskega skla-simbolov da za razvoj obrti in podjetništva se je pokazalo, da občina Žiri vztraja pri popolni prekinitvi odnosov s Škofjo Loko. Podobno in bolj zaskrbljujoče pa je stanje pri nekaterih zavodih, ki pokrivajo širše območje, saj je bilo pri obrazložitvi slišati, da večina novonastalih občin v bistvu nima posluha za to, da bi še kaj primaknili za delo, zlasti pa ne za investicije v teh zavodih. To velja tako za prepotrebni prizidek k osnovni šoli s prilagojenim programom, kot za financiranje prizidka zdravstvenega doma - za skupno ambulanto za nujno pomoč, za Glasbeno šolo in Ljudsko univerzo. Če k temu dodamo še podobne poglede in odnos do centralne knjižnice, se je resnično mogoče vprašati, kako si predstavljajo v nekaterin novih občinah delovanje teh institucij, ki so za vse in jih tudi vsi potrebujejo. Omenimo še, da je bil sprejet odlok o preoštevilčenju naselij Sv. Duh in Virmaše, pravilnik o dovolilnicah za promet v ožjem mestnem središču, večina zlasti prostorsko ureditvenih točk dnevnega reda in kar nekaj kadrovskih zadev pa je bilo preloženih na nadaljevanje seje, ki bo čez en teden. Več kot pet ur takega sejanja je res polna mera. Š. Z. * °vljiški občinski svet o proračunu in problematiki ALC Občina obljubila pomoč pri reševanju težav ALC m'lijona za ALC. - Pomoč pri reševanju težav s prostorom. ■ Proračun : "klasična nabiralniška seja". S&fe ?5. februarja Wi0ck Je svetnikom Kar svetnikom občins- ^pSSi°Mine Rad°vlj.< *S»Xfc*d lc klobase in maščobe izpustite. Vega r° 9m vzemite hrenovke, košček pečenega purano-bo 11 psčančjega mesa ali puste govedine. Sladica pa naj o seveda veliko lažja, morda sadna. Pom arančni flip Za 4 porcije potrebujemo 300 ml ^eie stisnjenega Pomarančnega soka, 1,5 dl mineralne vode, 100 mi. Poštenega mleka, tekoče sladilo. . n no .Ohlajene sestavine temeljito premešamo in osladimc po °kusu. Takoj natočimo v kozarce, okrasimo z rezino Pomaranče in ponudimo. se nasvet: Pazimo na noge Sladkorni bolnik mora vsak dan menjati nogavice, ki mo-*aJO biti prave velikosti in brez robov in zakrp. PrePov**"£ so elastične nogavice, ki stiskajo, priporočljive so bombažne ai» volnene. Nikakor ne smemo nositi podvez! olja, 1 do 1 1/5 žlice paradižnikove mezge, pol jušne kocke ali malo vegete. Krompir olupimo, operemo, zrežemo na kocke in denemo kuhat v slano vodo. Dodamo nariban korenček, lovorov list, majaron in strt česen. Grah posebej na pol skuhamo m ga zamešamo med krompir z vodo vred. Maščobo segrejemo, ne prevroče, vržemo nanjo sesekljano čebulo, jo pražimo le toliko, da postekleni, dodamo moko, tudi to prepražimo le na rahlo, da ne zarumeni. Primešamo sol, pol žličke kumine, pol paradižnikov mezgo, vse sku- jušne kocke ali žlička vegete. paj zalijemo z malo vode ali Krompir olupimo, zrežemo Ko razsaja gripa Redka zeljnata juha Zdaj, ko razsaja gripa, bolnikom dobro de vroča zeljnata juha. Z njo dobijo tekočino, zelo dobro pa na telo vpliva tudi kislo zelje v njej. 2 krompirja, 20 dag kislega zelja, pest kaše, lovorov list, korenina peteršilja, 3 korenčki, ščep šetraja, 3 stroki česna, paradižnikova mezga, voda, Februar je mesec za obrezovanje drevja in čas prve setve v korita oziroma v tople grede. Rane setve Vsi najbolj potrpežljivi vrtičkarji ta mesec že pripravljajo zemljo in začenjajo iz semen vzgajati paprike in paradižnike kar na okenskih policah. Do srede maja bodo potem že primerno velike rastline za sajenje na prosto. Zelo težko kali tudi seme novozelandske špinače. Zato jo sejemo že konec februarja. V vsak lonček vsadimo po tri semena in skrbimo za primerno vlago. Ko rastline nekoliko odrastejo, pustimo v vsakem lončku le po eno. Deset rastlin novozelandske špinače popolnoma zadošča za potrebe Štiričlanske družine, ko si poleti vsak teden enkrat zaželi te zelenjadnice. Uživamo lahko svežo v solati ali kuhano. Za sprotno rabo lahko februarja sejemo v lončke in zabojčke vrtno krešo. V lončke na okenski polici sejemo ta mesec tudi majaron in ga kasneje pikiramo v zaprto gredo. Zemljo zanj fino presejemo, mora biti rahla in peščena. Setev pokrijemo s steklom, da se zemlja ne izsuši. juhe, razmešamo in zlijemo v enolončnico. Dodamo na kolesca zrezani hrenovki, jušno kocko ali malo vegete in pustimo še malo prevreti. Ohrovtova enolončnica 1 ohrovtova glava, 1 debel strok česna, 1 krožnik na kocke zrezanega krompirja (cca 1/2 kg), 2 pesti rila, 1 korenček, 1 čebula, za vsako osebo pol klobse, 3 žlice zaseka ali masti, 1 žlica moke, 1 čebula, 1 strok česna, 1 žlica paprike, 1 Žlička vegete, 1 žlica sesekljanega peteršilja, sol. Ohrovtovo glavo na debelo zrežemo in kuhamo pol ure v slanem kropu s sesekljanim česnom. Posebej kuhamo krompir, drobno zrezen korenček in sesekljano čebulo. Zakuhamo opran riž. Začinimo s strtim česnom in dodamo za vsako osebo pol klobase (kranjske). Iz masti ali zaseke, moke, sesekljane čebule in žličke paprike naredimo pre-žganje. Čebula naj le postekleni. Pridenemo odcejen ohrovt, ga s prežganjem vred malo popražimo in zalijemo z vsebino iz lonca, kjer kuhamo krompir in ostalo. Premešamo, če je pregosto, prilijejo še ohrovtove vode. Začinimo z vegeto, solimo in dodamo sesekljan peteršilj. Skupaj naj še dobro prevre. Juha s pire krompirjem / kg krompirja, 3 žlice olja, 3 sesekljane čebule, lovorjev list, česen, zelen peteršilj, jušna kocka ali 2 žlici pečenkinega soka. Olupljen krompir osolimo, zalijemo z vodo in skuhamo. Kuhanega odcedimo, pretlačimo in zabelimo s prepraženo čebulo; premešamo, zalijemo s krompirjevo vodo in razmešamo. V juho damo strt česen, sesekljan peteršilj, pečenkin sok ter zakuhamo 2 do 3 žlice riža. Nazadnje juho po želji okisamo. Krompirjev golaž 1 kg krompirja, 2 Žlic olja, 10 dag sesekljane čebule, 6 dag moke, 2 dl paradižnikove mezge, nožev vrh zmlete kumine, lovorjev list, sol, vegeta ali pečenkin sok. Na olju zarumenimo čebulo, dodamo na krhlje ali kocke narezan, odcejen krompir ter ga pražimo, da postane steklen. Potem ga popražimo z moko, premešamo, prilijemo mezgo in toliko vroče vode, da je krompir dobro pokrit. V golaž damo vse sestavine in ga do vrenja večkrat premešamo. Vre naj, da se krompir zmehča. na kocke in damo kuhat v lonec. Zalijemo z dobrim litrom mrzle vode. Dodamo pest dobro oprane kaše, na drobno kolesca zrezano pe-teršiljevo korenino in korenčke, lovor, strte stroke česna, stolčeno kumino. Vre naj tako dolgo, da se krompir skuha. Posebej prevremo zelje in ga na koncu dodamo krompirju z vso vodo vred. Zelje naj bo čim manj kuhano! Zdaj krompir stolčemo, dodamo šetraj, paradižnikovo mezgo, jušno kocko ali vegeto. Po potrebi še zalijemo z vročo vodo. Le prevremo in ponudimo. Juha naj bo redka, vodena, brez vsake maščobe in naj jo bolnik zaužije večkrat na dan po skodelico. Moda Mornarski slog Vse kaže, da bo pomladprinesla posebno svežino: mornarsko modro in belo. Klasika, boste rekli. Pa vendar je vedno znova lepa. Temno moder kostim, s krilom ali hlačami, bela bluza, enobarvna ali s temno modrim rožnatim vzorcem, bela majica iz bombažne preje in jakna iz drobno belo-modrega kara, brezrokavnik iz drobnega pepita vzorčka spet v modro beli barvi in še sto in sto možnih kombinacij. ALOE VERA Darilo narave človeku ^-v. v izdelkih Y YJctJQLDC LJUBLJANA, Petkovškovo nabrežje 43 (pri Zmajskem mostu) Telefon: 061/312-815, Delovni čas: 9. - 19., sobota 9. - 13. Prvi zapisi o A LOJ I so bili narejeni pred približno 6000 leti v Egiptu. Aloja je bila in je cenjena kot učinkovito sredstvo proti težavam različnih vrst in kot sredstvo za ohranjanje mladosti in lepote. Po vsem svetu je poznanih več kot 300 vrst ALOJ, ki pa se med seboj razlikujejo glede na število in količino aktivnih sestavin. Najpogosteje se uporablja vrsta BAR-BADENS1S M1LLER ali PRAVA ALOJA. S sodobnimi analitičnimi metodami so odkrili že 160 učinkovin, vendar pa je neverjetno sinergetično delovanje teh sestavin še vedno skrivnost narave. Sok in gel ALOJE sta bogata z vitamini, minerali, osnovnimi in neosnovnimi encimi, monopoli in mucopolisaharidi, acetrokinoni, maščobni- mi kislinami, lignini... Kot dodatek prehrani ALOJA pomaga vzdrževati in krepiti obrambno moč organizma, stabilizira in normalizira vse telesne funkcije, vita-lizira in oživlja umske sposobnosti, je odlična pomoč pri problemih kož, za nego lasišča, obraza in telesa. ALOE VERA ZA USTA IN ŽRELO ALOE VERA za usta in Žrelo je odlična pomoč pri vnetjih sluznice v ustih, vnetju dlesni, neprijetnem zadahu v ustih. Sok ALOJE VERE dodamo vodi, s katero izplakujemo bakterije in viruse iz žepkov na dtesnih, odlična pomoč po posegih na zobeh in dlesnih, otekla mesta namažemo z gelom ali sokom. Zeliščna prodaja in drogerija "SIVKA" Frankovo naselje 68 Škofja Loka Del. čas: 9. - 19., sobota 9. - 12. Metli San zdravo življenje TRGOVINA Z ZDRAVILI IN SANITETNIM MATERIALOM Kidričeva 47a, 4000 Kranj Del. čas: 8.-19, sobota 8 -12. Tržnica Radovljica Del. čas: 8. -19., sobota 8. -13. ''NAGRADNO VPRAŠANJE: Naštejte vsaj 5 izdelkov španskega proizvajalca: Odgovore pošljite na Gorenjski glas s pripisom VERD ALOE. Od prispelih odgovorov bomo enega izžrebali, ostali pa gredo v skupni boben za končno Žrebanje. lis GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA, SQ Rituali po Prešernu. Ali: kdo je kdo na Slovenskem? In na Gorenjskem? Eden od fenomenov slovenske kulture je vsekakor v tem, da Prešeren ni dobil Prešernove nagrade. Takrat, ko bi moral dobiti vsaj Nagrado Prešernovega sklada (za Krst pri Savici, 1836, denimo), se je njegovo življenje zalomilo in potem je šlo samo še navzdol. Jeseni 1846 so se ga ljubljanski filistri znebili tako, da so ga poslali v Kranj. Pa ne zaradi njegovih Poezij, ki so izšle leto za tem (1947); zaradi svojega nemarnega življenja je moral zapustiti deželno glavno mesto. Pil je, grešil z mladoletnimi osebami, govoril in zapisoval nečedne in politično sumljive reči... To so grehi, zaradi katerih bi imel težave še danes, kaj šele tedaj. Sto let pozneje se je vse skupaj obrnilo in postavilo na glavo. Leta 1947 so začeli podeljevati Prešernove nagrade, ki že pol stoletja označujejo umetniško (sprva tudi znanstveno) odličnost izbranih posameznikov in skupin. Odkar imamo svojo državo, je njena himna Prešernova Zdravljica, na bankovcu za tisoč tolarjev je pesnikov portret, duh, ki je vodil cele generacije Slovencev po poti v osamosvojitev, je Prešernov. Neverjetno, ni kaj! Pesnikovo truplo (grešno meso) je strohnelo v kranjskem gaju; duša je bogve kje (naravnost v nebesa najbrž ni bila vzeta); pesnikov duh je živ, med nami in v nas. Številni so načini, s katerimi ga obujamo in zaklinjamo. To potrjuje množica kulturnih prireditev, ki se vsako leto okoli 8. februarja zvrstijo širom po Slovenskem in v tujini. Nekatere so postale pravi ritual, obred, s katerim sicer ničesar ne žrtvujemo, se pa zaklinjamo, da kanimo ostati, kar smo: Prešernova nacija. Ljubljanski ritual Kdo je kdo v slovenski kulturi bi lahko bil drugi naslov monumen-talnega kataloga Petdeset let Prešernovih nagrad 1947-1996, ki sta ga izdala Upravni odbor Prešernovega sklada in Gorenjski muzej Kranj, 1996. Saj so v njem tako rekoč vsi, ki so ustvarjalno prispevali v zakladnico slovenske kulture. V tej monumentalni knjigi boste našli vse: kdo, kdaj, zakaj... Njen izid ob koncu minulega leta je bil tudi povod za letošnjo drugo Glasovo prejo, katere gosti so bili letošnji Prešernovi nagrajenci. O tem ste ali še boste brali. Tu nas zanima samo en posben pogled na to zadevo. Zadržali se bomo ob samem ritualu podeljevanja Prešernovih nagrad. Ste bili, ko ste gledali televizijski prenos podelitve Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu, kdaj pozorni na to, kje kdo sedi? Ja, to je namreč "tisto". Če je v omenjenem katalogu odgovor na vprašanje, kdo je kdo v slovenski kulturi, potem je v tem sedežnem redu skrita skrivnost slovenskega klana. Povej mi, kje sediš, pa ti povem, kdo si. Večina Slovencev ostane seveda doma, pred televizorji. In vidi, da so v prvi vrsti Prešernovi nagrajenci in z njimi predsednik republike s soprogo. V prvi vrsti balkona sedi političnano-menklatura. To je očitno. Vse drugo pa je strogo določena in skrbno varovana državna skrivnost. Kakih deset je že, kar sem si zaželel, da bi se tudi sam udeležil te slovesnosti na kraju samem. Obrnil sem se na soprogo enega od tistih, ki so bili pri vrhu. Ja, je rekla, tja pa ne more vsak. Tam je samo za povabljene in za vsakega se ve, kje sedi. Želja sama je torej premalo. Tudi z denarjem ne gre, saj vstopnice niso v prodaji. Kaj tedaj? Ker mi ni šlo v račun, da bi se me kar takole odkrižali, sem vrtal naprej. Ja, veste, to je pa tako: eni so vabljeni poimensko (nekdanji Prešernovi nagrajenci, na primer), drugi zato, ker so nosilci določenih funkcij, po eno vabilo za dve osebi pa dobijo tudi določene organizacije. Ker pravite, da ste kulturnik, vam svetujemo, da se obrnete na vašo območno izpostavo Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Tako sem tudi storil in dobil sedež visoko gori na galerijah, daleč od "poimenskih". Je že tako, od nekdaj: veliko je poklicanih, malo izvoljenih. Na galerijo pa že ne; tam sem pred tem gledal Pandurjevega Fausta in od dolgočasnega in utesnjenega sedenja skoraj razpadel. Ker sem videl, da je na balkonu še dosti praznega, sem se suvereno napotil tja in sedel v ozadje. Od nomenkalture jih je precej manjkalo. Vdova Kardelje- wj-va je sedela skoraj sama sredi KrUtlJSKa preja balkona. Ko se danes more vseh povabiti v svoj dom, kar je navsezadnje razumljivo.) Lani sem šel prav zaradi tega -da bi si lahko ogledal prenos - na obisk k prijaznim ljudem. Vendar to spet ni "tisto": eden bi gledal to, drugi ono, pa glasni komentarji in opazke o tem, kdo je komu podoben; da se človek ne more zbrati slovesnosti trenutka primerno. Letos me je odrešil znanec iz sosednjih Poljan. Poljanci so prenosu iz Cankarjevega doma navkljub v vaški gostilni Na Vidmu odprli razstavo vseh, ki v teh krajih slikajo: "Polanc podob na ogled postavi." Pa še zapele so nam zapele brhke Poljanke. Končalo se je kraju primerno: globoko v Tomaževi kleti nas je ob klobasi zalilo dobro vino. Eden od teh, ki smo sedeli za mizo in kot poznavalci reševali razne probleme, mi je zaupal svojo verzijo rešitve dvorca na Visokem. Bila bi dokončna, hudič v poobi buldožerja: dvorec, ki je zaklet, naj se podre, zemljo proda kmetom. Upam, da nas Tavčar, ki leži v bližnji grobnici, ni slišal. "Rešitev" za Visoko pa je tako ali drugače še v božjih rokah. se aanes spomnim na to, mi je šele jasno: verjetno jim "pomladno" dogajanje, ki je bilo takrat že v teku, ni dišalo in so raje ostali doma. Kakorkoli že, jaz sem bil nad vso zadevo precej razočaran. Tudi ob velikanskem koritu, ki so ga za konec postavili v veliki sprejemnici, se mi ni dalo drenjati in sem šel raje domov. Sklenil sem, da se tega rituala ne bom več udeleževal. Razen seveda, če bom kdaj povabljen "poimensko" in ne le kot ud ene od pripuščenih organizacij. Tako kot na tistem spomeniku, ki stoji nedaleč od hrama: Kardelj ima razpoznavni obraz, samoupravljalci, ki ga spremljajo, pa so samo figure oziroma vloge, V katerih lahko nastopajo različni igralci. In ti se vrh tega še grebejo, kdo jo bo dobil. Vlogo ali vsaj vstopnico. Ja, oblast že ve, kako se tej stvari streže. Zavrnil sem rešpekt, ki ga zahteva protokol, spoštovanje do nagrajencev in njihovih del sem ohranil. Spomnim se, kako je bilo tisto leto, ko je Mateja Svet ravno v času prenosa proslave na prvem programu zmagala v tekmovanju, ki so ga sočasno prenašali na drugem. Gledal sem samo njeno vožnjo, sicer pa proslavo, ki sem jo prekinjal le za trenutke - da bi videl, kdaj bo na vrsti Mateja. Ko smo v Zireh oblikovali koledar vsakoletnih prireditev v februarju, "mesecu kulture", sem sodelavce zmeraj opozarjal, da na predvečer praznika ne kaže ničesar prirejati -da bi lahko tudi "kulturniki", ki ne sodijo v državno reprezentanco, gledali prenos. Prešeren je pa le Prešeren. Naj se ve! Tako tudi letos. Na predvečer praznika smo hoteli odpreti razstavo, a smo vso stvar preložili. Meni pa se je medtem zgodilo nekaj strašnega. Vem, da vas ne zanima, vendar vam vseeno zaupam: preselil sem se v kraj, kjer se televizije sploh ne vidi! Pomislite! Ali je to sploh človeka vredno Življenje?Slovenija bo res kulturna, Prešernova država šele takrat, ko bo vsem njenim državljanom omogočeno, da si neposredni prenos iz Cankarjevega doma ogledajo pri sebi doma. (Če nas že ne V Kranju rituala, ki bi razkrival, kdo je kdo na Gorenjskem, (še) ni. Tisti, ki se imamo za Prešernove, smo si omislili svojevrsten "protokol": Glasovo prejo s Prešernovimi nagrajenci. Protokol navadno pomeni dvoje: uradni zapisnik in zbirko zapisanih pravil o občevanju v mednarodnih odnosih. Za našo rabo smo ga nekoliko prikrojili: za neuradni zapisnik je poskrbela kolegica Lea Mencinger, občevali pa smo po nenapisanih, a povsem kulturnih pravilih, kakor sta jih postavila gostitelja: Gorenjski muzej in Gorenjski glas. V Modri dvorani; začelo se je resnobno, sklenilo v prešernem vzdušju, sredi Arvajevih dobrot. Ne vem, ali ste opazili ali ne. Jaz sem: Glasova preja postaja po desetih letih svojega nastajanja prava institucija. Odmevna je bila sicer že v začetku, včasih še bolj kot zdaj, a tisto so bili drugi, "pomladni" in prehodni časi. Takrat smo odkrivali politike in politiko. Ljudje so dobesedno uživali ob tem, da se je lahko na glas govorilo, kar se prej ni smelo. Včasih je bilo treba kaki eminentni osebnosti najprej dopovedati, za kaj pri preji sploh gre in ga za stvar najprej pridobiti. Zdaj je že skoraj obratno: biti gost naše preje je prestižna zadeva, statusni simbol. Na Gorenjskem, seveda. Še drugače rečeno: sodelovati na preji je mogoče le nekomu, ki je nekdo. Če bo šlo tako naprej, bomo ob kaki prihodnji obletnici presojali naše osebnosti tudi po tem, ali so že bile izprašane na Glasovi preji ali ne. Tako kot jih v slovenskem okviru po tem, ali imajo Prešernovo nagrado ali ne, ali so povabljene na podelitev ali ne. Da je in da bo še tako, jamčijo tudi osebnosti, kakršne smo gostili tokrat. Tako dobrega pesnika kot je Niko Grafenauer, na naši preji še ni bilo. Tudi slikarje smo že gostili, a Emerik Bernard jih (tudi po svoji človeški skromnosti in zadržanosti) presega... Zdaj moram pa nehati. Naj bo za to pot dovolj besed. Priložnosti, da jih potrdimo, bo še veliko. Nikjer pa ne piše, da bodo priložne. • Miha Naglic Glasova preja s Prešernovimi nagrajefl Pesnik (slikat! Tako je menil na večeru Prešernovih nagrajen« P oni so že slavljeni, če že ne slavni. Tudi nagrade so iip V modri dvoranici kranjskega gradu Khislstein je Gorenjski glas v sodelovanju z Gorenjskim muzejem minuli petek zvečer pripravil srečanje s tremi letošnjimi dobitniki najvišjih kulturnih nagrad: s poetom, urednikom Nikom Grafe-nauerjem, slikarjem in profesorjem Pedagoške akademije Emerikom Bernardom in vsestranskim glasbenikom, skladateljem Alojzem Ajdičem. France Prešeren izgnan iz purga: ga ljubljanskega okolja v Kranj imel kajpak celo vrsto težav s sa seboj in s Slovenci. Bil je izrCj problematičen gospod - celo, današnje pojme. Danes ga do"1 malikovalsko slavimo - zaradi v#: kar je ustvaril. Šele ko umr^. slavijo. Način, ki ga poznamo ne pri nas, pač pa še marsikje po sve'1 Ena od izredno pomembnih na'! ki doleti Prešernove nagrajen«* L,J ASI >Y.\ PRI iSlC t ^ < •'- ■ *...... * mL. Prešernovi nagrajenci - Niko Grafenauer, Emerik Bernard in Alojz j - gostje Glasove preje Jože Dežman, moderator pogovora z letošnjima Prešernovima nagrajencema in nagrajencem Prešernovega sklada, ni delal dolgega uvoda z naštevanjem ustvarjalnih dosežkov svojih sogovornikov, pač pa jih je že s prvim vprašanjem spobu-dil, da so govorili o tem, kako tako pomembna nagrada posegla v njihovo življenje, v nadaljevanju pa jih je prijazno spodbujal, da so odkrili nekatere svojstvene poglede na svoje delo in življanje in svet, v katerem prav zdaj ustvarjajo. Kako ste sprejeli nagrado, se je v vašem življenju zaradi tega kaj spremenilo? Bernard: "Na misel mi je prišla prav za tole vprašanje prikladna Avguštinova misel, ki pravi - izlij, da boš izpolnjen." Grafenauer: "S tem se zelo strinjam, ni pa to odvisno od nagrad. Res pa je, da nihče ne dela zaradi nagrad, pač pa dela tisto, kar je zanj ključnega pomena, artikulira svoj indivuidualni svet, ki je do splošne, estetske in siceršnje zavesti, poseben. V tem je inovativnost vsakega ustvarjalnega dela. Kdaj pa se ta družbeni prostor zgane in dodeli kakšno nagrado - to pa je posebna zgodba. Nikdar pa to ne vpliva na ustvarjalčevo tako ali drugačno vedenje." Ajdič: "Nagrada vznemirja in vzbuja prijeten občutek, vsekakor. Vesel sem bil tega priznanja. Čeprav sem že pred tem napisal kar nekaj skladb, pa seveda take pozornosti, kot jo je prinesla nagrada, še nisem bil doživel. Prej te nihče nič ne sprašuje, potem pa si kar nenadoma v središču medijske pozornosti. Mislim, da bi ustvarjalci morda potrebovali nekaj več pozornosti tudi že kdaj prej, ne le ob podelitvah nagrad." Je v zvezi z nagrado nastal tudi kakšen anekdotski zaplet? Grafenauer: "Seveda. Dan pred podelitvijo nagrade sem sodeloval v demonstracijah pred parlamentom. Mediji so to moje ravnanje različno prikazali, zdi se mi, da so nekateri celo skušali na ta načinzmanjševati vrednost dodeljene mi nagrade. Toda ob tem bi rekel nekaj drugega: tudi govor na podelitvi nag1^ naslednjem letu. Bi izrabili /Jv nost in kaj posebnega pove* takem nagovoru? J Bernard: "Najbrž vloge gO*".j »iel. Prosim. SDOŠ^.l niti ne bi sprejel. Prosim, spošff delitev dela - eni so bolj spo*7 ^ govorjenje, drugi pa za kaj drtty Vojko Vidmar, tokrat ne bi p°seg:(| samo vsebino njegovih besed, letošnji koncept proslave s * iskrivim in sproščenim nast°P izredno lepo vključil." Ajdič: "Vidmar je velik ume Na poseben način, v svojem st!^ predstavil govor, za katerega m1 da je bil eden najboljših, kar se"j slišal na podelitvah v zadnjih \ Sicer pa sem vesel, da me n? |j tako nelahka naloga, kot r J govorec na podelitvi Prešel-1^ nagrad. Če pa predpostavljaj j etično, bi bil vesel, ko bi J | napisal podoben govor, kot M letošnji, seveda pa bi poudaf svoje področje - glasbo." j Grafenauer: "Prešerna, tega j gajsta, vrhunskega slovenskeg3^ nika, imam tudi za duhovnega..J tudi te države. Ko je šlo za K povezovanje južnih slovanskih ^ dov, se je Prešeren postavil materinega jezika. S tem Je.P°aj prej sicer tudi Trubar, ki £.51 opismenil, temelj za državo, u ji kasneje postavili tudi tf*3| politično. Naj omenim še k^, ' vi avtonomistična gibanja, vklj11 _ ---------------- 0-----j_, tistim, kar je prinesla Nova »p * s prispevki za r^jf1 slo dniV štev. 57 nacionalni program mineva ravno deset let. Jo, ,j France Prešeren postavil «j| umetniški ravni, nas je te 1^ evropeizirano. V tem s^1 ^ zastavil svoj govor kot živ Fj Prešerna v današnjem času - * ^ kar njegovo delo prinaša. j$ ga narediti, ne ravno sodrz | pač pa bi ga skušal umestiti ^ in prostor, kot da je živ m«'° J Seveda je to lahko tvegan toda priložnost vsekakor kaz u istiti. .No, morda se navada. ^ bivši nagrajenci tudi bodoči ki na proslavi naslednje leto. spremeni." Sponzor. Gorenjski muzej v Kranju je institucija, ki že vrsto let na svojih razstavah predstavlja Prešernove nagrajence. V petek pa je bil Gorenjski muzej v Kranju v Modri dvorani Gradu Khislstein gostitelj letošnjih Prešernovih nagrajencev Emerika Bernarda, Nika _ . Arvaj Kranj je poznano ime.To je družinsko podjetje Ivice in Toneta Arvaja. Mesarija Arvaj ima 15-letno tradicijo, začetki Gostms nnranicLi mn7txi ------—'-------1--------------•*—~lw" *w«f" ■ no"«"'-v ■*»"»»' -—» "v.,,».u„, „inH sponzor: segajo kar tri desetletja nazaj. Značilnost izdelkov Mesarije Arvaj so priznanja s podeljenimi znaki SQ-Slovenska kakovost. A/vai^^ UOrenjSKl muisj Grafenauerja in Alojza Ajdiča. Ena od misli na srečanju in pogovoru je bila tudi, da bo Gorenjski muzej v Kranju še naprej institucija, AryB\ Krani redni I*** različnih kulturnih srečanj in dogajanj. Tokrat je bil Arvaj Kranj glavni sponzor srečanja s Prešernovimi nagrajenci na ^ Kranj ki bo sodelovala in aktivno sooblikovala dogajanja ob dogodkih kot je bila tokratna predstavitev Prešernovih nagrajencev in drugih. * ' Kar pa zadeva gostinstvo, bo družinsko podjetje Arvaj kmalu odprlo tudi poznani lokal Pri Trebcu oziroma kokrštem mostu ^ s G L O V A R j Nikom Grafenauerjem, Emerikom Bernardom in Alojzem Ajdičem glasbenik) mora umreti, šele potem je lahko slaven ic{ Pesnik Niko Grafenauer in velja mu pritrditi. Toda le deloma. Letošnji in tudi prejšnji Prešernovi nagrajenci so pač izjema, [t družbenega priznanja in stopnica k Parnasu, na katerem pa je, tudi na slovenskem, prostora le za najbolj izbrane. Nedavno izdani zbornik Petdeset !*t Prešernovih nagrad kaže vso Pisanost desetletij, v katerih se je nagrada podeljevala. Podeljevanje nagrad je priložnost za pregledo-Vaije umetnostnih dosežkov, kot je ZaPisal minister dr. Dular. Kaj mislite 0 objavljanju nominacij za te napade? Koga bi hoteli prebrati med n°miniranci? Grafenauer: "Nominacija je že neke vrste priznanje, toda umetniki le vrste zvezdništva ne potrebujemo. Sam sem bil štiri leta vupravnem °dboru Prešernovega sklada, zavzemal sem se za določena merila o kovanju sklada, in kako naj se J|agrade določajo ter o načinu iz-bora. Žirije naj določi upravni odbor, pijani pa pripada vsa pristojnost. To y ?Prejcto pravilo. Problem pa je, da r.^ijc predlagajo več kandidatov, kot M v enem letu lahko dobi nagrade, uPjavni odbor pa odloči potem o Prioriteti. Menim, da naj prioriteto določi žirija. Prevladalo pa je potem, ra upravni odbor s tajnim glasovan-Jeto izbere nagrajence. Nominacije v bistvu že zdaj obujajo, vprašanje pa je, če so javno obJavljene." Ajdič: "Mislim, da je sedanji sistem izbiranja nagrajencev kar dobro izpeljan. Slovenija je sicer dežela, ki ima zelo veliko ustvarjalcev na vseh področjih, zato mislim, da samo dve Prešernovi nagradi nikakor ne moreta zaobjeti vseh področij in tistega, kar je bilo najboljšega ustvarjenega v enem letu. V dilemi sem, če je tako prav." Kdo bi po vašem mnenju lahko bil letos nagrajenec, pa ni bil izbran? Koga bi toplo priporočili? Grafenauer: "Takoj lahko povem nekaj imen, vsai z literarnega področja: Tomaž Šalamun, Svetlana Makarovič. Seveda absolutno cenim mojega sonagrajenca Emerika Bernarda - končno sem prav njegovo slikarsko delo želel imeti na svoji gotovo zelo zaslužna za razvoj slovenske glasbe." Na pogovoru je bilo seveda omenjeno tudi ime pokojnega Črtomira Zorca in njegovi zapisi o Prešernu in prizadevanja, da Kranj postane Prešernovo mesto. Ob tem se je tudi Niko Grafenauer spomnil, da je še kot nekdanji urednik Problemov nekajkrat objavil Prešernova apokrifna besedila, ki mu jih je posredoval gospod Zoreč. Jože Dežman pa je goste tudi pozval, da se z drobnim besednim, likovnim in glasbenim spročilom ob prvi priložnosti "podpišejo" v podobo Prešernovega mesta. Na svoj račun so prišli tudi poslušalci. Še preden pa so lahko postavili kakšno vprašanje, jih je prehitel Niko Kultura temelji na razlikovanju, ne uniformiranju 0 elitnosti poezije ®r<*fenauer: "Precejšen del m°je poezije je namenjen ozke-mu krogu bralcev. Preričan sem, (e bi danes vsi pisali kot Pre-Seren, bi degenerirali. Prešeren ^{n je dal izhodišče, na to l™odišče se pišejo nove pisave. U(*i Prešeren ni pisal brez Pednosti, ki mu jo ji ponujala tropska kultura. Vse je palimp-Sestno. Celo eni od svojih zbirk Sefn dal tak naslov: pišemo čez Jto, kar je le bilo napisano. °rez prejšnje pisave se ni mo-8°če individualizirati v lastni Pisavi. To je temelj kulture od Parntiveka, od svetega pisma, če hotete, do današnje kibernetske P^ave. V tem smislu gledam Poezijo in individualne poetike kakega od nas, vsakogar s Svpj0 "šrifto" znotraj vseh teh pisav." Ker je prav te dni minilo deset let od izida zdaj znamenite 57. številke Nove revije, je Niko Grafenaruer, takratni in sedanji urednik revije na posebno vprašanje Jožeta Dežmana, pojasnil svoj pogled na obdobje, v katerem je nastajala lastna država. "Teh deset let, odkar je izšla razvpita 57. številka, urednika sva bila Dimitrij Rupel in jaz, je zelo hitro minilo. Vmes se nam je marsikaj historičnega zgodilo, celo do lastne države smo se dokopali.. V 57. številki smo skušali označiti ključne nacionalne interese Slovencev in se zavzeli za lastno državo, če v jugoslovanski ni mogoče vzpostaviti take družbene norme, ki je primerljiva z evropsko: večstrankarsko demokracijo, decenz-tralizacijo, kulturno, monetarno avtonomijo, tržno, ne pa tudi vojaško in pravno. Treba je bilo Slovenci z državo počeli znotraj združene Evrope. Da ne bomo plen velekapitala na odprtem tržišču, pač pa da bomo z lastno kulturo varovali streho nad svojo državo. Zato je kultura tako pomembna, je identitetna; gospodarstvo, denar ne razločiti svoj habitus utemeljen na pozna meja, kultura, jeziki, tradici-naši kulturi v najširšem smislu. Prvi ja pa nas razločujejo. Sa:no v Berr Objaijp*1^' "Menim, da so že same dov0| • nom'nacije za nagrade ustv J. jeliko priznanje za številne Goste je pozdravila tudi Barbara Ravnik-Toman, ravnateljica Gorenjskega muzeja; poleg nje Jože Dežman zadnji pesniški zbirki Vezi daljav. Hočem le poudariti, da je kar nekaj imen, ki so lahko potencialni nagrajenci. Upam, da to tudi bodo. Še zaživa in ne kot se je zgodilo Marjarm Rožancu, ki so mu, nagrado podelili posmrtno, dva meseca prej je umrl." Bernard: "Lahko bi naštel kar precej imen, naj omenim s slikarske ga področja le Gustava Gnamuša. Ob tem bi rad opozoril na to, da današnja umetnost kaže različne podobe. Izpostaviti nekoga, zamol-Čati drugega, tu se hitro srečamo s krivico." Ajdič: "Prav gotovo je v glasbi kar nekaj ustvarjalcev, ki bi zaslužili nagrado. Med pomembnejšimi naj omenim Alojza Srebotnjaka in Iva Petriča, ki sta na tem področju prav poskusi so zadevali, kot vemo, poskuse konfederacije, a se ni dalo izpeljati, odločiti se je bilo treba za lastno državo. Zdaj jo moramo pa še zdržati. Verjamem v to državo, ne glede na njene politične, inkubacijske težave. Potrebujemi vizijo, kaj bomo razlikovanju ne pa v uniformiran- I ju je doma kultura. To velja tudi za I evropsko kulturo, verjamem, da se 1 bo to čedalje bolj izpostavljajo tudi I drugod. Varovati moramo svojo I samozavest, kulturno samozavest, I utemeljeno v naši tradiciji, odprtosti I V svet - a ne za vsako ceno." Umetnost zase ne potrebuje ničesar Kulturno podjetništvo vprašanje^ali je bodočnost Preživetja v kulturi tudi v naČi-niK ki jih je na svoji glasbeni Poti izbral, je Alojz Ajdič odgovoril: "Pri nas je toliko glasbenikov, da Se na glasbenem področju samo z ustvarjalnostjo skoraj ne da presveti. Zato vsak išče svojo mož-n°st, načine, ki omogočajo materialno preživetje. Vendar pa j kot glasbenik ne predstavljam Svljenja brez glasbenega ustvarjanja. Glasbeno podjetništvo je zato zanimivo dopolnilo glasbenemu ustuo-:—•- ?povewv;,;j-M"po-em-strani gre ustvarjanju povezovanje, po drugi za izključevanje obeh plati. Podrobnosti najbrž niso tako zanimive, rad pa bl poudaril, da me je v glasbi spodbujalo iskanje nečesa novega. Tako kot likovniki iščejo nov »kovni izraz, tako tudi sam nisem !"°gel pristati na klasični glasbeni izraz v času, ko vsi poskušajo najti svojo osebno noto. V nekem smislu sem še vedno tradicional- "Nacionalna zavest potrebuje tudi primerno vzgojo. To, kar se je zdaj dogajajo v zvezi s kuriku-larno prenovo osnovnega šolstva, se je izkazalo, da bi morali temeljiteje premisliti. Na prvi pogled je šlo le za dilemo, ali bomo kaj dali umetnosti ali malo ali ničesar. Zdi se mi, da dilema sploh ni bila prava, vsi spori, ki so nastali ob tem, niso pripeljali nikamor, do rešitve pa sploh ne. Umetnost sama zase ne rabi ničesar. V razpravi smo umetniki sodelovali zato, ker smo želeli opozoriti, da moderen človek ne more živeti s takoimenovanimi skonstruiranimi možgani, s simulacijo. Vse to so sicer pomembne stvari, toda človek mora vzdrževati tudi svoj drugi pol, svoj psihološki odnos do sveta. Zato naj bi v osnovni šoli mladi ljudje izostrili svoj poseben odnos do sveta, ki ga omogoča glasbena, likovna, gledališka, literarna umetnost. Problem je v tem, ali zmoremo videti, da se mora človek v življenju uravnotežiti, najti mora tudi svoj drugi pol, mora raziskovati v razporo življenja, kot bi rekel Heidegger. Tega razpora na srečo še nismo nadomestili z virtualnimi mrežami." ist, ki pa išče nove zvočne barve. Mojim skladbam ljudje z zanimanjem prisluhnejo; ne gre za glasbene eksperimente, so le izraz moje | duše. Zato je moja glasba naletela 1 na tak ugoden sprejem tudi pri | najširšem krogu poslušalcev." Prireditev sta glasbeno obogatila kitarista Barbara Koder in Ravi Shrestha, učenca Glasbene šole Kranj z mentorico prof. Natašo Bogataj Grafenauer, ki ga je zanimalo, če glasbeni pedagog - vprašanje je bilo namenjeno prof. Bogatajevi z Glasbene šole Kranj, vedno tako zavzeto spremlja izvajanje svojih učencev. Večer sta namreč z igranjem na kitaro obogatila njena imenitna in uspešna učenca Barbara Koder in Ravi Shrestha. Med poslušalci petkovega večera je bila tudi znana slovenska, zdaj v Londonu živeča pesnica Ifigenija Za goričnik-Simonovič. Ni postavila vprašanja, pač pa je svojemu pesniškemu kolegu Niku Grafenauerju namenila izjemen kompliment. Dejala je, da je srečna, da lahko živi v sedanjem "Grafenauerjevem " času, skratka, da lahko bere njegovo poezijo. Drugo vprašanje iz občinstva se je nanašalo na vprašanje aktualno ob petdesetletnici podeljevanja Prešernovih nagrad: se naj nagrajuje umetnost, taka, ki jo vsakdo razume ali bo v prednosti moderna, avantgardna umetnost. Kako se je to razmerje kazalo v zadnjih desetletjih? V odgovoru je Niko Grafenauer zanimivo razgrnil obdobja preteklega časa: socrealizem kot norma umetniškega ustvarjanja, intimizem ali sentimentalni humanizem, različna avantgardna gibanja, elitna umetnost, postmodernizem - vse to bi težko zdržalo enotno oznako. " Zato so tudi nagrade izraz določenega časa," je menil Grafenauer, "torej nekega konstelativnega trenutka, v katerem se zgodi, dadobi nagrado nekdo, ki je bolj tradicionalno usmerjen, drugič pa spet modernistično usmerjen ustvarjalec. Poiskati Arhimedovo točko vsega tega - od nekdaj je bila to želja Josipa Vidmarja - pa je nemogoče. Tisto, kar nas ustanavlja, je prav v različnosti, to je utemeljenje kulture. Če različnosti ni, iz kulture nastane monokultura. Na kmetih to dobro poznajo - vsi enaki cvetovi kot polje oljne repke. Sem pa za različnost cvetov." Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik Sponzor; Al>ra Kranj Aura Kranj se nam je tokrat pridužila v Beli in Modri dvorani gradu Khislstein. AURA je poskrbela, da je bilo razpoloženje tako med pogovorom kot po njem, med kramljanjem, obogateno in še prijetnejše zaradi cvetja. Še posebej se zahvaljujemo tudi pedagoginji Glasbene šole v Kranju Nataši Bogatajevi. Njena učenca kitare Ravi Shrestha in Barbara Koder sta Glasovi preji pridodala kulturni navdih in jo ob zanimivem in doživetem srečanju še dodatno obogatila. Organizator Glasove preje Andrej Zalar KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja slike akad. slikar Marjan Skumavc. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava članov Dolika - Dr. France Prešeren, njegovo življenje in delo. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled društvena razstava fotografij in diapozitivov Radovljica 96 Fotografskega društva Radovljica. V galeriji Avla Občine Radovljica je na ogled razstav Knjižnice A. T. Linharta Utrinki iz albuma. BLED - V hotelu Astoria razstavlja fotografije Jože Podlogar, slike pa člani Likovne sekcije VIR Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja kaplje-portrete akad. kipar Drago Tršar. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V stolpu Loškega gradu je vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure na ogled razstava mineralov z naslovom Loški kremen. V galeriji Fara razstavlja akvarele akad. slikar in grafik Adel Seyoun. V Knjižnici I. Tavčarja so na ogled ilustracije za Visoško kroniko slikarja Iveta Subica. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Vesna Dolenc iz Škofje Loke risbe s suhimi barvami na temo Barvite podobe iz živalskega sveta. Na filmskem platnu OUTSIDER Režija: Andrej Košak Govoriti o slovenskem filmu je težje, kot o filmih z druge strani oceana. Poskušati je treba nanj gledati čimbolj z distance in s čimmanj "nacionalne zavesti". Treba ga je torej oceniti v razmerju do tujih filmov. In to je težko predvsem zaradi številnih polomij slovenskega filma v zadnjih letih. Merilo je izkrivljeno in "objektivnost" prizadeta. In sedaj je prišel Košak s svojimi punkerji in posnel film, ki naj bi pomenil ponovno rojstvo slovenske kinematografije. Sam režiser pričakuje precej gledalcev, vrste pred blagajno so prve dni po premieri dolge, vtisi gledalcev pa različni, obrnjeni nekoliko v smer pozitivnih. Toda - gleda na to, da je Outsider vsekakor outsiderski film, film alternativne generacije upornikov - če mu bo to res uspelo, bo uspeh še toliko večji, kot če bi množice drle gledat kakšen osladen ljubezenski film main-stream populacije. Konec koncev, zadnji res uspešen slovenski film je bil prav to. Resda je tudi tukaj v ospredju ljubezenska zgodba. Ampak približno tako nemogoča kot v davnih časih, ko si kraljične niso smele izbirati ženinov med podložniki. Pa Seadu in Metki ne nasprotuje samo položaj, na poti jima je tudi jezik, pa narodnost, pa vojska, pa glasba, pa oblačila, pa šola, pa država, pa različni tovariši in razmere v letih 1979 in 1980, ko se ni vedelo, kaj bo prineslo jutro naslednjega dne. Resnici na ljubo - film ni popoln. Je pa precej boljši, kot sem pričakoval pred začetkom (po izkušnjah zadnjih let). Dvorane so polne mladih, mnogi so se takrat komaj rodili (ali pa sploh še ne), pa se vseeno zdi, da razumejo. Tako Bombo kot Seada in Metko. In da razumejo tudi glasbo in vse ostale nespodobne stvari. In zdi se, da razumejo tudi njihovi starši, ki so že nekoliko prestari in takrat niso razumeli. To pa je že precej. • Janez Čadež USPEŠNI MLADI SLOVENSKI FOTOGRAFI škofja Loka - Slovenski fotografi so v zadnjem času dosegli na mednarodnih razstavah več odličnih uspehov, predvsem mladi avtorji, ki si šele utirajo svojo umetniško pot. Na študentski razstavi pod pokroviteljstovm FIAP (Mednarodna zveza za fotografsko umetnost) v Hong Kongu je Ljubljančan Primož Butinar, član škofjeloškega fotografskega kluba Anton Ažbe prejel srebrno medaljo FIAP in v splošnem mednarodnem delu iste razstave še zlato medaljo. Pravi plazu odličij pa so osvojili mladi slovenski fotografi v Luksemburgu na 9. natečaju Petange pod pokroviteljstvom FIAP, na katerem je sodelovalo čez 100 mladih fotografov iz 12 držav s 435 deli. Med njimi je bilo 37 predstavnikov iz Slovenije. V ožji izbor je prišlo le 146 del, od tega 66 od 24 naših avtorjev. Nekateri od njih so v svojih skupinah prejeli celo najvišje nagrade. Tako so prejeli v skupini od 13 do 18 let Jeseničani Uroš Černuta medaljo FIAP za fotografijo "Zadnji napotki", zlati medalji pa Blaž Kunšič ("Mreže 5") in Miha Vidmar ("Delam kot zamore"). Srebrno medaljo v skupini od 18 do 25 je prejel Lenart - Jurij Kučič iz Gorenje vasi za fotografijo "Preveč adrenalina". Bronaste medalej so prejeli: v kategoriji do 13 let Jeseničana Amel Handanovič ("Bela kulisa") in Jernej Prelac ("Na golfu"), v kategoriji do 18 let Jeseničanka Urška Stojan ("Mlinčke za kavo") v kategoriji od 18 do 25 let pa Ljubljančan Primož Butinar za fotografijo "Ustnice" in Peter Mlekuž iz Mojstrane za fotografijo "Pod mostom". Poleg medalj so v svojih skupinah prejeli diplome Handanovič, Prelac in Černuta, Urša Kotnik iz Mojstrane, Anja Papež iz Kočevja in Andrej Osterman z Bleda. Ti uspehi dokazujejo, da je delo z mladimi predvsem na zgornjem koncu Gorenjske dobro organizirano, za kar ima veliko zaslug nekdanji mentor, sedaj koordinator mentorjev na Jesenicah, Andrej Malenšek, ki vodi priprave za letošnjo največjo mednarodno mladinsko fotografsko razstavo pod pokroviteljstvom Mednarodne zveze za fotografsko umetnost, ki bo na Jesenicah. V načrtu je tudi predstavitev najboljših del s te razstave na kongresu FIAP, ki bo jeseni na Kitajskem. Temu delovanju mladih slovenskih fotografov moramo prišteti tudi zelo uspelo prvo slovensko študentsko projekcijo barvnih diapozitivov, na kateri je sodelovalo 83 avtorjev, študentov na 24 fakultetah s 752 deli, od katerih so 187 najboljših prikazali v Ljubljani, Mariboru in Škofji Loki. Pri prosti temi je prvo nagrado dobil Klemen Mojškerc (Medicinska fakulteta), drugo Aleš Mikuž (Naravoslovno tehniška fakulteta) in tretjo Lenart Jurij Kučič (Filozofska fakulteta). Pri temi "Potovanja" je prvo nagrado dobil Alioša Frančcškin (Medicinska fakulteta), drugo Primož Butinar (Ekonomska fakulteta) in tretjo Silvo Matulič (Ekonomska fakulteta). Poscbnsot te razstve je, da so izidi 9n galerija najboljših dle predstavljeni na internetu (www2.arnes.si/ guesl/krklubsM). • Peter Pokom Mihaela Žakelj: Grafike in kipi, Razstava izbranih del Ti EKSPRESIONISTTČNO VIDENJE SVETj} Ut Ziri - V petek, 14.2.1997, smo v žirovski galeriji Svoboda odprli razstavo izbranih grafik in kipov mlade ustvarjalke, rojaki1 Mihaele Žakelj. To je njena že enajsta samostojna razstava, v domačem kraju pa seje tokrat predstavila prvič. V otvoritven^ programu se je obiskovalcem predstavil z dvema skladbama kvartet kljunastih flavt AIR iz Žirov, oceno njenih del je razstavni zloženki napisal in na otvoritvi sami predstavil umetnostni zgodovinar in kustos Škofjeloškega muzeja Dušan Korfl^ l Mihaela Žakelj je diplomirala iz grafike in kiparstva na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, trenutno živi in dela v Žireh. Kot grafičarka se iziaža večinoma v lesorezu, kjer je dosegla najmočenjši izraz, na razstavi pa lahko vidimo tudi nekaj monotopij, to je posebne grafične tehnike, ki omogoča en sam, unikaten odtis. Kiparsko se izraža v glini, to so male plastike in v lesu, kjer izdeluje velike figuralne plastike nadnaravne velikosti. Svoje ustvarjalno izhodišče je našla v svoji globoki vernosti in pripadnosti krščanski misli in evengeliju, s tremi ciklusi: Križev pot, Psalmi in Iskanja ter s še nekaterimi posameznimi naslovi. Naj gre za črnobele ali barvne lesoreze, je vsem skupen močan ekspresiven izraz, ki temelji na potezi ali bolje rečeno na rezu, hitro, skicozno rrihi vani kip Križani, ki ima ^ roko dvignjeno visoko v^om desno pa spuščeno k zemlji "w tem na simbolni ravni P°' zuje nebesno in zemeljs'( ote duh in materijo, drugi P.^ lese skupini, ki tvori nedelj! io|e celoto, kot naprimer skup^jj, figur z naslovom Iz terflf»Io|| luči. Vsaka od njih je obW[' vana v določeni fazi vstaj^i L vse skupaj pa tvorijo ce'a • izraz, ki nam govori o p/e *P< jenju človeške zavesti, ki zadnji figuri, zazrti v srečuje z Bogom. adc Prostor mi ne dopušča f are drobne analize in opisova1 ispe razstavljenih del in tudi bebast na more v popolnosti op's Ten videnega, zato vas vabim, ^'0V( to zanimivo razstavo ogle£Ulo in če niste iz Žirov, jo zdr^ion] še z zanimivim izletom na Uris žirovski konec. Na ogled b-> eyn drugega marca, ob sobota",, nedeljah, od 9. do 12. in od Jp0 do 18. ure. Stane Kos«%^ ____' D Mihaela Žakelj: Obsodba vneseno, brez nepotrebnih detajlov. Večkrat uporablja lesene plošče naravnih, nepravilnih oblik, katerim spretno prilagodi kompozicijo in rez. Vsebine iz svetopisemskih tekstov ji včasih služijo kot temelj, skozi katerega izraža svoja občutja, stiske in tudi dvome. Kiparski del razstave sestavljajo male plastike iz žgane gline, nekaj jih je patiniranih. Tudi kipi so ekspresivno obi-kovani, izdelani "na mah" in brez detajlov, ki bi motili celovitost izraza in emocionalni naboj v sebi. Nekateri nastopajo posamezno, tako kot nekonvencionalno obliko- Premiera v Predosljah Predoslje KAZNOVANI SOPROG V soboto, 22. februarja, so v Predosljah tamkajšnji gledališki ljubitelji pripravili mali gledališki praznik. KuH^tnet umetniško društvo Predoslje ima resnično bogato in dolgo tradicijo (neprekinjeno deluje vse od leta 1909), pa je kljub ^je | odločitev za uprizoritev Molierovega Kaznovanega soproga vsega spoštovanja vredna. Čeprav je tekstovna predloga fr^ilost zahtevna za uprizoritev, so ustvarjalci sobotne predstave popolnoma izpolnili naša pričakovanja. Resnici na ljubo p*' & potrebno priznati, da imajo tamkajšnji gledališčniki brez dvoma najboljše pogoje za delo. Zgode in prigode razvpitega gledališkega junaka Georga Dandina v predstavi Kaznovani soprog so tipično molier-ovske. Premožni meščan si zaželi utrditi svoj družbeni položaj s pomočjo soprogine-ga imena. Le-ta izhaja iz plemenite družine z zelo spoštovanim rodovnikom. Se pa v tem zakonu našemu nesrečnemu Dandinu, za razliko od našega Matička, zelo slabo godi. Tako plemenita tast in tašča na eni, kot dolgočasne zakonske postelje naveličana soproga ter njena zaupnica služabnica Klavdina po drugi strani ga vedno speljejo na tanek led. Kljub temu, da vedno znova pridobi dokaze, da se njegova žena spogleduje in ljubkuje s sosedom, plemenitim Klitandrom, se mora vedno znova opravičevati tistim, ki mu natikajo rogove. Tudi zaključi se ta predstava tako, da še zadnjič opetnajstijo ubogega gospodarja Dandina. Režiser Jože Fajfar je do največje možne mere izkoristil svoje pedagoške izkušnje. Iz vsakega posameznega igralca je resnično veliko potegnil. Predvsem je vsakemu igralcu uspelo ustvariti karakter. Za LETOŠNJI NASTOP ŠKERJANČEVIH NAGRAJENCEV Tržič - Violinist R. Zgonc in pianist J. Rozman z večerom sonatin Na odru dvoranice tržiške Glasbene šole sta minuli torek nastopila letošnja Škerjančeva nagrajenca ljubljanske Srednje glasbene in baletne šole violinist Rok Zgonc in domačin, pianist Jure Rozman. Spored sta pod mentorstvom prof. Tomaža Lorenza oblikoval z večerom sonatin. Zanje pa sta izbrala Schubertovo Sonatino v D-duru, op. 137, Srebotnjakovo Prvo sonatino (1957) in Dvoržakovo Sonatino v G-duru, op. 100. Uspešen večer pa sta pred polno številno publiko in tokrat na posebno povabilo tržiškega Združenja prijateljev umetnosti "Lumen" zaključila z edinim dodatkom, hommagom na ime, ki ga nosi njuna letošnja ljubljanska nagrada, L. M. Škerjanca in njegovo Arietto na g-struni. Omenjeni spored je bil bolj ali manj slogovno in zvrstno lepo zaokrožen, zaobjemal je letošnjo obletnico, 200-letnico rojstva velikega avstrijskega glasbenega romantika Franza Schuberta (1797 - 1828), vključila sta kar dvoje slovenskih del (Srebotnjak in dodani L. M. Škerjanc), cegla po tehtnem slovenskem romantičnem izročilu in se v Dvoržakovi Sonatini v (pre)zahtevnih štirih stavkih vsebinsko ne pa formalno ločila od sonatine ter že skoraj segla po sonati, vseskozi pa ostala v trdnih sonatinskih okvirih. Tako bi lahko najprej seveda ocenili njuno posamično igro, s katero se bolj ali manj največ izkazujeta na srednji stopnji ljubljanskega glasbenega šolanja: R. Zgonc je dijak violine v razredu Dejana Bravničarja, J. Rozmana pa v razredu Andreja Jarca, tokrat pa sta seveda nastopila še dodatno kot predstavnika komorne igre omenjene šole (SGBŠ) iz razreda že omenjenega prof. T. Lorenza. Zato je bila tokrat še najboj merljiva njuna skupna, komorna soigra, kamor zagotovo zasedba violinsko-klavirskega dua sodi kot ena najbolj plemenitih in klasičnih zasedb. Tudi v tem merjanju sta oba mlada še šolajoča umetnika več kot zadostila strogim koncertantnim kriterijem. • F. K. Moliere na predoseljskem odru. - Foto: Tina Doki vtis dobrega ansambelskega bil ženski del ansambla P1 l ritma in medsebojnega preska- močnejša stranekipe. Ta ^ « kovanja iskric pa je bil, žal, skrbeli za dober riterrL^' malo preveč tog in izkjučno "na rampi" potekajoč promet. Tudi scena Mojce Basaj - Kos, sicer likovno čista in topla, igralkam in igralcem prav nič ne pomaga pri ustvarjanju mizanscene. Kostumografija Slavice Kljajič je po nepotrebnem pri določenih detajlih nedosledna (nikakor mi ne gre skupaj gorenjski telovnik in ambien-talna glasba francoskega laj-narja) in mestoma izdelana iz neprimernih materialov. Režiser in mojster luči Bogo Grašič sta nas v tretjem dejanju pustila preveč v temi. V igralski ekipi je seveda Jože Basaj zgodba za sebe. Že tako je s svojo pojavo in bogatim gledališkim znanjem izstopajoči igralec. Če pa upoštevamo, da je vlogo pripravil v dveh tednih kot vskok, potem ga lahko še posebno pohvalimo. Tudi med predstavo je nastop gospoda Soten-viskega vedno dvignil ritem predstave, tako da je bil posebno dobrodošel motor ansambla. Priznati je potrebno, da je imel imenitno soigralko Marijo Vreček, ki je ustvarila prepričljiv lik nadute gospe Sotenviske. Sploh lahko ocenimo, da je dstave Simona Vreček UMdvc aiiuuuu vret-*«* Itujtl svojo navihano igrivostP tudi Bojana Marin«**Jar)i odločna in premetena j^pr nova soprogra Angelika- ^jjj ie ■ Koželj je v naslovni .|,fit^ dokazal, da je kos .%0|ujjr zahtevnim gledališkim l^ia Prikazal nam je boga^k^ nezadovoljnega meščana.^ ka, ki se mu je zaradi v nosti kost zataknila %/^a Sebastjan Sajovic je ..Jh^ duhovito vlogo posredni^ šuštniškega mešeterja. del njegovega nastopa predvsem v vseh dia Geogrom Dandinom. " ma korektno miniaturoi j j pravil Simon Basaj y J Klitandra, ki lazi za P0'^ gospo. V vlogi hlapca ^ z nastopil Jože Zelnik, Ki „J za1 l ga zaradi temačnega ^ k tretjega dejanja, žal. n\t videli šele pri poklonu- ^ jifl KUD Predoslje je UM tUt predstavo. Zajeten &%\f i\.yju rreuusij" j- ^ zelo gledljivo in leP)ngaj.. predstavo. Zajeten zai^ij hit uprizoritev Moherove a j ^ dlje za ljubiteljske l nike brez dvoma J f vsekakor dobro opra^ J zaprav zelo dobro. * pflflp0 dolgotrajnim aplavz^^ zali tudi gledalci n^piH* uprizoritvi. Raslko to t* Ko, GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak cistična bera v Sloveniji je bila lani dobra ^Lani je prišlo k nam 14 odstotkov več tujih gostov jJUevjzni turistični priliv je po prvih podatkih znašal 1,211 milijonov dolarjev, verjetno pa bo še večji. >1W l *Jr&nj, 21. februarja - Lahko smo veseli, tujci se vračajo k nam, mfni j«h je prišlo 14 odstotkov več kot leto poprej. Nas turizem -^.f1' nadpovprečno uspešen, zlasti v zdraviliščih, tuji gostje Jjjajaio tudi z novih trgov. Seveda nam še marsikaj manjka, -if*8 m se nam treba stalno pritoževati, prepričan sem, da ii iJ°m° v naslednjih dveh letih dosegli nekdanji delež tujih o?s.tov' Tujci izražajo tudi velik kapitalski interes za slovenski •sC»zem, v Čateških toplicah se je oglasilo že petdeset L|°tencialnih investitorjev z vsega sveta, med njimi tudi prvih ljifi*1 "»j večjih v svetu. Naš turizem torej ima perspektivo, nov ,X. Do čez nekaj let prinesel še boljše rezultate, je na zadnji nejMejal predsednik Združenja za turizem in gostinstvo Borut jjjfHrovič, sicer direktor Čateških toplic. ili|Laski turistični promet je Merjen s številom gostov, rX,et odstotkov boljši kot leta Jl*4 in 1995, merjen s števi-Va Prenočitev pa je na-Jjdoval za odstotek. Lahko ™reJ govorimo o sorazmerno še Asr turistični sezoni, p%e ^e uP°števamo, da se M0vn^ilvene zmogljivosti niso 0 le> da vreme poleti ni S(0 , naJlepše, da je turistična airitUrenca vse hujša in da '"pni P°staJai° vse bolj zah- nebudno vračanje gostov ftiač° leta 1990 so imeli do-n0l gostje komaj dobro četr-ro v slovenskem turističnem lretsJjlU' v prvi polovici de-teRel let Je krePko Pre* J*n\J°-ovko' lani Pa se Je •%t, 1 ln tuJ> turistični prolije lp7avnovesil in v Sloveniji 5dW0Val° celo 6.121 tujih lć&eč kot domačih. ra2ljer ^ot 10 Paie zanimivo več krajših počitnic na leto, več prostega i ^Poslen-Z *aVen znan]> da'Jša življenjska doba ljudi, več a Ve* sne? i- sfc' ki nočeJ° potovati s prijatelji ali partnerji, ir h lllJlathummn turističnih potovanj itd. Samo v Nemčiji ^n°tičn toval° l7milijonov starejših ljudi, vse bolj liix /e m le skupina samozavestnih iensk, samo v Evropi "t tUrixtičnn ° 5 do 6 milijonov. Specalizirana nemška < j ?&,Qflci? . aS('ncija EraUPn R*iv*»% it> fonclsnm nnnu/tiln fiO. Izdajo ornoJ^V1™ pri5navai° P0Pmte. Dobro gredo v hston, n •""» omna a) a8ena)e si vse bolj prizadevajo, da bi t° t(*kšnih nt-/. pr.lstne stike z domačini, povpraševanje 2!*Wtomcahpresenetljivo raste. Slovenski turizem bo dobil ministra, skupaj z drobnim gospodarstvom, ministrstvo pa naj bi bilo v Mariboru. Turizem je seveda v veliki meri drobno gospodarstvo, ni pa samo to. Nekaj pomislekov zaradi oddaljenosti novega ministrstva smo na seji zborničnega združenja za turizem in gostinstvo te slišali, kakor tudi na račun pomanjkljivega financiranja Centra za promocijo turizma v začetku letošnjega leta. petega zdrknil na osmo mesto. Tuji gostje prihajajo k nam predvsem poleti, julija in avgusta ustvarijo skoraj tretjino prenočitev. K blažitvi sezonskih konic so potemtakem lani prispevali predvsem domači gostje, ki jih doma privlačijo predvsem zdravilišča. Tuji gostje so se 76-odstotno odloČili za prenočevanje v hotelih, le 9,2-odstotno v kampih, za zasebne sobe pa le 4,4-odstotno. Tujskega turističnega prometa seveda ne smemo gleda-ti samo kot goste in prenočitve, temveč tudi kot potnike, ki prestopijo mejne prehode in pridejo k nam na izlet, nakupe ali iskat srečo v igralnice. Cestne mejne prehode je lani prestopilo več kot 100 milijonov potnikov v 70 milijonih vozil, kar pomeni 200 milijonov prehodov v obe smeri. Z letolom pa je k nam priletelo 215 tisoč gostov. Narašča mednarodni promet, upada pa maloobmejni, v našem turizmu pa bi lahko zelo veliko zaslužili, če bi nam te ljudi uspelo vsaj malo zadržati. Število turističnih postelj se je v zadnjih petih letih krepko zmanjšalo. Leta 1991 je bilo v Sloveniji 91 tisoč turističnih postelj, lani pa 77.800. Lani so bile po pričakovanju najbolj izkoriščene avgusta, ko je bila zasedensot 46,3-od-stotna, julija pa 39-odstot-na. Najmanj pa novembra in decembra, ko je bila 19,6 oziroma 19,7-oastotna. Četrtino prenočitev v občinah Piran in Brežice Lani sta bili najbolj turistični občini Piran in Brežice, ki sta imeli 25,1 odstotka vseh turističnih prenočitev, s tem da so Brežice napredovale za 0,2 odstotka, Piran pa je nazadoval za 0,1 odstotka. Lani je prišlo do nekaterih opaznih premikov na lestvici slovenskih občin, Bled se je denimo z osmegapremaknil na četrto mesto. Na tretjem mestu je Kranjska Gora, nekoliko nazadoval je Bohinj, ki je na semdmem mestu. Med 25 slovenskimi občinami pa najdemo izmed gorenjskih le še Radovljico, ki se je uvrstila na 19. mesto. Med gorenjskimi občinami so največjo rast turističnih nočitev lani zabeležili na Bledu, kjer je bila 13-odstotna. Za občino Radovljica pa je bilo lani značilno, da je bilo gostov za 14 odstotkov več, prenočitev pa za 3 odstotke manj. Med občine, ki so imele lani več tujih kot domačih gostov, se je lani uvrstil Bled z 82-odstotnim deležem tujih gostov in Radovljica z 71-odstotnim. V Bohinju in Kranjski Gori pa prevladujejo domači gostje, lani je bilo v Bohinju 63 odstotkov domačih in v Kranjski Gori 53 odstotkov domačih gostov. Na seznam slovenskih turističnih krajev, ki so imeli lani več kot 200 tisoč turističnih prenočitev, pa sta se izmed gorenjskih uvrstila Bled s 334 tisoč prenočitvami in Kranjska Gora s 260 tisoč prenočitvami. • M. Volčjak Slovenska podjetniško inovacijska mreža SPIM Moralne spodbude kar nekaj, denarne bolj malo SPIM zagotavlja slovenskim inovatorjem predstavitev na najbolj odmevnih sejmih v svetu. Kranj, 21. februarja - Slovenski inovatorji na odmevnih sejmih v svetu poberejo precej nagrad, nekateri postanejo uspešni podjetniki, vendar pa pri nas še vedno ni sistematične državne politike na tem področju. SPIM bo letos inovatorjem omogočil nastop na sejmih v Ženevi, Pittsbughu, Nueren-bergu, Bruslju in v Zagrebu. Izšel je priročnik "Inovacije - od ideje do uspeha", prvi zbir informacij s področja inovacijske dejavnosti pri nas, napisal ga je Bogomir Filipič iz BSC Poslovno podpornega centra Kranj. Slovenska podjetniško inovacijska mreža SPIM deluje pri Pospeševalnem centru na malo gospodarstvo. Regionalne centre ima v Kranju, Murski Soboti, Celju in Zagorju, izdajajo glasilo Informator, ki z letošnjim letom dobiva tematske priloge. V SPIM so vključene vse nacionalne organizacije, ki delujejo na področju inovacijske dejavnosti, zato lahko uporabljajo njihove storitve, kakršna je denimo Infolink pri GZS. Najprej Ženeva, nato Pittsburgh Pomembna SPIM-ova dejavnost so predstavitve slovenskih inovatorjev na specializiranih sejmih v tujini. Pri nas takšnih ni, tradi-cioalno pa so prisotni na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni in na obrtnem sejmu v Celju. Prvi letošnji tuji sejem bo v Ženevi, kjer bo potekal od 11. do 20. aprila. Glavni letošnji dogodek pa bo sodelovanje na ameriškem sejmu Inpex v Pittsborghu, kjer bo potekal od 15. do 18. maja. Slovenski inovatorji se bodo predstavili tudi na sejmu Inova v Zagrebu, ki bo predvidoma junija. Sejem inovacij lena v Nuernbergu bo potekal od 29. oktobra do 2. novembra, sejem inovacij Eureca v Bruslju pa do 5. do 12. novembra. Za sejem v Ženevi so slovenski inovatorji že izbrani, prav tako je osem že izbranih za sejem v ameriškem Pittsburghu. Včasih je bil izbor odprt do zadnjega, zdaj se na sejem resneje pripravljajo, kar pomeni, da pripravijo kataloge, zato je izbor za prve sejme že zaključen. Ženevski sejem obišče precej poslovnežev iz Švice, Francije in drugih sosednjih držav ter držav Daljnega Vzhoda, ker je izrazito poslovno usmerjen, je tudi za slovenske predstavnike poslovno uspešen, pravi vodja SPIM Gorazd Jenko. Poseben pomen pa ima za slo-. venske inovatorje sejem v Pittsburghu, največji sejem v ZDA in v svetu. Lani so tam predstavili 1.500 inovacij iz 32 držav, sejem je zelo dobro obiskan, zanj pa jepo-sebej značilen poslovni interes. V Pittsburghu živi precej Slovencev, posebej jih zanimajo slovenski inovatorji, ki jim želijo pomagati. Na sejmih precej nagrad, nato pomoči ni več SPIM je doslej pomagal že približno 300 slovenskim inovatorjem, da so se pred- stavili na sejmih, med njimi jih je skoraj 90 podjetniško uspelo. Naši inovatorji na sejmih v tujini poberejo precej nagrad, tudi najbolj odmevne. Na lanskem sejmu v Bruslju je skupina slovenskih inovatorjev prof. dr. Mark Otto, mag Marjan Dobovšek in Alojz Retelj za elektroerozijo prejela posebno priznanje podpredsednika belgijske vlade. Spomniti pa velja, da je tam srebrno medaljo prejel Brane Bandelj iz Dupelj, za kolekcijo ekoloških izdelkov iz lepenke, s katerimi je kasneje uspel na trgu. Moralne spodbude in pomoči je kar nekaj, konkretne pa nato bolj malo, pravi Gorazd Jenko. Države v svetu zelo veliko vlagajo v spodbujanje inovativnosti, investirajo v takšne projekte, tudi nepovratna sredstva, pri nas finančnih virov zanje ni. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za znanost in tehnologijo namenita manjši del sredstev za stroške prijav, razvojno tehnološki sklad za prijave evropskega patenta, za uvajanje novosti v proizvodnjo pa ne namenjajo denarja, pri nas tudi ni nobenega rizičnega sklada. Skratka pri nas je razvojna usmerjenost samo deklarativna, veliko premalo pa je praktične pomoči. Pri nas so razmere še daleč od nemškega gesla "zavarujmo prihodnost z inovacijami", ki je prežemalo zadnji sejem v Nuerenbergu. Priročnik za inovatorje Pospeševalni center za malo gospodarstvo in BSC Poslovni podporni center Kranj sta izdala priročnik "Inovacije - od ideje do uspeha", napisal ga je Bogomir Filipič iz BSC Poslovno podpornega centra Kranj. Prvič so na enem mestu zbrane relevantne informacije s področja inovacijske dejavnosti za Slovenijo. Priročnik je nastal na podlagi potreb, ki so jih opazili v SPIM, na srečanjih z inovatorji. Vedno več jih je, ki iščejo različne informacije in pomoč, zato sem v priročniku združil vse, usmerjen pa je zelo praktično, pravi Filipič. Prvi del je teoretični, v njem je predstavljen smisel inovacij, nihov pomen za družbo, podjetje in posameznika. V nadaljevanju je predstavljeno slovensko podporno okolje in možnosti, kako priti do določene pomoči. V priročniku so zbrani vsi razpisi in vsak inovator lahko preveri , kaj vse mora pripraviti, ko kandidira za pomoč. Navedeni so vsi partnerji podpornega okolja, njihova vloga, naslovi kontaktnih oseb. V tretjem delu pa so predstavljeni osnovni predpisi s področja industrije lastnine, kar inovatorje najpogosteje zanima, saj sprašujejo, kaj je treba prijaviti, koliko to stane. Priročnik vsebuje tudiinfor-macije iz delovnega razmerja, torej tudi za inovatorje v podjetjih. • M.V. POSil IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak 4* NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: ŠKODA FELICIA GLX 1.9 D SREČA NIKOLI NE POČIVA Volkswagnovo pohčerjcnje češke Škode rojeva vse več sadov in med njimi je tudi presajevanje koncernovih motorjev v njihove avtomobile. Tako po eni strani škoda felicia, ki je trenutno edini hišni model, ohranja cenovno dostopnost, po drugi strani pa je postala privlačna tudi za tiste, ki jim običajni bencinski motor ni bil po volji. morda tudi prostora za kolena kakšen centimeter manj. Felicia nesporno sodi med avtomobile, ki imajo jasne poteze sodobnega avtomobilskega oblikovanja, čeprav je po drugi strani res, da v podrobnostih še spominja na svojega nekoliko okornega predhodnika. Petvratna kombilimuzins-ka karoserija 3,85 metra dolgega avtomobila je pripravna za povprečne družinske namene, čeprav bi bil 272-litrski prtljažnik lahko tudi za kasen liter večji, a je hkrati povečljiv na skoraj kubični meter prostora. Feliciina notranjost je oblikovno sveža in spominja na tiste v volkswagnin in seatih, čeprav je nekoliko drugačna. Vse kar potrebuje voznik, je pregledno in logično razporejeno, osrednji del z merilniki je pregleden, vendar slabo zasenčen, moti pa tudi sorazmerno cenena plastika. Udobje je za razredne mere zadovoljivo, toda prednja sedeža sta slabša kot pri predhodniku in nekoliko pretrda, na račun bolj zaobljene karoserije pa je + + + oblika + + motorne zmogljivosti +cena I—motorni hrup -plastika na armaturni plošči -osrednja ključavnica Presaditev: Škoda felicia s Volksvvagnovim dizelskim motorjem S presajevanjem Volksvvag-novega dizelskega motorja v felicio je avtomobil postal zanimiv tudi za tiste, ki jim je pri srcu dizelsko brenčanje in veliko pozornosti namenjajo gospodarnosti. Pod motornim pokrovom je namreč znani 1,9-litrski dizelski štirivaljnik, ki zmore 47 kilovatov oziroma 64 konjskih moči. To je preverjen Privlačna in predvsem uporabna karoserija s prostorno notranjostjo Motor: glasen in predvsem varčen agregat, ki slovi predvsem po varčnosti. Takšen je tudi v felici-ji, kjer poraba le ob neusmiljenem prigan-janju preseže 7 litrov plinskega olja na 100 kilometrov. Ob hladnem vžigu se motor zoprno strese in nekaj minut je hudo nemiren in glasen. Ko se segreje do delovne temperature je tudi njegov tek mirnejši, čeprav je zaradi nekoliko slabšega vpetja, predvsem v nižjem območju vrtljajev čutiti nekoliko preveč vibracij. Ker je motor občutno težji od obeh bencinskih, je serijski opremi dodan tudi servoojačevalnik za volan, ki je predvsem za obračanje na mestu zelo dobrodošel. Sicer pa ima felicia v paketu opreme GLX tudi osrednjo ključavnico, s katero niso povezana prtljažna vrata, vzvod za odpiranje prtljažnih vrat iz kabine, merilnikom vrtljajev, lučmi za meglo in dodatno lahko še s toniranimi stekli in predopremo za vgradnjo radijskega sprejemnika. Težak motor na vozne lastnosti ne vpliva kaj dosti, feliciji pa je mogoče očitati nekoliko premehko podvozje, kar je bilo značilno tudi že zanjene-ga predhodnika. Po drugi strani je avtomobil tudi pri ostrejšem vijuganju dovolj sta- ALMERA od 22. M A X I M A od 51. Pooblaščeni zastopnik/a Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061 / 1597331 KRULC, Moravče, telefon: 061 /731 143 VIDRIH, Otočec-Novomesto, telefon: 068/75 180 ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/81 389 490 DEM ♦ PRIMERA od 29.400 DEM 300 DEM • TERRANO od 5 3.2 0 0 DEM KOS, Polzela, telefon: 063/702230 AVTOHIŠA, Murska Sobota, telefon: 069/32209 MG, Muta, telefon:0602/61 760 FABJAN, Branik, telefon: 065/57012 PIŽEM, Domžale, telefon: 061 /372333 TRUNK, Ljubljana - Jezica, telefon: 061 / 342 692 AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, tel.: 061 /753842 BARLOG, Trebnje, telefon: 068/45 700 A&MFERK, Maribor, telefon: 062/224 478 AVTO MOČNIK, Kranj - Britof, telefon: 064/ 242277 SALON NISSAN Lipnik, Velenje, telefon: 063/893 549 AUTOCOMFORT, N. gorica-Solkan, tel.: 065/23 274 NISSAN HVALEČ, Ptuj, telefon: 062/778507 LAVRENČIČ, Ajdovščina, telefon: 065/641 144 AVTO KUK, Slovenske konjice, telefon: 063/ 753 984 AVTO CELJE, Celje, telefon: 063 / 490 36 31 bilen, pohvalno zaneslj delujejo tudi zavore, ku^ kot nekateri drugi deli I dajo matičnemu koncem1 CENA do registrac 1.754.133 SIT (AvtoM Ljubljana) Receptura po kateri pri Škodi lotili felicie bodo še bolj očitno priM modelov, je vsekakor » . došla, predvsem zato, ke'' znamka dokončno otresj danjega realsocialisti' prizvoka. • M. Gregoijj foto: Tina » TEHNIČNI PODATKI: j bilimuzina, 5 vrat, 5 & že v. Motor: štirivtt štiritaktni, vrstni, dit[ nameščen spredaj p@i poganja prednji kolesi, I cem, 47 kW/64 KM, p\ _ penjski ročni menj&'lks. Mere: d. 3855 mm, s. >\ mm, v. 1415 mm, med^ razdalja 2450 mm, pr°i nina prtljažnika 2720' Najvišja hitrost: 156 f (tovarna), 154 km/h pospešek od 0 do 100 n h: 16,5 s. Poraba gorffl xr ECE: 4,2/6,2/6,31 plinW olja na 100 km, porab* testu: 6,8 I. Nova družina računalnikov za domačo f* V tem mesecu Jc predstavil novo družin" nih računalnikov nafl>eJ domači uporabi. Novi temeljijo na najnovejs^j lovih procesorjih, UPfJJ jr kom so na voljo so*a*' . r& lovih procesorjih, UP sol veliki trdi diski ter znj; multimedijski paket. ;i vrhunske slike računa dijo tudi zvočno repr°\ v vrhunski Hi-fi ^ nekateri modeli pa P J presenečajo tudi s kvao jo. Sestavni del mulitme ^ orodij je tudi mikrofo^^ računalnik pa je moč pf1 p tudi na Internet. jPreK neta je s pomočjo podprograma moč tudi te' ati, sam računalnik P3., služi tudi kot avtoma1,8 j niča. Kompletu je prl':j tudi precej CD-romov, w vsebina pa zadovolji uporabnikovih zahtev P gramih. • U.Š. TRGOVINA • MAR* POSREDOVANJE PEI^FE^ VAŠ POSLOVNI #1 ZABIROOP&M m našli nas ho>l<- nn Bl^'"f .,1,225-05*2^ ri< ^remenosioud nam že za danes napovedujejo oblačno in padavine, deževalo bo tudi jutri. V četrtek pa bodo Padavine ponehale. LUNINE SPREMEMBE y soboto je ob 11.27 nastopila polna luna to po Herschlovem vremenskem ključu bo mrzlo in pihal bo mrzel veter. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBENIKE MESECA pripravlja UROŠ ŠPEHAR 12. nasprotje Nasprotniki tokrat malo drugače Vsaka stvar se enkrat izteče. Ansambel 12. nasprotje bo v petek svečano predal naslov glasbenikov meseca nekomu drugemu, komu, naj tokrat ostane še skrivnost, seveda pa boste vse podrobnosti o nasprotnikih dokončno izvedeli v petkovi repotaži. Tokrat pa bomo pokukali v muzikantski vsakdan. KAJ SMO PISALI NEKOČ tokrat pa je vaš odziv na našo rubriko kar £Qv&rjeten. Seveda je tudi nagrada mamljiva, slastna vkolada, ki je v Lescah izdelujejo že kar 75 let. Po letih f^o vas tudi spraševali in prejel zelo zajeten kup vaših .Qpisnic z večinoma pravilnim odgovorom. Žrebali smo * Pet naslednjih srečnežev bo prejelo nagrado po 2 kg [fvlade, kijih poklanja naš sponzor ŽITO GORENJKA i~"SC£.L/(j 7. jan stenovec, Frankovo nas. 67, Škofja 2. Branka Kunstelj, Sp. Senica 13, Medvode; 3. We/ pivki Kovorska c. 57, Tržič; 4. Roman Žmitek, K*jska Dobrava 66, Blej. Dobrava; 5. Katja Majes, nr°Pa 104, Kropa. Čestitamo! v Žito Lesce PofSCe ' ^ ponedeljek se je sestal na seji delavski svet JQl/et^a Ljubljana - TOZD Triglav Lesce. Razpravl-Idr t° ° tetošnjem poslovanju temeljne organizacije sred • e#a dela o prihodnji poslovni politiki in o predlogu rQyy]*r°Čnega programa podjetja do leta 1980 in programu tu^ in poslovanja v prihodnjem letu. Ob tej priliki so Pod'^°^ * posebna priznanja članom kolektiva, ki so v lletJU od 10 do 20 let. (GG, 26. dec. 1975) a^6 spominjate tozdov? No, pa to ni naše vprašanje. prQ. z9owjega naslova podjetja nosi še vedno neki WaVOd GorenJke- Kateri morate ugotoviti vi in nam m°Vore P°slati do petka, zadnjega februarja 1997, na ^as/ov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Basist Franci služi denar kot višji svetovalec pri Ministrstvu za begunce, v svojem prostem času pa je zagrizen kinolog in kot tak lastnik pasje mrcine. Fotografije in vse, kar je tako ali drugače povezano z njimi, je v Brane tovi domeni, ki pri 12. nasprotju sicer brenka na kitaro. In ko ne stoji za fotoaparatom ali razvijalnim strojem ter ne igra kitare, rad odide na nogometno igrišče in v fitnes klub. Blažu so blizu 'reglerji' na studijskih mešalnih mizah, kot tonski mojster dela v Studiu Napoleon in v lastnem studiu. Drugi Brane je železničar, točneje strojnik na dieselski lokomotivi, v prostem času pa je vrtičkar in menda iz dneva v dan redno preverja, koliko je zrasla solata in se zdebelilo korenje. In nenazadnje šef Janez - poleg šefovstva na svojih plečih nosi v službi informatiko, ko pa najde kakšno urico prostega časa, se rad odpravi ob kakšno vodo in ribari. Tekmo- valno, pravi, med njegovimi trofejami pa je kar nekaj sul-cev, somov in njim podobnih rib oziroma ribakov. V Janezovi garaži je tudi skladišče opreme, ki je seveda vzorno zložena po takih in drugačnih škatlah in kovčkih. Če se odpravljajo na kakšen večji nastop, vse to lepo zložijo v kombi in se odpravijo. Stvari pa se utegnjejo zaplesti takrat, ko špil ni tako velik in pač ne vozijo vsega s seboj. In prav ob takih priložnostih se je že zgodilo, da je kakšna stvar ostala doma. No, pa ni panike, ker se na spile ponavadi odpravijo dovolj zgodaj in je kakšen skok do Janezove garaže prevodno vračunan v čas. Nekoliko bolj se je zapletlo takrat, ko je že bivši kitarist pozabil, kje pravzaprav igrajo ter fante iz povsem drugega konca Slovenije poklical, kje za vraga hodijo, ker da bodo igrali čez dobro uro... O razpletu v petek, do takrat pa lep pozdrav! GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBEMiKt MESECA - KUPOM Moje vprašanje za 12. nasprotje: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj Č niod- niste vedeu: danes so v Pisan' anonimke- Anonimna Potei% ki Švigai° Z°r in do1 ni jlftoveniji in pred katerimi fcr»w Z10 tudi naše cenjeno enZlštVo- Uredništvo Gor- «ovi*8a 8lasa nasploh in vsak ° h°P PO Pisanu01 ln iele anonimno bliuvanVTnnaslov'PisanJe-£ju (5 ne moreš verjeti. sPlon * f dandanes komu kolofu e 'lubi pogledati v cajtenl 7° >e tisti okvirček v kdo a\klerP'še> kdo je šef in ^tovoren'*? za kaJ * Hinmk r1- Ampak pisci ano- $nDa*r P°sebna kasta in se ka. fiJl™1 Poiskati naslovni-silne lp 56 kar tresei° od Se mene ki & kar Prebere* e' še do konca fU zd'£ nl - jako bedne se tZda bi Psihično n«rsko "*no mlado novico "™c«no pero, za mojo S,Ve'ovnhJe romala sk°zi par !*C(t :7 v°irt in nešteto revo- >«e?0, P^e/ Pušk in 'S v«V? koncu Pa * vla P° 50 te sneg, Ke manj kot predlanski ft ^t^JJ€P° izmed zadn- v »Ko Itn?- akole modruje: lu- »te 3 oblska pri pape- ltnjaš Zeietlo mafijo z udbomafijo. Morala je po tvoje za male ljudi, za velike pa politična korupcija. Državotvorna dovoljena goflja, kam boš šel, ko boš moral oditi. Morda v Jelinčičeve gozdove. Šuntaš in ponižuješ Slovence, Koliko ti dajo za tvojo pack-arijo. Vsaj 500 tavlent mark. Kaj nisi tudi ti izdajalec« Torej - z argumenti nad argumente! Še vem ne, da dati vsaj 500 tavlent mark. Konec koncev, super ideja: če se v tej Sloveniji za vsako kokodajsanje in petelinjenje v politiki da dobro zaslutiti, ne vem, čemu meni ne bi dali vsaj 500 mark? Da sem državotvorno dovoljena goflja - še toliko bolje. Državotvorni elementi so v tej novi Sloveniji pokasir-ali že toliko slave in denarčkov in kar naprej in naprej se vrtijo Tema tedna Glosa Državotvorne goflje Grozne anonimke krožijo po Sloveniji in pošiljajo državotvorno dovoljene goflje v Jelinčičeve gozdove. Eh, kako bi bilo fletno ob pastirju ukati, jesti in piti toliko, kolikor je in pije pastir in anonimke toliko brati, kot jih bere pastir. Italijani niso imenjali Kučanovega obiska pri papežu, kaj šele, da bi mi šlo na jok. Jokcam in stokcam zaradi čisto drugih stvari, ne pa zaradi Kučana. Jokcam in stokcam recimo zato, ker mi za mojo packarijo res nočejo po estradi, da bi bilo konec koncev že zadnji čas, da nagradijo tudi kakšno državotvorno gofljo. In kam grem, ko me spravijo pravičniki iz anonimk ob kšeft?V Jelinčičeve gmajne, kali? Magari. Eh, saj bi bilo fletno v kakšni Jelinčičevi gmajni zakrivljeno palico v roki držati in s pastirjem vred ukati gor v planine, jesti in piti prav toliko, kot je in pije pastir, predvsem pa brati anonimke prav toliko, kot jih bere pastir. In ko se, izdajalec kaj vem koga, po dolgo dolgo letih vrnem z Jelinčičevega jezera tihote, me čaka v dolini pra-vičniški svet, ki so ga zavzeli ravno zdajšnji pisci anonimk. Enkrat vendarle morajo zavzeti ta svet, če se jim že tako silno hoče. Pri nas pridejo vsi na vrsto, brez skrbi. Enkrat eden, enkrat eden. Enkrat vlada Kučan, ta ni večen, za njim zavladajo zdajšnji anonimneži. Že dolgo premišljujem, da z demokracijo pri nas nekaj ne štirna. Volitve so najbrž čisto odveč, kajti volitve pri nas stalno nekaj pokvarijo - nikoli ne pride na vrh tisti, ki bi moral priti na vrh. Namreč: pri nas je demokracija malo drugače razumljena kot v svetu. Pri nas jo razumemo takole: če so bili prej komunisti ali prenovljena komunistična omladina, naj na naslednjih volitvah pride gor druga ideološka grupacija. Prej ste bili vi, zdaj smo pa mi na vrsti. A po diktatu ne gre, kajti volitve so volitve, politika je politika. Nikoli ne pozabim Drnovška, ki je v predvolilni kampanji dejal sedanjemu koalicijskemu partnerju Podobniku: »Pejte vi malo domov...« In jt Poodobnik šel "malo domov"? Malo morgen. Na volitvah je skoraj zmagal in ni mu bilo treba iti malo domov. Kot dva dobra stara kamerada sta se objela, prešerno zaukala in se bosta fletno imela, dokler ju volitve ne ločijo... * D.Sedej ŠIFRA: JESEN Rada bi izvedela, ali se pravilno odločam glede delitve premoženja, ali naj z njo še počakam. Zanima me tudi zdravje mene in mojih otork. ali se bodo otroci med seboj pobotali in se začeli pogovarjati? Kakšo bo zame prihodnje leto? Ali bom potovala? Česa se naj izogibam? Ali se bom zaposlila? Prosim, napišite mi tisto, kar vidite! Lepo vas pozdravlja vaša redka bralka. ARIONt Lepe pozdrave vam pošiljamo in se vam zahvaljujemo za vaše pismo. Mnogo vprašanj ste nam zastavili, mnogo dvomov in stiske je razvidno iz teh vprašani. V letošnjem letu boste začutili izrazito spremembo v vaši osebnosti. Čustva, ki so bila zelo izpostavljena v zadnjih tridesetih letih, se bodo počasi začele umikati trezni presoji in razumu. Dobro se morate zavedati, da se lahko zanesete edinole nase. Da pa boste kar najboj uspešno krmarila skozi življenje, morate tudi drugim (tu predvsem mislim na družinske člane), pokazati, da točno veste, kaj boste naredila in ste popolnoma prepričana vase. Ne prehitevajte čase z delitvijo premoženja, če prisluhnete sama sebi, dobro veste, da še ni napočil pravi čas. Čas, ki prihaja, je pomembne za vas, začela boste delati "inventuro", vse staro in obrabljeno boste pustila ob strani, začela se boste tudi zavedati, kaj si sploh še želite, kdo vam jemlje energijo in moč, kdo vas izpolnjuje in osrečuje. Ravno v tem času imate neko lepo priložnost, da vzpostavite red in disciplino na vseh področjih. Postavite si cilj, naredite tudi nekaj končno samo zase, pojdite na potovanje, ne oklevajte in se ne ozirajte vedno samo na druge. Glede vaših otrok vidim, da so kar veliki konflikti. Malce se ozrite vase, tudi vi ste odgovorna za nastalo situacijo. Predvsem zaradi neodločnosti in nemoči, zato bodite v prihodnje bolj trdna in odločna. Ko bodo opazili vašo moč, bodo točno vedeli, kaj lahko pričakujejo vnaprej. Delo boste dobili, priložnost seje sicer pokazala že v preteklosti, sedaj jo boste realizirali. Želim vam veliko uspeha in sreče. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ■ ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE 0: 063/481-691 CENA 1 MIN -156 SIT POSREDOVALNICA ZA STIKE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE S: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Zl Kosovelova 29, 1410 Zagorje, tel.: (0601) 71-300, 64-618 vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče KUPON ŠT. 6 1. Franc Flere s pevko Katjo: BILA SEM PREMLADA 2. ans. Slovenski muzikantje in Strašna Jožeta: UMETNIKA NA SNEGU 3. Cita Galič s citrami: LA GOLONDRINA 4. ans. Fraj kinclari: TIKA - TAK 5. Kraški kvintet: ZLATI ČASI - novi predlog Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46,1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Maja Točaj, 3210 Šmarto v Rožni dolini 39/a (1 kaseta); 2. Berta Podežnik, Vodnikova 1, 3214 Zreče (2 kaseti);1. Tomaž Čeperlin, Novi Log 7/a, 1430 Hrastnik (3 kasete) Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. MLADI GLASBENI TALENTI! Če ste starejši od 15 let Če želite nastopiti na priljubljeni vsakoletni prireditvi "PRVI GLAS GORENJSKE" Letošnja prireditev bo marca v Festivalni dvorani na Bledu. Vse informacije: RADIO TRIGLAV JESENICE, Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice, telefon: 064/861-012 radio triglav 4270 Jesenice, Čufatjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.40 Včeraj, danes, jutri 8.45 Videoring 9.00 Pri Periskopovih: Darila 9.45 Očividec, ponovitev angleške dokumentarne serije 10.45 Vesoljska policija, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 Ciklus filmov Akija Kaurismakija: Dekle iz tovarne vžigalic, ponovitev finsko-švedskega barvnega filma 12.30 Žive legende daljnih dežel 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.20 EMA - evrovizijska melodija '97, posnetek 15.30 Poslednji divji losos, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene oddaje 16.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom, otroški kviz 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Dosje J.K., slovenska nanizanka, zadnji del; Aleš Valič, Dare Valič, Ivo Ban, Roman Končar, Metod Pevec 20.50 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Posadka, ameriška humoristična nanizanka 23.05 Kinoteka: Stvor, ameriški čb film 0.30 Videoring 1.00 Videostrani TVS 2 8.00 Euronevvs 8.35 Svet poroča 9.05 Prisluhnimo tišini, ponovitev 9.35 Costeau ponovno odkriva svet, ponovitev francoske dokumentarne oddaje 10.25 Sp v nordijskih disciplinah: Skoki 90 m ekipno, prenos 12.45 Visoka družba, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 13.10 Studio Citv, ponovitev 14.10 SP v nordijskih disciplinah, tek 4 x 5 km ekipno, prenos 16.00 Opus, ponovitev 16.30 Umor 1. stopnje, ponovitev 19. dela ameriške nadaljevanke 17.15 Echo point, ponovitev avstralske nadaljevanke 17.40 Caroline v velemestu, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Koncerti za mlade, 20. oddaja 18.55 List in cvet, 4. oddaja 19.30 Echo point, avstralska nadaljevanka 20.00 Šport 21.30 Zavrtimo stare kolute; Faraoni in Oto Pestner 22.05 Ljubljanski madrigalisti v Stockholmu, posnetek iz Dublina 23.05 List in cvet TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah Show 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Bergerac 15.00 Dediščina sončnih bogov, ponovitev 15.30 Ao-tearoa, 2. del 16.00 Oprah Show 16.50 Drzni in lepi 17.15 Drzni in lepi 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve 19.35 Cooperjeva druščina 20.00 Princ z Bel Aira 20.30 Osumljeni 21.20 Klic dolžnosti, ameriška nanizanka 22.15 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.45 'Alo, 'alo 23.20 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 0.15 Rdeče morje, dokumentarna oddaja 0.40 TV prodaja 1.00 Video strani POPTV 7.00 Dobro Jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Na jug, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Ekstremno smučanje 13.00 Usodna zdravila 14.30 Bolnišnica upanja 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravje!, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Ugledna četrt, ameriška nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd; Dolga pot domov, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Gasilci, ameriška nadaljevanka 0.00 Na jug, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 TV prodaja in turistični napo-vednik 10.45 Video kolaž 16.30 TV noč: Vera in čas, ponovitev 17.30 Živali govorijo, Jež 17.50 Zgodbe iz rečne obale: Tinčko pomaga 18.00 A...ab...abcčih 19.00 Dnevnik 19.20 TV prodaja in turistični napovednik 20.00 Izziv 20.30 Skrivnostni kraji, Etruščani in Toombstone 21.30 Bev-erly Hills Buntz 22.00 Splošna papeževa avdienca, posnetek 23.45 Dnevnik 0.00 Videokolaž HTV 1 12.00 Dnevnik 12.20 Marisol, mehiška nanizanka 13.05 Santa Barbara 13.50 Risanka 14.05 Poročila 14.10 Izobraževalni progam 15.10 Otroški program 16.25 Moč denarja 16.40 Trenutek spoznanja 17.15 Hrvapka danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominjska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Živa resnica 20.50 Družinski glasbeni kviz 22.00 Poslovni klub 22.30 Opazovalnice 22.55 Z namenom in razlogom 0.00 Območje somraka, ameriška nanizanka 0.25 Poročila HTV 2 12.55 TV koledar 13.05 Stranski učinki, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.50 M.A.S.H., ameriški barvni film 16.55 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.20 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.10 Živalski planet 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.15 Kdor ima prijatelje ne potrebuje sovražnikov, nemšpki barvni film 21.40 Modra kri, nanizanka 22.35 Stik, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 12.15 Otroški program 13.45 Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju: Nordijska kombinacija, teki 4x5 km, prenos 15.35 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Vovager, ameriška zf serija 16.25 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.10 Sam svoj mojster 18.35 Strašno prijazna družina 19.00 Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju: Studio, iz Trondheima 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme, šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Serijska morilka, ameriški TV triler 21.40 Holo-kavst - zgodba o družini VVeiss, 4/4 del ameriške TV drame 23.20 čas v sliki 23.30 Peter Strohm, kriminalistična serija/Prijatelji 0.30 Rocky 3 - Tigrovo oko, ponovitev ameriškega filma 2.00 Holokavst - Zgodba o družini VVeiss, ponovitev 3.40Veliki bančni rop, ponovitev ameriškega komičnega vestema 5.20 Strašno prijazna družina, ponovitev AVSTRIJA 2 12.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 VVildbach 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Hiša ob obali, avstrijski TV film 21.45 Pogledi od strani 22.00 čas v sliki 2 22.30 Vrelišče: Seks turisti: Deklice in dečki po naročilu, dokumentarni zapis: Znanstveniki raziskujejo človekovo spolnist, 0.05 Jessica, italijansko-fran-coska komedija 1.45 Pogledi od strani 1.55 Čas v sliki, ponovitev 2.25 Schiejok, ponovitev 3.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.20 čas kulture, magazin TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek ob 14.40 na RADIU TRŽIČ 88.9 in 59.MHz - vsak torek v Gorenjskem glasu In enkrat mesečno v reviji Otrok in družina Živijo naši prijatelji in vsi, ki radi prebirate časopisne vrstice in poslušate oddajo. Gotovo niste preživeli februarskih dni le doma, saj je bilo res povsod zelo živahno. Živahen pa bp tudi današen popotniški izlet z revijo Otrok in družina ter popotnico D. Ster, ki izlete pripravlja. Pa pojdimo na GORIĆKO. Odpravimo se nekaj kilometrov iz Murske Sobote (skozi vas Puconci). Pot nas vodi skozi gričevnat svet med vinogradi, sadovnjaki, na ravninah se bohotijo polja pšenice, koruze, sončnic. Skozi vasi Bodonci -Radovci se pripeljemo v naselje GRAD. Na vrhu strmega grička pa stoji grad GRAD. Grofica je dala sredi 12. st. pobiti toliko mladih deklic, da se je kopala v njihovi krvi. Mislila je, da bo tako ohranila večno mladost. Druga legenda pa pravi, da so mojstru, ki je zgradil grad, odsekali roko. Zgodovinarji so našli v oltarju graj*ske kapele skrinjico z vrezanim besedilom (zgodbo) z roko iz mavca. Zgodbic ne bomo več pisali. Odpravite se na GRAD in še več boste izvedeli. GRAD ima kar 365 sob, postavili so ga vitezi templarji. Prvič je omenjen 1214. Najprej so bili lastniki plemiči Scechvji, zadnji ogrski plemiči. Zadni so odšli po II. sv. vojni, tako je začel propadati. Danes je v gradu skromen muzej. Z gradu zavijemo proti Gederovcem, kjer najdemo zajezeno Ledovsko jezero. Pot nadaljujemo na vrh sv. Benedikt, kjer se nahaja DOM DUHOVNOSTI. Vodijo ga patri kapucini, kamor prihaja katoliška mladina. Naslednja točka je SELO. Tu najdemo nenavadno cerkvico sredi zelenih travnikov sv. Nikolaja. Na Goričkem še ni močnega turizma. Prijetni sprehodi, poti za kolesarjenje, domači lokali. Ce želite še več, pa se odpravite v ta prelepi kraj. Poživite SVOJ dan in poslušajte oddajo vsak četrtek ob 14.40. Pozdrav Janja in Dušan TELE-TV KRANJ ... Videostrani 16.00 Vklop: Nadaljevanje 22. seje sveta mestne občine Kranj (prvi prenos, v živo) 18.58 Test slika 19.00 TV napovednik, TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 332 19.25 Vklop: 22. seja sveta mestne občine Kranj (nadaljevanje,v živo) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Novo vodstvo radia Triglav 20.30 Župan z vami: Občina Cerklje -župan Franc čebulj (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Beti Valič) 21.10 Poročila Gorenjske 423 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Top spot 22.45 Poročila Gorenjske 423 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani R TRŽIČ Radijski Juke box bomo zavrteli kmalu po začetku oglašanja. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30 in posvetili pozornost tudi kulturnim dogodkom. Sledila bo oddaja Naša priložnost, polna zanimivih informacij za podjetnike, če bo po sreči, pa pridejo tudi gostje iz llirike. Zunanje političnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche VVelle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi, najsi bo na knjižnem trgu, ali pakar v čitalnici dr. Toneta Pretnarja. Ob 17:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo s kvizom, v katerem preverjamo znanje iz filmskega sveta. Po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18:25. Tokrat bodo prišli v studio predstavniki skupine Mon ami. R TRIGLAV LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Prvi glas Gorenjske 1996 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.25 Mini 5, ponovitev 20.46 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija - Formula ena 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - Jesenice 18.00 Ela-nov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila RSORA TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaknta oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavnaja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, Steping out 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Film 22.40 Top spot 23.45 TV prodaja 22.50 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 kozmetični nasveti Zdenke Kahne 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda,lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 20.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro + naj, naj pesem 6.15 Novice 6.20 Vreme 6.45 AMZS 7.00 Slovenska smučišča, razmere 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Kontakt s poslušalci 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Dve, tri o zdravstvu 11.00 Opoldanski program 11.15 Tema dopoldneva 12.30 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 17.30 Popoldanski pogovor 18.00 Glasovanje za popevko naj, naj 18.15 RGL-ov odsev dneva, osr. informatvina oddaja 18.30 Glasovanje za naj, naj pesem 18.15 RGL-ov odsev dneva 19.25 Vreme 19.55 Slovo ekipe 20.00 Večerni gost RGL-a 21.00 Novi svet + založba Ouatro, pripravlja M. Jeršek 22.00 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 23.00 Camera Ob-scura, Zlato Kreč R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke In pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajšeposlušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC je zabavno glasbena oddaja, na sporedu vsako soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz... v živo z vami Mojca, Tomaž in Dušan Izbor zadnje oddaje Ta dobr'h 10 je bil po mnenju sodelujočih neposredno med oddajo kar težak. Čeprav dopuščamo, da v živo glasujete za dve skladbi (po dopisnicah le za eno!!), bi marsikdo rad oddal še kak glas več. Ker se poslušalci, ki direktno po telefonu izbirajo svojo skladbo, večno hudujejo, da ne pridejo na vrsto zaradi kratkega časa glasovanja, izkoristimo tokrat možnost in vas povabimo, da izpolnite kupon in tako glasujete tudi preko pošte. Naš naslov je še vedno: Radio Tržič, Balos 4, Tržič - tokrat naj pošta prispe do 1. 3. Zadnjima dvema nagrajencema je uspelo. To sta Marko Lužnik z Jesenic in Tone Meglic iz Tržiča. Nova ponudba je tu, odločite se kot je prav. Pa srečno vsem skupaj iz Tržiča. Lestvica Ta dobr'h 10 1. Zlatko Dobrič - Ostaniva prijatelja (2) 2. čudežna polja - Venček uspešnic (2) 3. Babilon - Cvetje v jeseni (4) 4. Strmina - Obljubljal si nebo in raj (2) 5. Helena Blagne - zaman - Najina pesem (3) 6. Milan Petrovič - Zaljubljen sem v tebe (novost) 7. Victorv - Nov se dan budi (novost) 8. Sedmina - Svatba (novost) 9. Monroe - Jaz potrebujem več (no"ost) 10. Avtomobili - Navaden dan (novost) Kupon Ta dobr'h 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. kom. SPACE JAM ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ slov. ljub. drama OUTSIDER ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 18. in 20. uri TRŽIČ Predavanje TOMA KRIŽNARJA ob 19. url RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA amer. kom. KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 20. uri BLED Ni sporeda zaradi selitve na novo lokacijo! ČETRTEK, 27. FEBRUARJA TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.25 Včeraj, danes, jutri 8.30 Videoring 9.00 Pri Periskopovih, 4. de: Tepež-kanje in koledniki 9.35 Očividec, ameriška dokumentarna serija 10.05 Veseli kabare, musical 10.50 Caroline v mestu, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke 11.10 Kinoteka: Stvor, ponovitev ameriškega čb filma 12.35 Podobe narave 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Videostrani 15.10 Novice iz sveta razvedrila 15.35 V vrtincu, ponovitev oddaje o filmu 16.05 Dosje J.K., ponovitev slovenske nanizanke 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužiko, ameriška risana nanizanka 17.35 Hugo, TV igrica 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.20 Frasier, zadnji del angleške humoristične nanizanke 22.00 Odmevi 22.40 Odstiranja 0.05 Tednik 1.05 Forum 1.15 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 9.50 Karaoke 10.50 List in cvet, ponovitev 11.20 Ljubljanski madrigalisti v Stockholmu, ponovitev 12.20 Posadka, ameriška humoristična nanizanka 12.45 Prepovedan sadež dr. Fausta, ponovitev dokumentarne oddaje 13.30 Ellen Cleghorne, 14. del ameriške humoris tične nanizanke 13.55 SP v nordijskih disciplinah, skoki 120 m ekipno, prenos 16.55 Echo Point, avstralska nadaljevanka 17.20 Podeželski utrip, 3. del angleške nanizanke 18.10 SP v nordijskih disciplinah, tek 4 x 5 km (ž), prenos 18.55 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.30 Echo Point, avstralska nadaljevanka 20.00 Babettina gostija, danski barvni film 21.45 Gibljive slike 22.15 Se spominjaš?, slovenska dokumentarna oddaja 23.10 SP v nordijskih disciplinah: Skoki 120 m ekipno, posnetek 0.40 Gibljive slike, ponovitev KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanka 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah show 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vojak naj bo 15.00 Dannvjeve zvezde 16.00 Oprah show 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Nujni primeri, ameriška nanizanka 21.15 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.00 Odklop, dokumentarna serija 22.40 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.10 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 1.00 TV prodaja 1.20 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Nikolaj in Aleksandra, ameriški barvni film 15.00 Prigode Ani in Nejčka Krpice, ponovitev 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Na zdravje, nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Ugledna četrt, ameriška nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Evita Peron, ameriška nadaljevanka, 2/2 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Gasilci, ameriška nadaljevanka 0.00 Na jug, ameriška nadaljevanka 1.00 24 ur 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik 10.45 Video kolaž, ponovitev 15.30 Izviri 16.30 V 80 dneh okoli sveta 17.30 Zaliv duhov 17.50 Zgodbe z rečne obale: Ura letenja ,18.00 A...ab...abcčih 19.00 Dnevnik 20.00 Mladoletni volklodlak. ameriški barvni film 21.30 Beverly Hills Buntz 22.45 Dnevnik 23.00 Video kolaž KINO BRUARJA 19j 7.45 TV koledar 7.55 Poro* Dobro jutro 10.00 Poročil« Zimski izobraževalni prograij Dnevnik 12.25 Marisol, mehi daljevanka 13.10 Santa I ameriška nadaljevanka 13.55' 14.10 Poročila 14.15 Izob* program 15.15 Otroški progr** Ponovitve 16.45 Hrvaška m 17.15 Hrvaška danes 18.05 W 18.40 Dokumentarna oddal' Hrvaška spominska knjig« Dnevnik 20.15 Kultura 21.*" sem jaz, zabavni programi Opazovalnice 22.45 Klub DjJJ Filmska noč Johnom Wayrtfr lec, ameriški barvni film 0.46^ 14.15 TV koledar 14.25 Mes» nosti, 2/3 del ameriške dok^ serije 15.15 Betonska džuTO anski film 16.50 Divje srce, "j nadaljevanka 17.20 Obainij ameriška nanizanka 18.10 SL: bena oddaia 18.40 Huao bena oddaja 18.40 Hugo nijska panorama 19.30 Dnev'j Dosjeji X, ameriška nanizaj! Moja leva noga, irski barvni 1 Filmska gibanja 23.25 Seinfi^ iška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program lO-15^ prvenstvo v nordijskem J"} Teki, štafeta 4 x 5 km («•' 11.30 Rdečo-belo-rdeče sp vrhunci avstrijske scene kfl," malih odrov 11.50 Otroški 13.45 Svetovno prvenstvo kem smučanju: Skoki, velika ca - ekipno, prenos 10,3J,fl| 17.15 Vsi pod isto stre^' Harrvjevo gnezdo 18.05 'J mojster 18.30 Strašno pnja*,, na 19.00 Svetovno prvenSj^; dijskem smučanju: StudioJ^' sliki 19.53 Vreme 20.02 SP^j Komisar Rex, avtstrijsko-n^i minalistična serija 21.05 »»a J saški mejaš, ameriška s0'J Steiner - Železni križ Jjjjf angleški protivojni film sliki 0.00 Deset ur za Vig"^ ameriška kriminalka 2.0° čf pokal v alpskem smučanju- .(. Iz Hakube 3.15 HladnokrvO, fy ameriške kriminalke 5.25 risanka 6.00 Videostrani 7.00 LUČ * p Vreme 9.00 Čas v sliki 9.0' A ne zadošča, nemška films*^, ma 10.35 Bogati in lepi "ln$, dežela danes 11.45 Vreme 3! sliki 12.05 Milijonsko koio^; prizorišču, ponovitev 13.00 ^ 13.10 Ljuba družina 13.5? ^ 14.45 Lipova ulica 15-1=„ni slavni 16.00 Vsak dan s = < 17.00 čas v sliki 17.05 ^ Avstriji 18.50 Kuharski mj^ Zvezna dežela danes 19.3" p ...IN NA & PANASREP'f CENTER prem. amer. kom. MATILDA ob 16. in 18. uri, 1j« MULARIJA ob 20. uri STORŽIČ slov. ljub. drama OUTSIDtn „1? 21. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. TISTEGA ČAROBNEGA \< uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom■ ^MCf BABNIC ob 20. uri BED Ni predstave zaradi selitve na novo Torek, 25. februarja 1997 PREDSTAVLJAMO PRIMSKOVO 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Primskovo - poslovno srce Kranja Kdor bi Primskovo iskal v turističnem vodniku Kranja, bi se mu skoraj lahko zgodilo, da bi ga zgrešil. Naselje, ki seje 1957. leta pripojilo k mestu, namreč po tej plati nima veliko pokazati. Izstopa predvsem župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, kije bila nekdaj precej obiskana božja pot. Zato pa je Primskovo zelo Privlačno po drugi, gospodarski plati. S številnimi večjimi in m3njšimi podjetji, proizvodnimi in servisnimi delavnicami, storitvenimi obrtmi, trgovinami, banko, hranilnico, zavarovalnico prerašča v poslovno Srce Kranja. V t.i. komunalni coni na vzhodnem robu Prims-kovega domujejo, na primer, kiektro Gorenjske pa Komuna, tu delajo odlični tiskarji G°rcnjskega tiska, sem ljudje Pohajajo po plin, v semenarno Po.vse, kar rabijo za svoje Vrtlčke in hišne ljubljenčke, v sosednjem Dolnovu se oglase, i v® opremljajo kopalnice, v ^odernih interierih in v Ob-Ctu se ogledajo po pohištvu, skratka, številne poti se steka-J0 Prav na Primskovo. V starejšem delu kraja, onstran Ceste Staneta Žagarja oziroma križišča "pri Jaku", imajo med drugimi sedež kranjski obrtniki, v isti stavbi je Slovenska hranilnica in posojilnica, tu najdemo zavarovalnico Tilia, na zahodu do reke Kokre, ki je zarisala naravno mejo, najdemo Mer-kurjevo Gradbinko pa SKB banko in uspešne tekstilce Ibija, ob Jezerski cesti Cestno podjetje in Ovsenikovo mizarstvo, takorekoč v vsaki tretji hiši tja do Rupovščice in nadvoza nad avto cesto pri Britofu ter Planine III in Klanca pa je bodisi obrtna delavnica, servis, trgovina, gostinski lokal ali pisarna. Primskovo je torej nemogoče zgrešiti, pa če se pripeljete v Kranj po vzhodni vpadnici z brniške ceste, po regionalki iz Preddvora ali iz mesta s Planine oziroma prek novega kokrškega mostu. Vselej trčite vanj. In ta trk je tudi edini, ki ne povzroča škode, ampak se poslovno vselej obrestuje. mesarstvo ČADTE 4oootvnrta3 tel-: 064/242-166 Predelava: Visoko 7g, 4212 Visoko Tel.: 064/431-032, fax: 064/431-712 Skladišče: 064/431-711 Koroška cesta 26 4000 Kranj tel.: 064/211-681 Maistrov trg 3 4000 Kranj tel.: 064/222-590 FRIZERSKI SALON (Petta PETRA MARKUN s.p. Jezerska cesta 46, 4000 KRANJ Tel. (064) 241-447 int. 24 PON. SRE. PET od 13. - 20. ure TOR. ČET od 7.-13. ure SOBOTA od 7.-12. ure UPORABLJAMO SVETOVNO ZNANO LASNO KOZMETIKO MATRIX! Delovni čas, vsak DAN OD 8.30 DO 22 NEDEUA, PRAZNIKI OD 11.00 DOZTOO dostava jedi na dom o p t rime PR.IMC MARIJA tel.: 064/324 465 C. na klanec 3a tel./fax: 324-465 Del. čas: 8. -12. in 15. -17.30 ure torek popoldan - zaprto, sobota - zaprto O^idimo vam hitro in f&a&tetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi ali specialnimi stekli Ztiss in fAlcom. Izdelujemo na recept in brez njega. prehrana "HAM" PRIMOŽ FRANTAR 4000 Kranj Mirka Vadnova 1 tel./fax: 064/241-223 dom: 4208 Šenčur Sajevčevo nas. 28 tel.: 064/411-171 J»V3 M Ekspres razvijanje filmov C. Staneta Žagarja 2 in C. Staneta Žagarja 36, Kranj Tel./fax: 064/225-673, 325-335 DELOVNI ČAS: 9. - 19. ure, SOBOTE: 9. - 12. ure crrtccr SERVIS IVAN RASPOR C. Staneta Žagarja 54 4000 Kranj Tel. (064) 331 784 olnov PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, d.o.o. KRANJ, Šuceva 23, tel. 2 4 1 - 4 6 4 KERAMIKA IN KOPALNIŠKA OPREMA PRECIZNA MEHANIKA PIKEC MATEVŽ 4000 KRANJ, UL. MILENE KOR BAR 30 TEL.: 064/241 -862, FAX: 064/241 -547 JEZERSKA CESTA 63a, KRANJ, Telefon: 064/242-646 Odprto: od 7. -19,30 ure, sobota od 7. -18. ure, nedelja od 8. -12. FAG O roolilaWi'ni prodajulec |-pFreodcnberg Trgovska družba TINEX d.o.o. KRANJ 4000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 tel.:064/241-169, 242-223, fax:242 493 PooblaSceni prodajalec y1iaiovsTTroV KLEPARSTVO X Jaka Platiše 21, 4000 Kranj Tel. Fax: 064-328 223 Mobitel: 0609-647 337 POOBLAŠČENI KROVEC ZA KRITINO »OOfINO S V i T f M~| SAGA PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE OPREŠNIKOVAul. 10, KRANJ tel. in fax: 064/331-875 •Miti ELUJ IN SPODNJE PERU Mont ZLOŽUIVE SMUČARSKE PALICE UROŠČESNIK TEHNOM0T -d.o.o.-- PROIZVODNO iN TRGOVSKO PODJETJE Reševa 10 a SLO • 4000 KRANJ Tel/ fax: (+386) 064/331-410 TRGOVINA Z DROBNO GALANTERIJO MARKO JERMANČIČ 4000 KRANJ, Reševa 14, telefon: 064/323-667 VELIKA IZBIRA GUMBOV IN ZADRG IZBOR OSTALEGA ŠIVILJSKEGA MATERIALA MONTAŽA STISKAČEV ZNAMKE FIOCCHI, OBLAČENJE GUMBOV ZIDARSTVO ZAPL0TNIK STANISLAV Trg Prešernove brigade l KRANJ, tel.: 064/325-954 OPRAVIMO VSE OD NOVIH GRADENJ DO ADAPTACIJ BEVK OLGA Jezerska c. 142 - KRANJ, tel. 241-734 * IZ PRINESENEGA BLAGA ŠIVAM PO MERI VSA ŽENSKA OBLAČILA TUDI ZA RAZNE PRILOŽNOSTI * KRATEK ČAS IZDELAVE * POSEBNOST^ ŽE NAREJENE SVILENE VREČE ZA KRST 0R0DJAR5TV0 KOSEC ANTON s.p. Šuceva 27, KRANJ, tel, fax: 241-423 S.p. KAMNOSESTVO PAVLIN Jezerska c. 23, KRANJ tel.: 241-217 • IZDELAVA IN OBNOVA SPOMENIKOV • KLESANJE, OBNOVA TER MONTAŽA ČRK IN NAGROBNIH DODATKOV • PESKANJE FASAD, PORTALOV, BRUŠENJE TLAKOV IN STOPNIC • IZDELAVA KUHINJSKIH IN KOPALNIŠKIH PULTOV Jezerska cesta, primskovška rana Mestna občina Kranj naj bi jo začela obnavljati to pomlad V krajevni skupnosti Primskovo, v katero poleg Primskovega sodijo še Gorenje, živi okrog 5700 ljudi. Sedež krajevne skupnosti je v zadružnem domu ob Jezerski cesti. In prav ta cesta je že drugo desetletje rakasta rana Primskovega. Primskovljani so namreč dolga leta zaman opozarjali občinske oblasti v Kranju, da je cesta smrtno nevarna. Po izgradnji regionalke od Labor do Britofa se je promet skozi Primskovo sicer nekoliko zredčil, primskovška rana pa je ostala odprta in še bolj prezrta. Lani sta se uprava in svet mestne občine Kranj končno odločila za obnovo Jezerske ceste od križišča pri Jaku do Britofa. Primskovljanom, ki se vozijo po ozkem, že močno načetem asfaltu, zlasti pa še pešcem in kolesarjem, ki se avtomobilom nimajo kam umakniti, je končno odleglo. Precej zemljišč ob cesti, ki bo širša in opremljena s pločniki, je občinska uprava že odkupila. Cesto naj bi začeli obnavljati to pomlad, hkrati bi obnovili oziroma na novo zgradili tudi vso komunalno infrastrukturo, vključno s kanalizacijo, na katero bodo priklopili odplake iz zasebnih greznic, do plina in kabelske televizije, ki je doslej uspela priti le do zadružnega doma. V krajevni skupnosti so ustanovili svoj odbor za obnovo Jezerske ceste, ki naj bi bil v pomoč strokovnim službam občinske uprave. Vendar pa je občinska uprava aktivnosti v celoti vzela v svoje roke. Primskovljani upajo le, da se bodo dela res začela to pomlad. Sicer pa se v krajevni skupnosti pripravljajo na nadaljevanje obnove svojega dela zadružnega doma. Medtem ko so ga znotraj večalimanj že posodobili in polepšali, zdaj prihajajo na vrsto vhod, pročelje in streha. Upajo, da jim bodo pri načrtih, tako kot vedno doslej, spet pomagala domača podjetja in obrtniki. Kot kaže, bodo Primskovljani kmalu dobili tudi nov živilski trgovski center. Poleg zadružnega doma naj bi ga gradila Emona, o velikem centru v komunalni coni pa razmišljajo tudi pri Živilih. y)M/ LEPOTA NI VEČN/ CSvT P0SKRBITE ZANJ0 \S_JJ V STUDIU RAFAELA NA NOVI L0KAC (STUDIO REŠEVA 9, KRANJ, TEL.: 326-68 Odkar brali, berem o * rfj cc £ a LU ~ P? §3 oi Skrbimo, da so naše 4« ceste varne! LU O zavarovalnica tilia d.d. novo mesto v KRANJU na PRIMSKOVEM, Likozarjeva V Sklepanje vseh vrst zavarovanj z UGODNIMI POGOJI. Informacije po telefonu: 064/331-595 vsak dan 7.-17. ure SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI moto Šuceva 27 j 4000 Kranj a.o.o. tel.: 064/268-514 trgovina tax: 064/268-515 generalna zastopstva: M CAGIVA (Italija) - motocikli » HUSOVARNA (Italija) - motocikli If MOTOREX (Švica) - program motornih olj M LINDNER (Avstrija) - traktorji in transporterji > ZUPIN MOTO SPORT (Nemčija) - oprema in rezervni deli za motociklizem MOTOREK (fi) Husqvarna zui?m NAREDI SAM V NOVIH PRODAJNIH PROSTORIH MIRKA VADNOVA14 4000 KRANJ, SLOVENIJA Tel.: 064/241 048 Fax:241-476 Največji izbor mizarskih material Naredi sam - hobi program Pohištvo po naročilu SALON POHIŠTVA 10 % popust za nakup programa , t Am/MTM -----0^ artiklov LATOFLEX (posteljni vložki m TRGOVINA KRANJ d.o.o. Ul. M. Vadnova 9,4000 KRANJ tel.: 064/241-076,241-449 DELOVNI ČAS: 7-19 ure ; SOBOTA: 7-12 ure Društveno in družabno življenje Primskovega 15. marca bo v dvorani zadružnega doma 13. srečanje vseh starejših krajanov, invalidov in krvodajalcev. ALPETOUR .tfi-i potovalna agencija mMJtfMm Mirka Vadnova 8, 4000 KRANJ ORGANIZIRA ZA VSE, KI STE ŽELJNI PRIJETNIH DOŽIVETIJ IZLETE POTOVANJA ZIMOVANJA Oglasite se v naših turističnih poslovalnicah: v Škofji Loki (tel.: 621-755), Kranju (tel. 222-007), Radovljici (tel.: 714-700), na Bledu (tel.: 741-114) in v Tržiču (tel.: 53-370). LASTNIKE AVTOBUSOV IN TOVORNJAKOV PA PRIČAKUJEMO V SODOBNO OPREMLJENIH VZDRŽEVALNIH OBRATIH IN BOGATO ZALOŽENI TRGOVINI Z REZERVNIMI DELI NA PRIMSKOVEM PRI KRANJU (TEL: 242-011, 241-361) VEDNO Z VAMI IN ZA VAS - ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA KRANJ Podobno kot z živahnim gospodarskim utripom, se Primskovljani lahko pohvalijo tudi z bogatim društvenim in družabnim življenjem. Med društvi s kulturnim poslanstvom velja omeniti pevski zbor Musica viva in folklorno skupino Ozara, na športnem področju balinarje, nogometaše in šahiste ter rekreativni namizni tenis in pikado, ki se odvijata vsak torek in četrtek v zadružnem domu, seveda pa ne gre tudi brez gasilcev. Edino, kar Primskovljani morda pogrešajo, je turistično društvo, ki bi spodbujalo k še lepši ureditvi kraja in k vlaganjem v turizem, predvsem v poslovni turizem. Zadružni dom je tudi stičišče družabnega življenja krajanov. Prva naslednja večja prireditev v njem bo 13. srečanje vseh starejših krajanov, invalidov in krvodajalcev. Povabljenih je okrog 1200 ljudi, torej dobra petina vseh. Srečanje bo v soboto, 15. marca, ob štirih popoldne. V kulturnem sporedu bodo sodelovali učenci podružnične šole s Primskovega, folklorna skupina Ozara, lanski gorenjski prvak na harmoniki Dejan Raj in pevec Stane Vidmar. Potem pa bo za ples in dobro voljo igral ansambel Stopar. Kadar krajevna skupnost domače poslovneže prosi za pomoč, tudi denarno, jo vselej dobi. Pri 13. srečanju starejših krajanov, invalidov in krvodajalcev bodo sodelovali Petrol, mesariji Čadež in Arvaj, Merkur ter papirna galanterija Gruden. MOTO PANIGAZ, d.o.o. Jezerska cesta 48, Kranj Telefon: 241-891 $ SUZUKI Kavvasaki Prodaja novih motorjev, servis in rezervni deli CVECAN BOŠTJAN & MARKO ZUPAN JEZERSKA CESTA 93, KRANJ 4000 Tel.: 064/242-517 EZE SIMON ŠUBIC Jezerska cesta 93 b 4000 KRANJ telefon: 064/242-51S m mmc KRANJ, LIKOZARJEVA 1A Tel.: 064 326 649 Fax: 064 331 259 Mobitel: 0609 634 085 VREČEK AGRO proizvodnja, trgovina, izvoz, uvoz, d.o.o. Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj tel. 064/242-224, 241-479, fax: 241-482 ŠKROPILNICE, NAMAKALNI SISTEMI, CENTRALNO OGREVANJE VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Ulica Mirka Vadnova 5 TELEFON: 064 241 161; TELEFAKS: 064 242 495 Načrtujemo in izvajamo vse vrste gradbenih del nizke gradnje, specializirani smo za izvajanje zaščite pred škodljivim delovanjem voda. Urejujemo in vzdržujemo vodotoke in objekte na vodah, izvajamo vsa dela v vodi, sanacija plazov, izdelava kanalizacij, manjših mostov, minerska dela in drugo. Če imate probleme, oglasite se, kupaj hitreje najdemo rešitev! Panasonic Technics Lf) GRURDIG PHILIPS 7 OBROKOV OB NAKUPU BLAGA V VREDNOSTI DO 100.000 SfT • 10 OBROKOV 00 NAKUPU BLAGA V VREDNOSTI NAD tOO.OOC m 12 OBHOKOV 08 NAKUPU BLAGA V VREDNOSTI NAD 20O.6O0 SIT DAEVVOO 14 A1 EKRAN 37 cm SIT 37.700 ALI 7X6.120 GRURDIG M 16 HI-FI MINI SISTEM 2 x 50 W. dvojni kaseloton z avloreverzom. ROS. daljinsko upravljani« SIT 62.570 ALI 7 x 10.157 GRURDIG GV 5300 VIDEOREKORDER 4 GLAVE PHILIPS PRENOSNI RADIOKASETOFON SIT 55.352 ALI 7 x 8.986 SIT 18.500 al. 7 x 3.000 TV, VIDEO, HI-FI CENTER E*i'^ll>[fl Mirka Vadnova 7, Kranj, Primskovo - tel.: 064 241-056 Obrtno Podjetje Kranj MIRKA VADNOVA 1 tel. 064/241 553, fax. 241146 7 + 1 - STEKLARSTVO - MIZARSTVO - TAPETNIŠTVO - PARKETARSTVO - POLAGANJE ESTRIHOV - PLESKARSTVO - PEČARSTVO INŽENIRING ZAKLJUČNIH DEL V GRADBENIŠTVU KERAMIČNE IN KAMNITE OBLOGE ORGANIZIRAMO TUDI VODOINŠTALACIJSKE STORITVE - PRIHRANEK PRI NABAVI MATERIALA - UGODNI PLAČILNI POGOJI - IZVEDBA V TOČNO DOGOVORJENIH ROKIH COKLA KRANJ, Ul. Mirka Vadnova 19 (skladišče Kokra), tel. 241 -433 OBUTEV ZA VSO DRUŽINO velika izbira in ugodne cene TRGOVINA ^^^-i S U LAt ZUPAN Jezerska cesta 121,4000 KRANJ, Tel. in fax: 064/242-450 L ZUPAN JANEZ f rf f »n Kovačičeva 10 4000 KRANJ - SLO tel./fax: +386 (0)64 242 679 Darja Basler mobitel: 0609 637 276 termoreflektivne, varnostne, sputter, izložbene, matime, avtofolije ŠPELA, d.o.o., KRANJ GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE JELKA NOVAK /JEZERSKA CESTA 46, KRANJ telefon: 064/242-098 Odprto od 6. - 24. ure ob nedeljah od 8. - 22. ure TRGOVINA ^K^JA DVORŠAK ALENKA s.p. ^-^^ V-Likozarjeva 15, 4000 KRANJ, Tel./fax: 064/331-353 - POLO MAJICE -KAVBOJKE 0A 5*7 - TRENIRKE T /%C|4\ - PREHODNE JAKNE NOVO! Program za dojenike Možnost plačila na 2 čeka KAVA BAR Zupan Viljem Jezerska c. 93/a tel.: 064/242-505 INDUSTRIJSKO PRAŠKASTO (PRAŠNO) ELEKTROSTATIČNO LIČARSTVO Za vse različne kovinske izdelke vam nudim hkrati tudi strukturno lakiranje. ZUPAN, Kranj, Tekstilna 14 tel./fax: 064/242-622 45 let folklorne skupine Ozara Primskovo Jubilej bodo folkloristi počastili s koncertom na Jožef ovo, 22. marca. Na odru zadružnega v programu pa med drugim doma Primskovo mladi in tudi nekoliko manj mladi plešejo, pojejo in igrajo že 45 let ter tako ohranjajo slovensko ljudsko izročilo. Kot je v lanskem krajevnem glasilu zapisal predsednik skupine Brane Šmid, bodo 45-letni jubilej spomladi počastili z vrsto aktivnosti. "Tako bomo pripravili razstavo slovenskih ljudskih noš, se naučili plese s Koroške, naša članica, etnologinja Mateja Debelak - Urbiha, pa bo predstavila ohceti in oh-cetne običaje folkloristov na Primorskem. Radi bi tudi posneli avdio in video kaseto ter obnovili noše," je zapisal Brane Šmid. Kjer je želja, je tudi uspeh, pravijo. Vabila za jubilejni koncert, denimo, so že natisnjena. Koncert bo v zadružnem domu 22. marca ob pol osmih zvečer, obljubljajo ohcet Šentjer-nejskega polja, gorenjske plese izpod Karavank, plese Roža in Podjune (torej so jih že naštudirali), štajersko botrijo, goričke plese in gorenjsko žegnanje. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi razstava, ki jo pripravlja Mateja Debelak -Urbiha. V folklorni skupini Ozara se je v 45 letih zamenjalo kar precej generacij. Za podmladek se ne boje, saj se jim mladi plesalci in godci radi pridružujejo. Kaj jih privablja? Predvsem spoštovanje ljudskega izročila pa tudi želja po druženju z vrstniki in pozitivnem sproščanju odvečne energije- Brez dvoma pa so pomembna spodbuda tudi številna gostovanja folklorne skupine Ozara doma in v tujini. ZIDARSTVO IN FASADARSTVO JOŽE OVSENIK Jezerska c. 78/a, 4000 Kranj tel/f(u::064 242 674, mobitel:0609 634 078 CEMENTAR d.o.o. DRUŽBA ZA IZDELAVO, MONTAŽO, TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO, UVOZ - IZVOZ Izdelava, prodaja in montaža cementninarskih izdelkov 4000 KRANJ, Staneta Žagarja 52, p.p. 87, tel.&fax: 064/324474 ▲ INTER GOZD TRGOVINA IN SERVIS KRANJ, d.o.o. Staneta Žagarja 53 tel./fax: 241-670 VSE ZA GOZDARSTVO! Največja ponudba na enem mestu! Motorne žage JONSERED in HUSOVARNA, zaščitna oprema, vse za posek in spravilo lesa. Servis motornih žag - hitro in kvalitetno Velika izbira jeklenih vrvi avstrijske proizvodnje! Odprto od 8. do 16. ure, ob sobotah zaprto. Kovinotehna trgovina CRElIlfl Podjetju za proizvodnjo kmetijske mehanizacije Ulica Mirka Vadnova 8, komunalna cona Primskovo h. c. 064/241-559, trgovina: 064/242-455 NUDIMO VAM: belo tehniko, akustiko male gospodinjske aparate električno ročno orodje rezervne dele Creina, Vikon, SIP Pri nas kupljeno blago pripeljemo na doml Delovni čas: 7. - 19., sobota 8. - 12. ure Odkupujemo smrekovo hlodovino in borovo hlodovino. Hkrati obveščamo, da imamo v zalogi večjo količino žamanja po ugodni ceni. Mizarstvo in žaga Jezerska c. 108. c, Kranj Tel.: 064/242-110, 064/242-481 Ovsenik BOLTEZ ( avtooprema) C SERVIS ) (avtopralnica) 4000 Kranj, Staneta Žagarja 58c Telefon: 064/331-639, 331-662 p3X" 064/331-662 fontana BOŽIČ DAGnAR nojcA s.p. Jezerska 46, 4000 fc™ Tel.:(064)241^£ ©22222223 ITAS VISOKOTLAČNI ČISTILCI K 520 TRGOVINA „^j Gorenjesavska 15,1 TELE-TV KRANJ ... Videostrani 17.40 Test slika 17.45 TV napovednik TELE-TV 17.50 EPP blok - 1 17.55 Vklop: Tristar 4 -mednarodni kadetski vaterpolski turnir Kranj 96 18.00 Tekma - Izrael : Madžarska 19.00 Poročila Gorenjske 424 19.15 Tekma - Nemčija : Turčija 20.10 EPP blok - 2 20.15 Poročila Gorenjske 424. 20.30 Vklop: Tristar 4 -mednarodni kadetski vaterpolski turnir Kranj 96 - otvoritev 20.45 Tekma -Italija : Slovenija 21.40 EPP blok - 3 21.45 Zvezdni okruški - Sodeluje astrologinja Roža Kačič, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 424 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Mini 5, otroška glasbena oddaja 20.35 Scena, glasbena oddaja v ŽIVO. Gostja DAMJANA GOLAVŠEK. K sodelovanju ste vljudno vabljeni tudi vi, pokličite 634-770. Videospoti in dobra glasba. SCENA!!! ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Danes Andrej priporoča 20.00 Koncert ob 10-letnici MPZ NIKO iz Železnikov ATM TV KR. GORA ••• Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Srečanje smučarjev old-Ijrnerjev 96 18.49 Risanke 19.15 ^deostrani 20.25 Satelitski rpogram °eu»sche Welle22.00 Videostrani TV ŠIŠKA •••Videostrani 19.50 Napoved sporeda *0.00 Telemarket ... Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK lB*n° Vid6° S,rani 18,00 ™ Prodaia 18.05 Otroški program, ponovitev; ?'ePmg out 18.25 Kronika, ponovitev j«>-45 Zgodovina, kultura in mi 19.40 '°P spot 20.10 Glasbeni mix 20.30 ^'asbena skrinjica 21.30 Film 23.00 straniPOt 2305 Prodaia 23'10 Video RA KRANJ _?acetek programa, uvodna na-Poved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -Dr«c ,litranJa kronika 7.20 čestitka EE*2*£?nJa 7.40 Pregled dnevnega Hov 7,50 EPP 8-2° Oziramo se 8.30 tki,, o t znam domov 8.40 Pregled S5fR?S 9-°° G°r«njska včeraj, lunT! 2X Tema dneva: Pogovor z iupanorn Pavlom Ruparjem 9.50 EPP DQ;i" Nravstveni nasveti 10.40 Za-ffi 3nje 10-50 EPP 11-30 Kviz nice ,nKKanl "-50 EPP 12-30 Osmrt-vek 10 c«aie I2'40 Novinarski prispe-1340M50 EPP 13-00 Pesem tedna 14 on o0Vinarski Prispevek 13.50 EPP ko «n^?reniska danes 14.30 Planins-EPPibSLkotiček 14.50 EPP 15.25 18.00 ppd Doqodki in odmevi RS vek i« l6,20 Novinarski prispe-PredJA5? EPP 17-°0 Pogovor s zompl"^0"1 drzavnega zboTa Jane-v živo idobn|kom iz studia Radia Kranj mreža io9Lbo PrenaSala IV. radijska ^__J«io.OO Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine18.50 EPP 19.30 Večerni program - Parnas z Markom črtaličem 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Za začetek smo vam pripravili eno izmed zanimivih tem. Tudi drugje je lepo je oddaja, ki bo na vrsti ob 14:40. Nato bomo ob 15:30 spremljali in komentirali, osrednja pozornost bo veljala seji občinskega sveta. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Potem pa bo že čas za ljubitelje narodno zabavne glasbe v oddaji Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo časopisa, ki ga pravkar berete, in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 13.00 Gibljive slike 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 IV. mreža -predsednik državnega zbora 18.00 Mavrica - oddaja o kulturi 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 24.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro + naj, naj pesem 6.15 Novice 6.30 Vreme 6.45 AMZS 7.00 Snežne razmere na slovenskih smučiščih 7.15 Novice 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.00 Opozorilo na kulturni dogodek 9.30 Kam danes v Ljubljani 12.30 Predstavljamo vam 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi naših poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi radia Slovenija 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.40 črna kronika 17.30 Oddaja o kulturi 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Hollywood - oddaja o filmu 19.00 Nocoj bo... 19.25 Vreme 20.00 Barometer, poslovni radio, sledi satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 -5.30Nočni glasbeni program M 064/223-111 GLAS kolovrat domačih 88 9UŠpMe nas lahk0 "a frekvencah 95.0 FM in predstavili S*ereo- V naših oddaiah smo vam Jev Vati mnogo glasbenikov in pokrovitel-naibotiii *nas' da le v zadnjem času z nami tudi 9las" paHasopis na Gorenjskem: "Gorenjski Prodaiai!3« ' •pa bi vam Podstavili tudi dobre Priimek i^ 'n tr9°vine- zato v kupon vpišite miSMenj.,i J? naj- nal Prodajalca (po vašem p'efflvii ll907"10' ki Je boljše založena. Odaovnr« jihJ>omo tudi v naših oddajah. Balos 4 ffllt?čimPfei na naslov: Radio Tržič, domači" v/ S Trzič- s Pripisom "za Kolovrat ačlh • Veliko sreče pri žrebanju! TRZIČ KUPON NaJ Prodajalec (ka): Nai trgovina: woJ naslov: Cerkyeenka Gorer>Jskega glasa je: Marija Martinjak, Češnjevek 2, 4207 ;-J^tečez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko TVS 1 8.00 Včeraj, danes, jutri 8.05 Videoring 8.50 Zimski počitniški program 9.20 6. del: Silvestrovanje 10.00 Očividec, angleška dokumentarna serija 10.30 Tedenski izbor; Podeželski utrip, angleška nanizanka 11.20 Babettina gostija, dansko francoski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 15.25 Filipinski madrigalisti 16.00 Večna baletna domačija, 90 let Pina Mlakarja, ponovitev 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika, ponovitev 6. oddaje 18.50 Podarim dobim 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Kam smo šli?, prenos dobrodelne prireditve 22.10 Raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 23.05 Odmevi, vreme, šport 23.40 Murphv Brown, ameriška nanizanka 0.05 Tetoviranec, ameriški film 1.45 Resnična resničnost, ponovitev 2.15 Videoring 2.45 TV jutri, videostrani TVS 2 8.00 Euronevvs 8.50 Tedenski izbor: Mostovi 9.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 9.45 Resnična resničnost 10.20 Trondheim: SP v nordijskih disciplinah, tek 4 x 10 km (m), prenos 13.20 Tedenski izbor; Gibljive slike 13.50 Forum 14.00 Zgodbe iz školjke 14.30 Tedenski izbor 14.30 Skopuh, francoski film 16.30 Frasier, ameriška humoristična nanizanka 16.50 Echo Point. avstralska nanizanka 17.15 Italijanska restavracija, italijanska nadaljevanka 18.10 Svetovni pokal v slpskem smučanju, smuk (ž), posnetek iz Nagana 18.55 Okolje in mi 19.30 Echo Point. avstralska nanizanka 20.00 Moj dragi general, španski film 21.50 TV avtomagazin 22.20 Poletni čas - zimski čas, dokumentarna oddaja 22.55 Slovenski jazz v Klubu Gajo: Tone Janša kvintet 23.40 Lee Ritenour in prijatelji, 2. del 0.40 Euronevvs 2.00 Košarka NBA: Seattle -Miami, prenos TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. Miholicu, dokumentarna oddaja 17.15 Hrvaška danes 18.10 Kolo sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Shovv program 21.35 Portreti: Michael Col-lins, dokumentarni film 22.30 Pol ure kulture 23.00 Opazovalnice 23.35 Koraki, glasbena oddaja 0.25 Poročila HTV 2 15.25 Leteči razred16.55 Divje srce 17.20 Zvezdne steze 18.05 Svet zabave 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Zakon v LA 21.10 Kdo je šef? 21.40 Smrt neke podgane, film 23.40 Nedolžna kri 1.30 Noč košarke KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 Tv prodaja 9.20 Video strani 10.10 Nore dirke 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 15.00 Karma, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Robert de Niro, Meryl Streep 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi 17.40 Bravo, maestro 17.50 Rajska obala, nadaljevanka 18.15 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ned in Stacev, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Tujec med nami 22.35 Karma, Obsmartna doživetja 23.50 Ulica ljubezni, 15. del nanizanke 0.20 TV prodaja 0.40 Videostrani AVSTRIJA 1 7.55 Kalimero 8.20 Smrkci 8.35 Am dam des 8.50 Vsi pod isto streho 9.15 Kalifornijska gimnazija 9.40 Šport 13.00 Tom in Jerrv, risanke 13.20 Otroci za otroke 13.50 Starla 14.10 Artefix 14.20 Dinozavri 14.45 Mini ZIB 14.50 Naša mala kmetija 15.35 Vesoljska ladja Vovager 16.50 A-team 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Poslušaj, kdo tam razbija 18,30 Grozno prijazna družina 19.30 čas v sliki 20.02 Šport 20.15 J.A.G. 21.05 Novi podnajemnik 21.10 Notranje zadeve, ameriška srhljivka 23.00 Čas v sliki 23.05 Freejack, ameriški znanstvenofantastični film 0.50 Hunter 1.35 Zgodbe s poti 2.00 Šport 3.30 Okus po medu, britanski film 5.10 J.A.G. POPTV 7.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Šanta Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Na jug, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Argument, ponovitev 13.00 Par iz Filadelfije, ameriški film 15.30 POP 30 16.00 Mulci, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravje!, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Ugledna četrt, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Na prvi strani, nanizanka 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Finale Alpske lige v hokeju: Olimpija Hertz - Feldkirch, posnetek 0.30 Lovec na glave, nanizanka 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 TV prodaja in turistični napovednik 10.45 Video kolaž 16.00 TV prodaja/Videostrani 16.30 Skrivnostni kraji, ponovitev dokumentarne serije 17.30 Zaliv dohov, 2. del otroške serije 17.55 Zgodbe z rečne obale, Piknik 18.00 A...ab...abcčih - črka V 19.00 TV dnevnik 19.15 TV prodaja in turistični napovednik 20.00 Bratje Karamazovi, 1. del nadaljevanke 21.00 Klasična glasba: Bizet 21.50 MH Bunz, nadaljevanka 22.20 TV prodaia in turistični napovednik 23.05 TV dnevnik 23.20 Video kolaž HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, serija 13.05 Santa Barbara, serija 13.50 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni program 15.15 Program za otroke in mladino 16.45 Živeti v AVSTRIJA 2 9.05 Zasebna tajnica, nemška komedija 10.35 Bogat in lep 11.20 Avstrija danes 12.00 Cas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Hudournik 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Naš svet 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.05 Nitebox 5.00 Čas v sliki 5.25 Naš svet, Ljubezenski pozdravi iz onstranstva TELE-TV KRANJ ... Videostrani 17.40 Test slika 17.45 TV napovednik, tv kažipot 17.50 EPP blok - 117.55 Vklop: Tristar 4 -mednarodni kadetski vaterpolski turnir Kranj 96 18.00 Tekma - Turčija : Madžarska 19.00 Poročilo Gorenjske 425 19.15 Tekma - ITALIJA : NEMČIJA 20.10 EPP blok - 2 20.15 Poročila Gorenjske 425 20.30 Vklop: Tristar 4 -mednarodni kadetski vaterpolski turnir Kranj 96; Tekma - SLOVENIJA : IZRAEL 21.40 EPP blok - 2 21.45 Odprti ekran -1. del (v živo), Gorenjec meseca - glasovanje 22.00 Kamera presenečenja - 67. oddaja: Šumijo gozdovi domači 22.15 Odprti ekran -2. del (v živo), Video trač, Video naj, naj 96... The best - nominacija, Skrita kamera - okrogli smeh, Družabna kronika, Rezervirano za vas (domači video) 21.45 EPP blok - 3 21.50 Glasba v sliki in besedi v Linhartovi dvorani v Radovljici: Razstava rezbarij in akvarelov 22.20 šopek kovanih rim -narodnozabavna prireditev 00.30 Poročila Gorenjske 425 00.31 Z vami smo bili... nasvidenje 00.32 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.33 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: Intimne sodobne igre (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 2.03 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Nadaljevanje 19. seje občinskega sveta občine Škofja Loka TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ura ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ura. 19.00 Šolski utrinki - poučno informativna oddaja učencev OŠ Železniki 20.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja v živo iz studia TV... Iz videoarhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Lepo je biti muzikant (Valvasor) 18.52 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Iz arhiva srečanje smučarjev oldtimerjev 96, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO 104» »fU '01 > -mit io?.i l/|jyU ion ognjišči: HI lil II 16 lu lil II ti Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. VAŠE PESEM ■ PREDLOGI ZA 3. 3. 1997: Popevke: 1. TINA - SLAVKO IVANČIČ 2. ZEMLJA KOROŠKA - BOZO A. KOLERIČ 3. LUČKA ŽIVLJENJA - DUO MANDARINA Nz - viže: 1. KJE NAJDEŠ MIR - ZASAVCI 2. JA JATA BARITON - ans. MIKOLA 3. ČESTITKA NAJ ODMEVA - ans. SLOVENIJA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. PLEŠEM V DEŽJU - ANIKA 2. SEM SE RAJŽOV ŽENITI - KOROŠKI AKADEMSKI OKTET VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna vlža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.25 Glasbena skrinjica, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Mladinski program 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Predstavitev knjige - vse o srcu in žilah 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.30 Stopovi Viktorji 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudmi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Simone Rogelj 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj vice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 20.00 Radio študent na radiu Triglav R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenje meseca 18.00 Naši ljubljenci 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R OGNJIŠČE R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Zadnje popoldne v mesecu bomo pričeli s sedemnajsto lekcijo tečaja poslovne angleščine Victor"s Venture ob 13:40. Študentske informacije bodo na sporedu ob 14:00. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35 Tudi tokrat pripravljamo lepo kopico nagrad. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche VVelle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babllon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za kakšno drugo zanimivost, recimo za petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasbena oddaja: MARJANOV ŽUR 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.25 Osmrtnice, Deutsche VVelle 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Bledi 8.00 Merkurjeva športna stavnica 18.30 Domače no- KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGL in revija STOP - glasovanje za VIKTORJA 96 11.00 RGL na rajžo gre 12.30 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.30 Oddaja za ljubitelje gora 14.30 Turistična informacija 15.00 Avtomarket svetuje 15.30 Dogodki in odmevi RAS 16.00 Smo v Tamartju! 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.40 črna kronika 17.00 Tečaj nemščine na RGL 17.30 Tomo Pire predstavjja 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Zmajčkov mozaik - kronika Ljubljane tega tedna 19.25 Vreme 20.00 Oddaja o biokiber-netiki z ing. Slavkom Gorencem 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik z gosti 22.00 Coca - cola koncerti R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Optika ftforiofet — 064 - 212-535 Okulistični pregledi Kontakne leče KINO CENJER amer kflDli MATILDA ob 16. in 18. uri, amer. soc. drama MULARIJA °£,™.r^ST0R2lć amer kom- £PACE JAM bo 17. uri, slov. ljub. drama ?AnSM?r in 21 ■ uri ZELEZAR amer. rom. kom. TISTEGA £w52BNEGA DNE ob 18 in 20 uriRADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA Gledališče slepih in slabovidnih NASMEH bo uprizorilo komedijo DAN ODDIHA ob 19.30 uri BLED Ni predstave zaradi selitve na novo lokacijo! ZIRI jugsl. vojna drama LEPE VASI LEPO GORIJO ob 20. uri 76 f PREPOVEDANO ZA ODRASLE ROMANIN CVEK LITERARNA DELAVNICA MARKOM (OD ČUKOV) * Katero vašo pesem najraje prepevaš? Težko bi se odločil. Najraje pojem balade. * Se zobarja zares bojiš, kot zatrjujete na zadnji kaseti? Zobarja se bolj boji moj prijatelj Jože, ki je to pesmico tudi napisal. Če bi jo jaz, bi šla takole: "Jutri bom z avionom letel, mama bo z mano šla..." * Tvoj naj letni čas? Poletje! Takrat vidim vse z rožnatimi očali, toplo mije pri srcu, na plažah... * Kaj te sprosti in ti daje moč? Šport. Več vrst. Najraje tek in nogomet. * Brez česa ne bi mogel živeti? Brez poletja, glasbe in moje ljubezni. * Si zaljubljen? Odgovor se zvito skriva zgoraj. * Kdaj ti bomo zapeli "Čuk se je oženil, tralala, tralala..."? Ko bo sova na to pripravljena. * Po horoskopu si... Rak. Če bi v neki nagradni igri zadel kot glavno nagrado brezplačno operacijo pri lepotnem kirurgu, kaj bi si privoščil? Nekoliko bi navil batne obročke na glasilkah. * In kaj misliš o Gorenjčkih? Prijetna publika, kar dokažejo vsaj enkrat na leto na Gorenjskem sejmu, kjer smo gostovali že petkrat. Otroci iz Ljubna na Soriški planini Že 28. zimske počitnice po vrsti so v krajevni skupnosti Ljubno za otroke pripravili smučarski tečaj. Kljub zelenim zimam so avtobusi vozili otroke na smučišča, najprej na Zatrnik, kasneje pa na Soriško planino. Glavno zaslugo za 28-letno neprekinjeno smučarsko šolo ima član športne zveze Slovenije Jože Ambrožič, ki je s tečaji začel davnega 1969. leta, vrsto let pa mu pomaga član TVD Partizan Ljubno Mitja Mladenovič. Tudi prejšnji teden je avtobus vsako jutro ob osmih pobral otroke v Ljubnem in na Posavcu. Prevoz je bil za otroke brezplačen, saj ga je plačala športna zveza. Zaradi zvestobe Soriški planini pa so imeli tudi cenejšo dnevno karto. Vsako leto se pojavi kakšna težava; če sneg je, je pa premalo denarja. Vendar vedno zmaga trdna volja in ljubenski otroci imajo lepe smučarske počitnice. Letos je bilo v tečaj vključenih kar petdeset otrok. V petek so si delili medalje, ki otroke spodbujajo, da se v smučarsko šolo še raje vračajo. Tako so bili minuli teden v skupini tudi srednješolci, ki so svoje prvo smučarsko znanje dobili prav v teh tečajih. Upajo, da bodo nekateri od njih kmalu opravili smučarski vaditeljski tečaj in se bo tako dolga, če ne najdaljša, tradicija smučarskih tečajev v krajevnih skupnostih lahko nadaljevala. • Matija Pogačnik V RaglJIni redni rubriki ob torkih na strani "Frepovedano za odrasle" vsakič zastavimo nagradno vprašanje. Danes zastavljamo novo nagradno nalogo, odgovore eprejemamo do petka, 7. marca. Za pravilne odgovore sta pripravljeni dve knjižni nagradi Minuli petek se je Iztekel rok za odgovore na nagradno vprašanje o tem, koliko različnih Interesnih dejavnosti Imajo učenke ln učenci Oenovne šole Žirovnica. Vprašanje je bilo povezano z gostovanjem Sobotne raglje v Vrbi v soboto, &. februarja, ko 60 se predstavili Šolarji Oh Žirovnica, saj Frešernova rojstna Vrba spada v šolski okoliš te osemletke. Le en pravilni odgovor smo dobili -ANJA GOSAK petošolka Osnovne šole Bistrica pri Tržiču, Je napisala, da Imajo šolarji v Osnovni šoli Žirovnica kar 27 VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Lojzi Ausenik, Kristina Gartner, Jan Čtrič, Kristina Benedičič, Metka Kokalj in Urška Marke]}. Se pač pozna, da so bile počitnice. Z izletom pa tokrat nagrajujemo Jana Ciriča. Glava Glava je ena sama, sedi na vratu, rada se obrača, gleda sem in tja, se smeji in govori. Včasih tudi boli, redko joče, se jezi. Glava je za misli in pogruntacije. Ko se utrudi, takoj zaspi, zjutraj se zbudi in spet veselo govori. Spet veselo kima gor in dol. • Jan Čirič, 3. r. OŠ Mavčiče Miška in balon Miška je rada hodila iz svoje luknje na sprehod. Nekoč, ko je spet šla ven, je zagledala čudo. Na njeni poti je bil... balon! Joj, je vzkliknila miška. Domislila si je, kaj bo naredila z njim. Vzela je šivanko in pičila balon. Naredilo je BUM... Balon je počil. Miška pa se je tako prestrašila, da se še danes skriva v svoji luknji. • Metka Kokalj, 3. r. OŠ Selca ABECEDA ABECEDA, TO JE HIŠA, KI JE POLNA LEPIH ČRK. ENE SO IZ MAJHNIH KROGOV, DRUGE PA IZ RAVNIH ČRT. • ŠPELA EMERŠIČ,1. B OŠ IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA Utrinki iz šole v naravi Tistega ponedeljka smo odpotovali v zimsko šolo v naravi. Bivali smo v vili Šumica. Nam deklicam so dodelili podstrešje, dečki pa so bili pod nami. Vse je dišalo po lesu, po domačem... Bilo je res imenitno. Potem pa se je zgodilom nekaj, kar mi je pokvarilo preostale dneve. S svojo skupino sem smučala po prijetni strmini. Nenadoma je mimo mene švignil divji smučar. Znašla sva se na tleh. Mene je vse bolelo, smuči sem imela prekrižane in zapičene v sneg. Smučar, ki me je podrl, se je hitro pobral in oddrvel naprej. Ostala sem sama na smučišču pod milim nebom. V očeh so se mi nabrale solze. Začela sem vzklikati: "Ali me lahko kdo pobere?" Kmalu so prihiteli sošolci. Pokazali so se kot najboljši smučarski reševalci. Odnesli so me do smučarske hišice. V kolenu sem čutila močne bolečine. Naslednji dan sem zaradi bolečin ostala v sobi. Koleno mi je močno oteklo. Drugi so veselo odraja-li na smučišče. Hudo mi je bilo pri srcu in imela sem vlažne oči, ker je bilo moje smučarske kariere tako hitro konec. Nekje v sebi pa sem vedela, da bom kmalu spet zdrava in da bom do spomladi lahko še uživala na belih smučiščih. • Vesna Prezelj, 5. c r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Tekmovanje za najbolj izviren "plonk listek" Nekoč, davnega leta 5555, natančneje 55. dne ter mesca petinpet se je v velikem mestu Petstopetinpetdeset v osnovni šoli odvijalo peto državno tekmovanje za najbolj izviren "plonkič". Osnovnošolci 5. razreda so petič priredili to tekmovanje (začelo se je leta 1111, nadaljevalo leta 2222 itd.). Najbolj v formi so: Peterka, Petkica in Petka. In tako je tistega davnega leta (sedaj je leto 100.000) prišla v razred to-varišica Peterica in najprej malo poškilila proti trem tekmovalcem za naj "plonk listek" ter zaželela dober večer (imeli so šolo od 6. do 9. ure). Začela je razdeljevati kontrolne naloge. Petkica je imela neopazen plonkič (1 mm krat 1 mm). Petka je imela plonkič, ki je bil opazen in velik 1 mm krat 4 km. Peterka pa je imel strogo neopazen plonkič (2 m krat 2 m). Po koncu pouka je Peterka priletel skozi odprta vrata na letečem "štonfu", ki ga je dobil za nagrado tekmovanja za najbolj izviren plonk listek. To je bil zmagovalec davnega leta 5555. • Renata Šifrar, 6. d r. OŠ Žiri mmSm Interesnih dejavnosti. Anja. nagrado ti bo prinesel pl&monošal te ste minulo soboto poslušali Sobotno ragljo, bo odgovor na tokratno nagradno vprašanje enostaven - če pa ste oddajo "prespali", boste pa morda uganili. Vprašanje: KJE JE PRI ZAMEJSKIH SLOVENSKIH ŠOLARJIH GOSTOVALA EKIPA SOBOTNE RAGLJE? Dovolj bo, če boste napisali driavo, kjer so ragljačl pripravili Imenitno oddajo. Odgovore pošljite na naslov: GORENJSKI GLAS - za Ragljo, poštni predal 124, 4 001 Kranj. Čakata dve knjižni nagradi, kiju podelimo z žrebom. Na dopisnico z odgovorom ne pozabite pripisati svojega naslova In - OBVEZNO - tudi šolo ter razred, kiju obiskujete. Odgovorov brez podatka o razredu in šoli, ki Ju obiskuje pošiljatelj odgovora, pri žrebanjih v letu 1997 ne upoštevamol M VRTILJAKU l ROMAM Vsak torek od 18.10 do 19. ure na I#tbrbq ?ADiO 91.3 Ffl Gremo skupaj! Živalca iz naše zadnje uganke je bila seveda šestonoga muha na šipi. Nagrado za pravilno rešitev dobi Maja Šušteršič s Podrece 21, njena nagrada je skupni izlet pr'jateljčkov radijskega Vrtiljaka in Gorenjskega glasa. Maja, čestitamo. Izlet bo tam nekje maja. Znaki na smučiščih Res je, tudi na smučiščih so prometni znaki, ki pomagajo, da se "promet" po belih strminah odvija čim bolj varno, brez nesreč in posledic, ki se jim reče zvin, zlom ali celo še kaj hujšega. Urejena smučišča so opremljena z obvestilnimi in opozorilnimi znaki, ki so postavljeni na najbolj vidnih mestih. So za to, da jih smučarji upoštevajo in ne morda za to, da bi nanje obešali nahrbtnike ali prislanjali smuči. Na sliki je eden od opozorilnih znakov. Bel krog je obrobljen rdeče. Kaj znak pomeni? Sklepamo, da uganka ne bo pretežka, saj ste, dragi pr'jateljčki vsaj kakšen dan minulih počitnic gotovo izkoristili na vijuganje po belih strminah in ste si 'znake torej dobro ogledali. Rešitve pošljite do petka na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Vrtiljak. o ^ 4 v\\\\\\\v FILMSKA NAGRADNA UGANKA Matilda Matilda (Mara VVilson) je nenavadna, izredno inteligentna deklica. Na žalost jo starša zanemarjata, saj sta preveč zaposlena s svojim lastnim nepomembni!*1 življenjem in tako sploh ne opazita, da je hči genij Y razcvetu, zaljubljena v knjige in učenje. Ko starša Matild1 končno dovolita obiskati šolo, jo pošljeta v šolo Ajde Gromovnik, temačno opečnato ječo, kjer učenci trepetajo pod šibo in pestjo telebanske pošasti, upraviteljice Agate Volovškar. Edini žarek svelobe Matilda najde v dobrosrčni gospodični Medici, učiteljici prvega razreda, ki hitro odkrije dekličine izjemne sposobnosti, med drugim tud1 to, da lahko z močjo svojih misli premika stvari. Matilda je sodobna pravljica. Film je po lltel!araj uspešnici režiral Danny De Vito, ki je v njem tudi zaigr Matildinega očeta. ,k Nagradno vprašanje: kdo je napisal knjigo Matild-Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenjski glas, 4U Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. v Rešitev prejšnje uganke je klub Chicago Buli*/ katerem igra Michael Jordan. Brezplačne kino vst0En-^3 prejmejo: Darko Kondič iz Kranja, Kidričeva 19, ^a':a Grašič iz Ccrkelj, Barletova 19, Andraž Oštrek iz Kranj ' Trg Rivoli 4, in Jure Vlašič iz Škofje Loke, Frankovo ° Čestitamo. ^ POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Podjetje Kimi v Trzinu dobilo certifikat kakovosti ISO 9001 Kimi izdeluje več kot 60 čistil Trzin, febr. - Podjetje Kimi iz Trzina je pred kratkim prejelo mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001, certificiral jih je Slovenski inštitut za kakovost SIQ. Družinsko podjetje Kimi obstaja že petindvajset let, izdelujejo šestdeset vrst čistil, detergentov in drugih kemičnih izdelkov, večinoma za znane kupce. Smisel mednarodnih standardov ISO 9000 je v odgovornosti, ki je porazdeljena med dejavniki v proizvodnem in poslovnem procesu, za družinsko podjetje Kimi pomeni tudi preglednost, doslednost, natančnost, jasno organizacijo, nedvoumno in ustrezno opredeljene odgovornosti in pristojnosti, motivacijo zaposlenih, povečanje učinkovitosti in zniževanje stroškov. Za nas je pridobitev certifikata ISO 9001 potrditev našega dela in prave poti , hkrati pa nam zagotavlja prihodnje posle in krepi partnerstvo s Petrolom, Mercatorjem, Krko, Lekom, Istraben-zom in z drugimi velikimi slovenskimi podjetji. Certifikat je seveda treba tudi obdržati, izdelkom in celotnemu poslovanju pa neprestano dvigovati kakovost, certifikat nas k temu zavezuje, saj ni podeljen enkrat za vselej, pravi Ivo Imperl, ustanovitelj in direktor podjetja Kimi Trzin. Podjetje Kimi je nastalo pred petindvajsetimi leti, v najetih prostorih v Mengšu je začelo izdelovati destilirano vodo in nekatera čistilna sredstva. Danes zaposluje 22 ljudi, v industrijsko obrtni coni Trzin ima sodoben proizvodno poslovni objekt. Lani so izdelali več kot 3 tisoč ton raznovrstnih izdelkov in ustvarili dobrih 630 milijonov tolarjev prihodkov. S tem se Kimi uvršča med podjetja z največjo produktivnostjo na zaposlenega. V preteklosti se je uvrščalo rned hitro rastoča slovenska podjetja, v zadnjih dveh letih pa se je rast ustalila na štiri do šest odstotno letno. Kar tretjina zaposlenih v podjetju Kimi ima visokošolsko izobrazbo. Skoraj 60 odstotkov prometa ustvari s prodajo izdelkov Petrolu, Kimi zanj izdeluje precej izdelkov, ki jih Petrol trži pod lastno blagovno znamko: antifrize, Vitrex, avtošampone, zavorno tekočino, Šolar, destilirano vodo itd. Proizvodnji program podjetja Kimi pa je še širši, saj so izdelki za Petrol le eden izmed štirih proizvodnih programov. Drugo Proizvodno področje predstavlja gastro program, ki vključuje Čistila, pomivalna in pralna sredstva ter profesionalne pralne, Pomivalne stroje ter dozirne naprave, s katerimi dopolnjujejo Široko ponudbo za hotele, zdravilišča, domove, šole, vrtce in druge gostinske obrate. Tretji program predstavljajo čistilna in dezinfekcijska sredstva Calgonit, namenjena predvcm mlečni in drugi živilski industriji, četrtega pa čistila, namenjena gospodinjstvom, ki jih prodajajo predvsem večja trgovska podjetja. • M.V. za Debeli Rtič Donacijo lahko na tel št. J(f9t % v* J0 090 4455 donatija Telekom (130 SIT/minula) RDEČI KKIŽ SLOVENIJE BORZNI GRAFIKONI Trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi je v preteklem tednu potekalo dokaj umirjeno. Najbolj vročekrvne reakcije na uvedbo skrbniških računov ter spremembe plačilnega prometa s tujino, ki jih je sprejela Banka Slovenije, so minile. Dejstvo je, da se je dotok sredstev tujih vlagateljev ustavil. Zmanjšal se je pritisk na prodajo delnic, vsekakor pa se za panično in takojšnjo razprodajo niso odločili tuji investitorji, temveč le nekateri domači. Tuji investitorji z zanimanjem pričakujejo prve ponudbe poslovnih bank za odpiranje skrbniških računov. Ocene o strošku odprtja skrbniškega računa so med borznimi posredniki in poslovnimi bankami zelo razične, vendar so se gibale od dveh do petnajstih odstotkov. Da pa borzni trgovci pričakujejo določene spremembe na trgu, se je najbolj odralalo v zmanjševanju skupnega dnevnega obsega prometa, ki se je bgibal v razponu od ponedeljkovega v višini 1.059.551.000 tolarjev, do petkovega v višini 281.516.000 tolarjev. V petek so borzni posredniki prvič trgovali z navadnimi delnicami na ime z oznako A in G družbe Etol, Tovarne arom in eteričnih olj, d.d., Škofja vas, Celje. Osnovni kapital podjetja je na dan 28. maja 1996 znašal 2.885.760.000 tolarjev in je razdeljen na 288.576 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 10.000 tolarjev vsaka in sicer 136.850 navadnih delnic z oznako A, 23.805 navadnih delnic z oznako B, 55.218 navadnih delnic z oznako C, 16.926 navadnih delnic z oznako E in 55.777 navadnih delnic z oznako G. Z ostalimi delnicami, z oznako B, C in E, se bo trgovalo po izpolnitvi pogojev proste prenosljivosti in bodo pripojene ostalim delnicam, ki so le uvrščene v borzno kotacijo. En lot je ena delnica, minimalna količina za trgovanje na BIS (borznem informacijskem sistemu) je 1 lot, oznaka delnice za potrebe borznega trgovanja je ETOG. V petek so borzni posredniki z omenjenimi delnicami sklenili za 28,4 milijona tolarjev prometa po tečajih od 17.000 do 17.500 tolarjev. R. S. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC KRKE 29000 27000 25000 23000 21000 19000 17000 15000 KRKG I - i ■ i ■■ i i ........♦.............. t -4 i ' ' i 10.2.97 11.2.97 12.2.97 13.2.97 14.2.97 17.2.97 18.2.97 19.2.97 20.2.97 21.2.97 DNEVNI PROMET Z REDNIMI DELNICAMI KRKE 1000000 900000 800000 700000 600000 500000 400000 300000 200000 100000 o ' Vir Ljublj.nik« hor/.». d d 10.2.97 11.2.97 12.2.97 13.2.97 14.2.97 17.2.97 18.2.97 19.2.97 20.2.97 21.2.97 Nagrade za diplomska dela Kranj, febr. - Gorenjska banka je tudi za letošnje leto razpisala nagrade za najboljša diplomska dela in seminarske naloge študentov. Za diplomska dela nagrade znašajo 3 tisoč, 2 tisoč in 1.500 mark, za seminarske naloge 1.700, 1.000 in 500 mark v tolarski protivrednosti. Gorenjska banka je nagrade razpisala že drugo leto zapored, sodelujejo lahko študentje s stalnim bivališčem na Gorenjskem in ki so se pripravljeni kasneje tudi zaposliti v Gorenjski banki. Razpis je namenjen študentom ljubljanske Ekonomske in Pravne fakultete ter kranjske Fakulete za organizacijo dela. Naloge se morajo seveda nanašati na bančno poslovanje, študentje jih lahko prijavijo do konca letošnjega junija, oddati pa do konca leta. Zmanjkalo denarja za stečaj ki so jih prezaposlili v obe tovarni, ki sta prevzeli tudi dolgove. V stečajnem postopku je tako zmanjkal le denar za plačilo stečajnega upravitelja, ki ga bo tako morala plačati država. Kranj, 24. febr. - Okrožno sodišče v Kranju je zaključilo stečajni postopek za Alples Inženiring d.o.o. Železniki, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške tega postopka. Inženiring je eno od Alplesovih manjših podjetij, ki so ga s preureditvijo Alplesa v dve tovarni (Alples Lesni program in Alples Pohištvo) prepustili stečaju. V njem je bilo zaposlenih petnajst mizarjev, ^ZDA vam ponuja prihranek do *W0 DEM (odvisno od modela), tnitanje cen velja do 31. 3. 1997 do prodaje zalog! vsa vozila so letnik 1997!-. 323 F L5i 16v DOHC ®?ril° n 20- februarja - Da ( m h sPonzorJe i" nato imenitne nagrade &Mt "ru8'm tudi avtomobil) naši smu-c. i\ skakalci, hokejisti, najboljši olimpijski" Je nekako navada. Teže pa je dobiti ^a!|?orJa» ki je pripravljen sodelovati z ttsntU .atrakiivnimi, a zato prav tako Cot«Sn,mi šP0rtniki. In eden njih je prav Bali *U*tni Uroš Vehar> naš najboljši SVetnar 'n eden najboljših balinarjev na svetn • v zadnJm ,etih dvakrat postal viCe2Vni niladinski prvak, ki je še vedno Prvak Sveta m 0<* 'am 'u<*' evropski K v natančnem izbijanju. O««!*? Je bilo minuli četrtek popoldne v slovJc pri Skofji Loki še posebno predSnH°'.,saJ Je Uroš Vehar iz rok pod-nije xT .lka Olimpijskega komiteja Slove-(p0 "J.atJaža Jemca dobil olimpijske statue sUev d anJe ni mogel na slovesno razgla- lušinaCembra lani)' nato Pa mu )e Franc dava T vx.lmenu glavnega sponzorja, Hun- Hundav ' izročil še ^'Juče nove8a avta. q ay accenta. Pozabi|VeSelih mishh na avto Pa Uroš ni Še vedi Te,nit1' da Je nJegovo glavno delo lin... no balinanje in da že snuje načrte za nove sezono. a /»'!? P° ,anski naporni sezoni dosti "1U po"tek? vali »»n zimj baKnarji nismo veliko poči-nelfk; J.Je. ?"0 vseskozi organiziranih kar irjev doma in v tujini, poleg tega Dllo treba nrinravliati no mmu>> Med turnirji 2lastrn^1Ca turmrJi v ^jini je bil zame A.S.C.TJ? m.en tradicionalni turnir klešem <ŠL" i ^JJul»u v rranciji, Kje zgubil« , i.° ,r.netom prišla v finale in tam ,d l Italijanoma. V močni konkurenci Lijonu v Franciji, kjer sva z sva a ffS odlično. Ravno pred kratkim *ak jučili z zimsko ligo v Ljubljani, -'Jer so n ....."'' " iuimj.iiii, naga eki ^pali štirJe ljubljanski klubi in lagali V /rate ln na tem turnirju smo na «Kw! JU[PnVWeda že Popravljam B0 t- ve hgaške sezone." 1 sPrenien!.!Pa Irate v novi sezoni kaj "Ja S 8 Pa bo P°dobna ,anski? °dšel u /P?Je P^cceJ podobna lanski, saj je \* ekipo M?" Čausevi*' ki bo sedaj igral *%ekin?£ v.naš,° prvo ekJP° Pa Je iz °stali v JE prcstoP>l Jasmin Čaušcvič Vsi c*ipi smo isti, med seboj se res Uroš Vehar bo med številnimi priznanji sedaj tudi lastnik olimpijske stave, ki mu jo je izročil Matjaž Jemec dobro razumemo tako na balinišču kot tudi izven njega. " In vaš skupni cilj je po dveh drugih mestih gotovo naslov državnih prvakov? "Na vsak način bomo naredili vse za to, da bi osvojili naslov državnih prvakov. Vem pa, da to ne bo lahko, saj je vedno najtežje biti prvi.... lahko si nekje med najboljšimi, biti res prvi pa je vedno najteže." Slišati je bilo, da so te kot enega najboljših balinarjev na svetuvabili tudi ze v druge klube doma in v tujini? "Govorilo se je marsikaj, vendar kaj resnejšega ni bilo, saj vsem dam takoj vedeti, da še vsaj nekaj let ne namavam zapustiti ekipe Trate. Vedno znova poudarjam, da imajo veliko zaslug za moje uspehe vsi fantje v naši ekipi, vsi moji soigralci, ki so me veliko naučili, predvsem pa so me naučili, da zaupam sam vase in v svoje sposobnosti. Tudi zato mislim, da ne bi bilo prav, če bi odšel iz Trate preden bi skupaj postali državni prvaki. Zaenkat mi več pomeni prijateljstvo in dobro vzdušje v ekipi, kot pa morda nekaj tolarjev ali mark več..." Lepa spodbuda za nove treninge pa je gotovo nagrada, nov avto, ki so ti ga skupaj podarili Hyunday Lušina, klub, občina in KS Trata, kjer so te, kjub temu, da si še vedno doma v Žireh, vzeli za svojega ? "To priznanje v obliki avtomobila mi ogromno pomeni, saj vem, da vsi spoštujejo moje uspehe, hkrati pa mi bo prišel zelo prav, saj se vsak dan vozim iz Žirov na Trato na treninge, vozim se na tekme. ... in mislim, da bo kar opazna razlika, ko bom namesto starega juga vozil Hudnav accent." Poleg igranja v super ligi je letos na sporedu tudi nekaj velikih mednarodnih tekmovanj, med drugimi tudi svetovno prvenstvo? "Letos me prvo res veliko tekmovanje čaka junija na sredozemskih igrah, saj je balinanje, hitrostno zbijanje, postalo panoga tega tekmovanja. Tako bosta vsako državo zastopala dva posameznika, njun rezultat pa se bo sešteval. Nisem sicer še zanesljiv potnik na to tekmovanje, na vsak način pa se bom s treningom potrudil, da bom v dobri formi in bom imel možnost nastopiti v naši reprezentanci. Seveda pa je letošnje najpomembnejše tekmovanje svetovno prvenstvo, ki bo jeseni na Reki. Vendar je za takrat še prezgodaj delati načrte, čeprav se bom vseskozi pripravljal, da bom nastopil tako kot najbolje zmorem." • V.Stanovnik Z državnim prvenstvom se je končala letošnja sezona PET MEDALJ TUDI ZA JESENIČANE Ljubljana, 23. februarja - Drsalno kotalkarski klub Stanko Bloudek iz Ljubljane je bil konec tedna organizator državnega prvenstva v umetnostnem drsanju, pionirji pa so se hkrati pomerili na "Memorialu Stanka Bloudka." Medtem, ko je skupni ekipni pokal osvojila ekipa DKK Stanko Bloudek, pa je pionirski pokal osvojila ekipa DKK Jesenice, ki je sicer na prvenstvu osvojila pet kolajn. Članska slovenska prvaka sta po pričakovanju postala Jan Čejvan v moški in Mojca Kopač v ženski konkurenci. V konkurenci mladincev pa sta odlično nastopila Grega Urbas (Jesenice), ki je osvojil zlato medaljo in Alenka Mrak (Jesenice), ki je osvojila srebro za Anjo BesliČ (SBL). Med pionirkami A je Teodora PoŠtiČ (Jesenice) osvojila prvo mesto, tretja pa je bila Nena Stojanovič (Jesenice). V kategoriji pionirke B je Anja Otovič (Jesenice) osvojila tretje mesto. • V.S. URH DVAKRAT V FINALU Drugi turnir avstrijskega satelita v Saltzburgu se je za Boruta Urha, člana TK Merkur - Protenex iz Šenčurja končal zelo uspešno, saj se je tako posamezno kot v dvojicah uvrstil v finale. V polfinalu je Avstrijec Rainer Falenti že dobil set in v zaključni igri drugega vodil s 6:1, vendar ni uspel izkoristiti niti ene od šestih zaključnih žog za končno zmago. Borut Urh je dobil 7 točk zapovrstjo, zmagal drugi niz, nato pa še tretjega prav tako tesno s 7:5. V finalnem obračunu proti Nemcu Geraldu Fauserju pa se je zgodba obrnila, saj je v tretjem nizu pri rezultatu 5:4 Borut Urh serviral za zmago, a je Nemec zbral dovolj moči za preobrat in končno zmago s 6:7, 6:4 in 7:5. Med dvojicami sta Borut Urh in Slovak Branislav Galik dokazala, da zmaga na prejšnjem turnirju ni bila naključje, saj sta s 6:4 in 6:3 ugnala prva nosilca, češko dvojico Krupa-Pala. Tretji in Masters turnir bosta v kraju Gmunden, kjer so se že začele kvalifikacije, v katerih mora zaradi slabih nastopov na prvih dveh turnirjih igrati tudi Iztok Božič, ki se bo v prvem kolu pomeril z drugim Slovencem v kvalifikacijah Gregorjem Krušicem. M. Urh NASLOVA ZELENIKU IN BRANK0VIČU Gorenja Sava, 23. februarja - SK Triglav je na Gorenji Savi organiziral državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 13 let posamezno in v nordijski kombinaciji. Nastopilo je 88 skakalcev, ki so se pomerili na 45-metrski skakalnici in 18 kombinatoreev, ki so tekli na 4 km v Nemiljah. Največ uspeha so imeli domači skakalci, ki so osvojil štiri medalje, dosegli pa vse tri zmage. Rezultati: dečki 13 let: 1. Matic Zelnik (Triglav), 2. Marko Perše (Velenje), 3. Jure Bogataj (Triglav), 4. Gašper Mlinar, 5. Jaka Oblak (oba Alpina Ziri), 6. Anže Brankovič (Triglav). Dečki 12 let: 1. Jure Bogataj (Triglav), 2. Gašper Mlinar, 3. Jaka Oblak, 4. Tadej Vegelj (vsi Alpina), 5. Dejan Plevnik (Mislinja), 6. Luka Tršar (Logatec). Nordijska kombinacija: 1. Anže Brankovič, 2. Blaž Jelene (oba Triglav), 3. Dejan Plevnik (Mislinja), 4. Matic Zelnik (Triglav), 5. Matej Oder (Mislinja), 6. Gregor Kostrevc (Zabrdje), 6. Gregor Kostrevc (Zabrdje). DVOJNA ZMAGA TRIGLAVANOV Žiri, 23. februarja - SSK Alpina iz Žiri je bila organizator prvenstva Gorenjske do 9 let. Nastopilo je 45 mladih skakalcev na 13-metrski skakalnici. Rezultati: 1. Žiga Pelko, 2. Miha Jošt (oba Triglav), 3. Jernej Križnar, 4. Mitja Mežnar, 5. Rok Zima (vsi Trifix Tržič) in Goran Gligorevič (Alpina Žiri). KRANJČANI NAJBOLJŠI Mengeš, 22. februarja - Domačini so kljub pomanjkanju snega (sneg so navozili) vzorno pripravili Gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 13 let na skakalnici K 38 M. Pod žarometi je nastopilo 37 gorenjskih skakalcev. Trojno zmago so dosegli Kranjčani, ki so osvojili tudi pokal glavnega pokrovitelja kluba servisa Debevc iz Mengša. Rezultati: 1. Matic Zelnik, 2. Jure Bogataj, 3. Anže Brankovič .(vsi Triglav), 4. Jan Tomazin 5. Aleš Meglic (oba Trifix Tržič), 6. Robi Klemenčič (Alpina Žiri). Janez Bcšter ALPSKO SMUČANJE ŠTIRI ZMAGE PAVLOVČIČA Dovje - Mojstrana - Slovenski alpski smučar Uroš Pavlovčič z Dovjega poleg študija na Univerzi v ZDA izredno uspešno nastopa na smučarskih tekmovanjih. Pred dnevi je dosegel nov odmeven uspeh, saj je zmagal na štirih mednarodnih FIS tekmah v Sun Peaksu v Kanadi in sicer na dveh veleslalomih in dveh slalomih. Sedaj se bo spet nekaj časa posvetil študijskim obveznostim, v marcu pa bo nastopil na ameriškem državnem prvenstvu in na finalnih tekmah NOR-AM. • J. Rabič ATLETIKA PREZELJ DRŽAVNI PRVAK Kranj - Minuli konec tedna je bilo v Ljubljani državno prvenstvo za starejše mladinke in mladince, v Kopru pa državno prvenstvo v metih za starejše mladinke in mladince ter za pionirke in pionirje. Atletinje in atleti kranjskega Triglava so na obeh prvenstvih osvojili skupno pet kolajn, od tega eno zlato, tri srebrne in eno bronasto. Izkupiček Triglavanov bi bil verjetno še boljši, če bi nastopil tudi Edi Okič, eden od favoritov v metih. Najuspešnejši je bil Rožle Prezelj, ki je v skoku v višino osvojil prvo mesto (2,00 m). Tina Čarman je bila dvakrat druga - v skoku v daljino (5,66) in v troskoku (12,00). Suzana Jenko je bila druga v metu diska (33,62), Jana Zupančič pa tretja v troskoku (11,85). Mirjana Idžajiovič je bila četrta v metu diska (31,76), na enako mesto pa se je v isti moški disciplini uvrstil tudi Mitja Ančik (36,68). V Ljubljani je bil hkrati z državnim prvenstvom tudi atletski miting za članice in pionirke. Marcela Umnik je v skoku v daljino "lovila" normo za svetovno dvoransko prvenstvo in je ob petih prestopih in enem veljavnem skoku (5,89) osvojila tretje mesto. Med pionirkami je bila Špela Voršič druga v teku na 60 metrov z ovirami (9,80), njena ^^^^^^^^^^^^^^^^^ klubska kolegica Eva Sedei pa v isti disciplini tretja (10,00). CZ. HOKEJ ODBOJKA NAŠI MLADI HOKEJISTI PRVAKI DVA PORAZA BLEJK PODARIM DOBIM REZULTATI 21. februar Porsche Slovenija Volkswagen Passat osebni računalnik Pentium 601835 ] JJ^S 5x50 g zlata {zlatorog) Fa in Persil 634128 609251 320740 980109 644128 Iskra Commerce Trgovina 10 xTV Iskra 21 Twin 868075 423040 413565 849336 223741 867892 605165 873867 606652 967546 PODARIM DOBIM 10x100.000,00 SIT 925114 947017 164897 989076 680425 926157 995823 926316 667821 977757 Športna loterija d.d. Cigaletova 15, Ljubljana Tel.:061 133 93 66 Zadnji dan za izplačilo dobitkov je 24.4.1997. DVE TEKMI NA KRVAVCU Krvavec, 23. februarja - Minulo soboto je bilo na Krvavcu regijsko tekmovanje za pokal Goltes v disciplini halfpipe. Na Njivicah je tekmovanje priredil Snowboard klub Kranj, katerega član Grega Fuj s je tudi zmagal v moški konkurenci. Drugi je bil Žiga Ver-tovšek. Mccl dekleti je bila najboljša Metka Bašin (Kangoo), ki je zmagala pred Kranjčanko Špelo Lo-kar. V nedeljo je bila nato na Krvavcu še tekma za državno prvenstvo, ki je štela tudi za Ballantine's Snowboard Grad Prix. Na njem je zmagal Ljubljančan Matej Zrimšek pred Kranjčanom Daretom Vrtovškom. Pri dekletih je državna prvakinja v prostem slogu v snežnem kanalu Spela Lokar (SBK Kranj). • V.S. Rezultati žrebanja ..6« kroga IZŽREBANE ŠTEVILKE 2 4 6 7 8 11 13 16 18 21 23 24 31 34 37 39 43 44 46 49 50 51 52 54 60 62 65 68 74 7 7 / / Kranj, 25. februarja - Včeraj je iz velikega mednarodnega turnirja PEE - WEE v Qubecu v Kanadi, sicer neuradnega svetovnega prvenstva za hokejske naraščajnike, prišla vesela novica, saj je selekcija mladih slovenskih hokejistov do 14 let osvojila prvo mesto v svoji skupini B. Naši mladi hokejisti so po vrsti premagovali najprej Kanadčane, nato Nemce, Švicarje in se tako uvrstili v finale, kjer so bili boljši od Avstrijcev. Čeprav so naši hokejski naraščajniki že peto leto nastopali na tem turnirjem in vedno igrali zelo solidno, pa je naslov prvakov zelo lepa spodbuda za njihovo nadaljne delo in za ves slovenski hokej. Čestitali jim bomo lahko že danes ob 14.15 na brniškem letališču. • V.S. JASNIČ NI VEČ PREDSEDNIK Bled, 22. februarja -Na sobotnem zasedanju skupščine Hokejske zveze Slovenije na Bledu je odstopil dosedanji predsednik Ljubo Jasnič. Njegov odstop je bil pričakovan, vzrok pa je probremenje-nost, saj je Ljubo Jasnič tudi direktor nordijskih disciplin na SZS in direktor nordijskega ski poola. Delo predsednika HZS bodo do junija, ko naj bi izbrali novo vodstvo, opravljali trije podpredsedniki: Ernest Aljančič, Silvo Poljanšek in Branko Tramšek. Skupščina je opredelila nov sistem odškodnin, pomembna odločitev skupščine je predvsem ta, da bo v slovenskih hokejskih moštvih še naprej lahko nastopalo po šest tujih hokejistov. Čeprav je bilo na to v preteklosti veliko pripomb, pa je jasno, da le Jeseničani lahko v državnem prvenstvu in na drugih tekmovanjih nastopajo le s svojimi igralci.... Kaj bi se namreč zgodilo v vseh ostalih klubih, če bi tik pred finalom iz ekipe odšli štirje tujci....? • V.S. FELDKIRCH PRVAK ALPSKE LIGE V petek prva tekma finala DP Kranj, 25. februarja - Po petkovem remiju 4:4 in nedeljski zmagi 6:1 proti ekipi Olimpije Hertz, je moštvo avstrijskih državnih prvakov, ekipe Feldkircha, postalo prvak letošnje elitne Alpske hokejske lige. Kakšna bo v drugi sezoni usoda tega tekmovanja, še ni znano, odločili pa naj bi se sredi aprila, ko bo znano, kaj bo s švicarskim prvenstvom. Po jutrišnjih zadnjih tekmah polfinala našega državnega prvenstva, ko se bosta v Kranju pomerili ekipi Triglava in Acronija Jesenic (ob 18. uri) in v Ljubljani Olimpije Hertz in HK Sportine (ob 19. uri), pa se bo v petek začel sklepni del državnega prvenstva. V Ljubljani se bosta za naslov prvaka prvič pomerili moštvi Olimpije Hertz in Acroni Jesenic, na Bledu pa za tretje mesto ekipi Sportine in Triglava. • V.S. JUBILEJNI OBČNI ZBOR Javornik, 25. februarja • Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela z razvejano dejavnostjo sodi med najaktivnejša slovenska planinska društva, leto pa praznuje 50-letnico. Na jubilejnem občnem zboru je predsednik Vlado Treven orisal dejavnost v lanskem letu s poudarkom na velikih prizadevanjih za oskrbo in stalno obnovo štirih postojank, še posebej Prešernove koče na Stolu in Staničevega doma v triglavskem pogorju. Med ostalo društveno dejavnostjo je še posebej potrebno izpostavitvi planinsko vzgojo mladih, obnovo poti in izletniško dejavnost. Tudi naprej bodo še obnavljali postojanke in skrbeli za prijetno počutje planincev v njih, bolj si želijo sezon z lepšim vremenom, bolj pa bodo trudi skrbeli za predstavitev privlačnih planinskih poti v Karavankah. Predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar je na občnem zboru v pozdravnih besedah poudaril, da PD Javornik - Koroška Bela s 1439-timi člani predstavlja enega od strebrov slovenskega planinstva. V okviru 50-letnega jubileja so že izdali brošuro z bogatim zgodovinskim materialom, vsa leta pa tudi vzorno vodijo društveno kroniko. • J. RabiČ KROG 23.2. 1997. Vrednost prodanih srečk: 27,928,500,00 SIT. Skupna vrednost dobitkov: 13,964,250,00 SIT. Dodatek neizplačanih dobitkov iz 1. kroga: 743.417,00 SIT 14.534 8,909,913,00 SIT 1,783,087,00 SIT 24,594,00 SIT 394,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: 26*.4.. 1997. NAGRADNA IGRA Imetniki srečk z izžrebanimi zadnjimi štirimi serijskimi št. prejmejo avto zvočnike Lenco 6 7 7 8 Svojo srečno srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 15/1, p.p. 211,1001 Ljubljana. Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebnojjrevzamete pri nas. Zadnji dan zaprevzem nagrad je: 26.4.1997 Žrebanje../.».. kroga bo v nedeljo, .9*..3...... 1997 ob .1.1. uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo še isti dan ob 20. uri na POP TV. Informacije o žrebanju dobite na avtomatskem telefonskem odzivniku 061 9738. Športna loterija d.d. KOLESARSTVO ZMAGA PETKA Medulin, 23. februarja • Minulo soboto je bila v Medulinu pri Ptuju prva letošnja dirka in sicer Grand prix Medulin 97. Na 81 km dolgi dirki je tekmovalo 124 tekmovalcev iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Progo je najhitreje prevozil član KK Sava Kranj Rajko Petek pred Pavlom Sumanovim in Vladom Miholjevičem, oba člana Krke Telekoma. Uspešno so nastopili tudi ostali kranjski kolesarji, saj je Sandi Šmerc zasedel peto mesto, Tadej Križ-nar šesto in Klemen Tušek sedmo mesto. V nedeljo pa je bila v Umagu dirka za VN Umaga dolga 93 km. Kot dan prej so bili glavni favoriti za zmago kolesarji Save Kranj in Krke Telekom. Tokrat so bili slednji uspešnjejši, saj je zmgal Bogdan Ravbar Krka Telekom pred Sandijem Smer-cem Sava Kranj in Milanom Erženom Krka Telekom. Od Kranjčanov so bili med prvo deseterico uvrščeni še Rajko Petek na sedmem in Gregor Zaje na osmem mestu. M. K. Bled, 23. februarja • Odbojkaricc Špecerije Bled so ta tede<> doživele kar dva poraza. V sredo jih je v prvi polfinalni teknT gokala Slovenije dodobra porazil Kemiplas Koper, tako da ima)" ilejke v sredo kaj malo možnosti za napredovanje. Že v petek P' so gostovale v Novem mestu in izgubile tekmo 24. kroga 1 A. D(> s 3:0 (2, 7, 12). Pred sobotnim derbijem sta tako v vodstvu I vedno Kemiplas Koper in Infond Branik, Blejke pa so s sam11 tremi zmagami v nadaljevanju na 6. mestu. V predzadnjem krogu v moški 1B. DOL so odbojkarji MinoH' Bled še enkrat dokazali, da jim je mesto v 1 A.DOL. V derbiju sov Škofji Loki ugnali Termo Lubnik s 0:3 (-3, -13, -13). Blejslj odbojkarji imajo že nekaj časa zagotovljeno prvo mesto, klju" porazu pa ima tudi Termo Lubnik zagotovljeno drugo mest0' Odbojkarji Žirovnice so izgubili v Ljutomeru s 3:0 in boo° naslednjo sezono igrali v 2. DOL, če jim bo le uspelo ohraniti klu" pred razpadom. Vsi gorenjski klubi v 2. DOL pa se še krčevito borijo obstanek. Po zmagi nad Prvačino (3:1) so se odbojkarji kranjske?! Astec Triglava verjetno že ubranili direktnega izpada, odbojkafl1 Bleda II pa niso mogli računati na potrebne točke proti vodilnefl£ Kan Kovinarju (0:3). V ženski konkurenci nobena ekipa ne izpa* direktno, Blejčanke so že nekaj časa "obsojene" na kvalifikacij'' odbojkarice Šenčurja pa so s tokratno zmago nad Bledom (O1*' dobile možnost, da si z eventuelno zmago naslednji krog pr°c ŽOK Kamnik že praktično zagotovijo obstanek v ligi. . V 3. DOL moški so odbojkarji Termo Lubnika II v goste^ premagali Mokronog (1:3), odbojkarji Plamena pa so si z zmag. nad Bohinjem zagotovili "varnejše" nadaljevanje. V ŽCiB konkurenci sta bila Mehanizmi Kropa in Bohinj prosta, klj"r temu pa sta ohranila 2. in 3. mesto. Jutri, v sredo, ob 19. uri bodo odbojkarice Špecerije Bled < drugi tekmi polfinala pokala Slovenije poizkušale naredij nemogoče - gostje iz Kopra ne smejo dobiti več kot 14 točk. & Rt Wk E TT ŠEŠIR OB TOČKO Kranj, 23. februarja - Derbi 15. kroga v prvi B rokomenti lig!' bil tokrat v Škofji Loki. Klobučniki so gostili zanje vedflj neugodne rokometaše Grosupelj. Tradicija ni bila prekinjena, * j se je tekma končala brez zmagovalca. Ločani so drugo toč* izgubili v zadnjih petnajstih sekundah. Po neuspešnem strelu n gol nasprotnika so gostje v protinapadu izenačili. Tako kot Ločani se tudi igralci CHIO Besenice iz Prekm^, vračajo neporežani. Tudi zmagali so z enako razliko, golom, * Šešir. Očitno igra Pomurke ustreza Gorenjcem. Z novim pa?L točk so varovanci trenerja Pokorna tesno za petami vodilo1^, ekipama. Očitno bodo o prvih dveh mestih odločali rokom*'*L, Škofljice, Šeširja, Inlesa in CHIO Besnica. Tak pa je tudi treflu vrstni red po 15. krogih. j,. V drugi ligi sta gorenjski ekipi dosegli polovičen usp Preddvor je v drugi domači tekmi izgubil z mladim moštovo Sviša. Očitno nova dvorana na Zlatem Polju Preddvorčanoflj. prinaša sreče. Kot kaže so se bolje počutili v dvorani na P'a" Vseeno pa ni še nič izgubljenega. , j$ Zato pa še naprej dobro igrajo Savčani. Tokrat so vzeli m , Kočevcem. V Ribnici se težko osvajajo točke, zato ima n°Y,Jjfj točk še večjo vrednost. Zdaj je že znana tudi odločitev liga od v o neodigrani tekmi Save z Novo Gorico. Zaradi nap ^ administracije Goričani niso dobili delegiranja, tekma odigrana v marcu. . i\- Rezultati: Pomurka - CHIO Besnica 25-26, Šešir-Grosuplje j. 21, Dol TKI Hrastnik : Radeče papir 20-29, Ajdovščina-Inle« 22, Škofjlica - Drava 26-21, Gorenje B - Šmartno 35-30. ^ vj 2. A liga: Kočevje - Sava 19-20, Prule 67 - Koper 23-22, Gorica - Krim 19-21, Preddvor - Sviš 25-27, Mokerc - P*g Ponikve 30-14, Črnomelj - Mitol Sežana večerna tekma. M« v' MALI NOGOMET VISOKA PORAZA GORENJCEV V 14. kolu 1. slovenske malonogometne lige e|' Eredstavnika Gorenjske doživela visoka poraza in sicer f itiji pri vodilnemu Assaloni Cosmosu z 0:5, Marmor HotavjJ J| doma z 1:8 proti četrtouvrčcni ekipi prvenstva ljutomers* Interierju Mizarstvu Filipič. Domel ostaja na petem mestu z enaindvajsetimi t^JaZuje medtem ko je Marmor s tem porazom in z igro, ki jo Vxx ll V praktično že izpadel iz prve malonogometne lige, tako »a prihodnjo sezono v Škofji Loki igral le en prvoligaš, vprašanj le tudi koliko drugoligašev v naslednji tekmovalni sezoni- , V prihodnjem krogu Marmor gosti trenutno vodeče m°^Q 45' litijski Assaloni Cosmos. Tekma bo v soboto, 1. marca, °"ja^ dvorani Poden v Škofji Loki, Domel pa drugič z.aP9|- £j v. gostuje in sicer tokrat na Ptuju proti tamkajšnji Petovii M']1' prvenstveni lestvici zaseda osmo mesto s petnajstimi tocK mesto pred Marmorjem Hotavlje. Pavel Škrjanec VATERPOLO TRIGLAV BREZ KONKURENCE, Ljubljana, 23. februarja • Na državnem prvenstvu Slovenj vaterpoliste do 19 let so velik napredek pokazala ^0J> Probanke Lcasing, Kokre in Tivolija, razočaral pa ic ^gu',, Triglav ni imel konkurence inje vse tekmece visoko P'cy:v)Z' Najboljši strelec na tem prvenstvu ie bil Teo Galič (Xrig _ se tudi rastje. Na poljih prevladuje riž, vmes pa °ananovci, mandarine, papaja in limone. Prve l,dni hoda se mi je zdelo, da hodim , ra;vt«____ — - - ' ' OBRAZI ZAHODNEGA NEPALA PIŠE: ANDREJ ŠTREMFELJ in zadovoljni delajo na poljih. Srečevali smo jih na vsakem koraku. Bili so zelo prijazni. Najbolj me je presenetilo to, da niso imeli nič proti fotografiranju, pa najsi so bili lepi ali grdi, Ženske ali moški, stari ali mladi, pri delu ali počitku. Pokrajino himalajskega predgorja v zahodnem Nepalu večinoma naseljujejo različne kaste hindujcev. Večinoma so ostali zvesti vsem navadam in običajem vezanim na kastni sistem, ki v veliki meri vplivajo na vsakdanje Življenje. Zavednemu hindujcu je na primer u skozi bil, Txuve- Dežela /« bila bogata. Mogoče je Čam? k še močneJši zato, ker smo hodili v ' Zetve> v času, ko se ljudje veselijo pridell Preko riževih teras in zelenih gričev himalajskega predgorja se nam je odprl pogled na ljudje veselijo pridelka \pljevo skupino. (Joto: A. Stremfelj) nesprejemljivo peljati v svojo hišo nehindujca ali hindujca nižje kaste. Prav tako si z njimi noče deliti hrane. Večinoma imajo seveda na voljo prostor na podstrehi ali hlevu, kamor napotijo nehindujskega gosta in ga nahranijo, potem ko so sami že pojedli. Bilo je na koncu dnevne etape, ki se je zavlekla v večer. Nosači so zakurili ognje in si pripravljali večerjo. Na poti od potoka, kjer sem se umil, sem se ustavil pri skupini nosačev. Kuhali so si večerjo in mi z nasmehom odgovorili na moj pozdrav. Zanimalo me je, kaj si pripravljajo za večerjo, zato sem se približal njihovemu loncu na ognjišču. Nasmehi so izginili in odgnali so me z na pol jeznimi in na pol prestrašenimi obrazi. Eden od njih, ki je do pasu gol sedel pri ognju, mi je pomenljivo pokazal vrvico, ki mu je v loku visela preko rame. To je sveta vrvica, ki jo nosijo pravoverni hindujci vse življenje in jo dobijo v znak trdne vere od staršev že v mladosti. Pomemben del prebivalstva je še presenetljivo veliko števila bramanov in nekaj manj thakurov, ki so neposredni potomci indijskih zemljiških gospodov. Ostale etnične skupine so podobne kot v preostalem Nepalu na področji predgorja. Manj kot kjerkoli v Nepalu, pa je tu Tibetancev. Pojavljajo se le kot potujoči trgovci, ki zimske mesece preživijo v toplem Teraju, poleti pa tovorijo nazaj na planoto. Dostop smo začeli razdeljeni v dve skupini, saj v enem dnevu nismo našli dovolj nosačev za naših osemdeset tovorov. Bil je čas žetve in ljudje so imeli ogromno ihta na polju. v Cas teče PREJEU SMO Branko Grirris, zunanji sodelavec V politiki Ivečkrat čas odloča o najpo-\membnejših stvareh. Kadar poteka hkrati z epidemijo gripe, se polomija ob neizvplitvi predloga vlade lahko spremeni v čisto nekaj drugega. Sedaj se le poskuša prepričati javnost, da so bili Slovenci prejšnji četrtek priče uresničitvi genialne igre iz ozadja. Ampak dolgih obrazov nesojenih ministrov (in mandatarja) ob padcu vlade preprosto ni bilo mogoče zaigrati tako prepričljivo. Drnovšek te igre ni vodil. Mnogo dobronamernih opazovalcev dogajanja prejšnji teden je upalo, da bratje Podobnik pridobivajo čas. Če bi v nedeljo zvečer pogajanja zavlekli samo še za pol ure, bi g. Drnovšek izgubil mandat za sestavo vlade in kot naslednji mandatar bi bil zagotovo izvoljen g. Marjan Podobnik. V tem primeru bi SLS postala vodilna stranka slovenske pomladi, bratje Podobnik pa bi bili dolgo vrsto let ključni slovenski politiki. Toda to se ni zgodilo. Najpomembnejša ministrstva so ostala v rokah LDS in v tej igri jI en sam zmagovalec. Zmagovalec ni g. Drnovšek, ki nima tako široke (dvotretjinske) podpore vladi, kot si jo je želel. Zmagovalec ni niti g. Marjan Podobnik, saj ni postal mandatar, predlagana vlada pa je zaradi sodelovanja Desusa vse prej kot uravnotežena. Kmetje še niso pozabili, da je predsednik Desusa g. Globačnik vodil oziroma izvajal nacionalizacijo - zaplenjanje zemlje slovenskim kmetom v časih komunistične revolucije. Ni čudno, da je (po poročilih medijev) iz končnega besedila koalicijske pogodbe med SLS in LDS izginila poprava krivic, ki je bila vsa leta ključni del programa SLS. Tega dela svojega programa SLS v taki koaliciji ne bo mogla uresničiti. Zmagovalec je kontinuiteta, katere nesporni voditelj g. Milan Kučan bo v znova zamegljenih razmerah slovenske politike najbrž zlahka poskrbel za svojo ponovno izvolitev. Tako imenovana tranzicija bo stekla do konca in nekaterih njenih posledic ne bo mogoče več popraviti. Se kdo še spomni na uradno ugotovljeni dve milijardi mark "oškodovanj"? V tem je sedanje dogajanje mnogo slabše kot tisto leta 1992, čeprav dogodki (izvolitev g. Drnovška z glasovi Jelinčičeve SNS in Združene liste) pa tudi mnoge izrečene fraze prav neprijetno spominjajo na tiste dni. Kulturniki bi vse to dogajanje lahko opisali v dveh besedah: "Deja vu" - že videno. V slovenski politiki besede niso veljale veliko, podpisane pogodbe pa so - do sedaj. G. Drnovšek je prejšnji teden mirno pozabil na podpisane sporazume s strankami, ki so mu omogočile izvolitev za mandatarja, g. Podobnik pa na podpisan sporazum s strankami slovenske pomladi. Sporazum strank slovenske pomladi je bil celo že delno uresničenja} je bil g. Janez Podobnik na tej osnovi izvoljen za predsednika parlamenta. Toda g. Drnovšek si je kršitev sporazuma lahko privoščil, saj bo morebitne zamere v "levem" bloku takoj zgladil nesporni voditelj kontinuitete, pa tudi v medijih jim ne bo namenjeno preveč prostora. Združena lista in SNS bosta objektivno v vlogi politično nepomembne "glasovalne rezerve" za preprečitev izglasovanja morebitnih ukrepov, ki bi lahko posegli v interes "starih sil". Tak mehanizem delovanja je bil uporabljen že v prejšnjem mandatu ob izvolitvi g. Skoljča in še nekaterih spornih potezah, s katerimi SKD kot koalicijski partner ni soglašala. Kršitev sporazuma bo kdaj kasneje najbrž kdo prikazal kot obliko uresničevanja "liberalnih vrednot" oziroma nekaj pozitivnega. Papir prenese vse. Škoda, ki je z enostransko prekinitvijo sporazuma o sodelovanju strank slovenske pomladi povzročena (vsem!) tem strankam, pa bo velika. Nekateri opozarjajo, da vlade še ni in da tudi tokrat lahko na glasovanju pade. Ker je bil prvi cilj kontinuitete razbitje koalicije strank pomladi, takšen izid ni posebno verjeten, razen če poslanci SLS v zadnjem trenutku spregledajo, da se bo njihova stranka znašla v povsem enaki vlogi, kot jo je imela SKD v prejšnjem mandatu. Odločitev SLS bo navdušila veliko večino volivcev Liberalne demokracije in vsaj del volivcev Združene liste (ti se bodo bržkone "prelili" k LDS). Volivci strank pomladi pa so predvsem razočarani. Prvi odzivi v javnosti dokazujejo, da nesodelovanje SLS, SKD in SDS seje dvom med volivce strank slovenske pomladi. Ljudje, če dvomijo, ne gredo na volitve in oblast kontinuitete je zagotovljena. Divide et im-pera - deli in vladaj. Za tiste, ki so se iz zgodovine česa naučili, v politiki od Rimljanov do danes ni pravzaprav nič novega. Le čas teče. Branko Grims je član predsedstva SDS Koncesija za lekarniško dejavnost - pojasnilo Dne 7. 2. 1997 je bil v rubriki "Prejeli smo" objavljen "Članek o zasebni lekarni na Jesenicah" avtorice Lee Pogačnik. Zaradi objektivnega informiranja želimo pojasniti postopek javnega razpisa za opravljanje javne službe na področju lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije. Koncesijo za opravljanje javne službe na področju lekarniške dejavnosti podeli na podlagi določb zakona o zdravstveni dejavnosti in zakona o lekarniški dejavnosti, pristojni upravni organ občine v soglasju z ministrstvom za zdravstvo po poprejšnjem mnenju lekarniške zbornice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na javni razpis za opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije, objavljen v časopisu Gorenjski glas, sta se v zakonitem roku prijavili dve kandidatki. Občinski upravni organ je za obe kandidatki dne 22. 8. 1996 zaprosil za mnenje Lekarniško zbornico Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za obe kandidatki smo prejeli pozitivno mnenje in sicer s strani Lekarniške zbornice dne 25. 9. 1996, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa nam je mnenje posredoval dne 18. 10. 1996. Po opravljeni izbiri je občinski upravni organ dne 28. 10. 1996 zaprosil za soglasje še Ministrstvo za zdravstvo. Ministrstvo soglasja še ni izdalo, čeprav teče od zaprosila že četrti mesec. Prijavljenima kandidatkama zato žal še nismo mogli posredovati obvestila o izidu postopka javnega razpisa. Oddelek za splošne zadeve, gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Jesenice Tea Višnar Pasja nadloga in pasji iztrebki Gospod Emil Selan iz Bohinjske Bele v članku "Pasja nadloga in pasji iztrebki", objavljenem v Gorenjskem glasu dne 11. 2. 1997 trdi nekaj, kar ne ustreza resnici. V navedenem članku je zapisano: "Do avtomobila sem se vračal po Ulici Janeza Puhar-ja in imel sem kaj videti. Na vsakem metru nezoranega ali neodstranjenega snega po nalogu g. župana Vilomiria Grosa, so bili pasji iztrebki, kar ni ponos našim ulicam". Kako je z odstranjevanjem snega v mestu Kranj, se je g. Emil Selan lahko seznanil iz članka direktorja Javnega podjetja Komunala Kranj, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 4. 2. 1997. Trditev, da bi župan Mestne občine Kranj dal nalog, da se Ulica Janeza Puharja ne pluži, ne drži in zato bi bilo od g. Emila Selana korektno, da bi to svojo trditev pojasnil oz. se zanjo opravičil. Strinjam pa se s piscem, da pasji iztrebki niso v ponos Kranju. Ta problem je Občina Kranj poskušala reševati tudi s sprejetjem ustreznega odloka. V Uradnem listu RS, št. 64 z dne 10. 11. 1995 je bil objavljen Odlok o dopolnitvi odloka o javnem redu in miru v občini Kranj, kjer je v 12. a členu določeno: "Lastnik ali imetnik psa. mačke ali druge domače žW li, mora takoj počistiti vsaki no onesnaženje javfl1 površine, ki jo povzroči " žival." Tako Odlok, praksi pa je taka, kot jo je opisal I Emil Selan. Od lastnikov pso1 in mačk je odvisno, ali bo& ulice onesnažene z iztrebki & ne, ker je psov in ma& preveč, redarjev pa premalo^ VITOMIR GROS, diol. i«* Zup" po pooblastilu Janez Les*' Občini Cerklje in Naklo sta se odločili za arbitražo Kot v večini občin P1 Sloveniji, tudi premožni bivše občine Kranj še dokončno razdeljeno tn^ pet novih občin (Cerki]1' Kranj, Naklo, Preddvor ' Šenčur). Denarna sredstvas bila razdeljena že ob začeta leta 1995. Komisija za izdel* vo premoženjske delitve lanc je doslej opravila * pomembno delo. Dokoni je tudi izoblikovala predj0* Dogovora o ureditvi rneds bojnih premoženjsko prav^ razmerij, in ga bo dala prihodnjih dneh v obravn^ in sklepanje občinskim tom. Predstavniki vseh pe' l občin so se uskladili o vS*j odprtih vprašanjih in pripr° . dokument, ki je osnovna <■ operativno razdelitev Prerrl, ženja bivše občine Kr(!:L Kljub določenim kadrovsK1 problemom, je Komisija st kovno pripravil omenjenif, kument in izdelala M^ delitve premoženja. Pri f. ni prišlo do nikakršnih sp ov, so soglasno ugotovili čl komisije iz vseh petih^ ^ na seji 18. februarja Nadaljevanje na 27. str"" 135 Tako ne gre več naprej pa pika "A, k Darinki bi radi?" me je zvedavo povprašal možak, ki je pred neko hišo kidal sneg in ga trosil po ulici, verjetno zato, da bi se čimprej stopil. "Pazi se psa!" je še zaklical za menoj, potem pa se je naslonil na lopato in prepričana sem, da ga je imelo, da bi mi sledil in me povprašal, kaj neki iščem pri njegovi sosedi. Hiša, v kateri stanuje Darinka, je bila zgrajena okoli leta 1950. Pod streho še zmeraj zijajo luknje, kajti nikoli se ni našlo dovolj denarja, da bi naredili pri hiši vse potrebno. Darinka me je pričakala na pragu, majhna in drobna. Roki je držala pod predpasnikom (prav tako koč nekoč moja stara mama, sem se spomnila). "Reks je privezan, nič se ne boj!" mi je zaklicala in me z roko povabila v hišo. "Danes sem sama, zato sem se ti upala telefonirati," mi je rekla šepetaje, kot bi se bala, da bi jo kdo slišal. "On je šel k tisti svoji ženski, pa ga nekaj dni ne bo." ON je njen sin Franci, edinček, ki ji greni življenje in jo, korak za korakom, spravlja počasi v grob. "Tako sem se bala, da te ne bo!" je rekla, ko je, kljub večerni uri, pristavila kavo. Hodila je po kuhinji in prestavljala posodo sem in tja, kot bi želela, da s pogovorom še malo počakava. "Nikogar nimam, ki bi me razumel. Saj ne rečem, sosedje pokličejo policijo, če postane prehudo ali pa me kdo čez noč vzame k sebi. Tudi po denar mi gredo na pošto ali banko. Ničesar ne upam hraniti doma. Kar je bilo vrednega, mi je že vse odnesel in prodal. Še celo star radio, Savica, ali kaj je že bil. Kar izginil je, da še čestitk ne morem več poslušati. Staro skrinjo, ki jo je imela še moja babica v bali, je dal v oglase. Ponjo je prišel neki fin gospod in mu jo je plača v markah. Niti ficka nisem dobila! Kje pa! Skrila sem se v shrambo, da mu ne bi bila v napoto. To! Ah, kakšno je to moje življenje! Najraje bi se USODE Piše: Milena Miklavčič obesila pa bi bil mir! Če ne bi imela vere, bi to že zdavnaj naredila. A mi verjameš?" Usedla se je k meni, za mizo, in počasi srebala kavo. "Enkrat lani sem bila pri šlogarici in mi je rekla, da bo k meni prišla neka gospa, ki me bo dala v cajtenge. Nisem ji verjela. Jaz pa v cajtengah! Kaj bi lahko o meni pisali?! Prmejsvet, da se mi je zdelo nemogoče... A boš vse tako napisala, kot ti bom povedala? Nič ne smeš spreminjati. Samo ime mora biti drugačno. Moje in sinovo. In je začela... "Moje gorje se je začelo, ko sem spoznala Ludvika. Po vojni so bile razne udarniške in z eno je v naš kraj prišel tudi moj bodoči mož. Doma je bil iz Ljutomera. Štajerci so barabe, me je svarila mama, jaz pa nič in nič. Bila sem popolnoma gluha za njene besede. Bil je priden delavec, dokler se ga ni napil. Potem je postal drug človek. Vsako soboto je komu razbil glavo. Strašno se je rad pretepal. Toda moja zaljubljenost tega ni hotela videti. K nam je prihajal v nedeljo popoldan, ko se je Že streznil. Bil je tak kot bik, močan, namesto rok je imel šape. Saj jih je lahko, ko je cel dan vihtel kramp in kladivo! Ko sem bila noseča, ni bilo več poti nazaj. Vsem njegovim prijateljem se je zdelo čudno, da se je oženil Z menoj. To, da ni imel samo mene, sem izvedela veliko kasneje. Dve sva bili hkrati noseči. Obe sva rodili fante. Jaz doma, ona v Ljubljani. Dolgo nisem mogla razumeti, kako je lahko spal z obema. Mar se mu ni gabilo? Mogoče so moški drugače ustvarjeni kot me, ženske, kaj jaz vem. Ona je bila natakarica v bifeju na železniški postaji. Nič prida ženska. Pokvarjena. Moj Ludvik je čutil do nje neko odgovornost. Vsa leta, kar je živel, je dajal za tistega drugega sina denar. Včasih tudi mojega, težko prigaranega." Medtem ko so v vasi zgradili zadružni dom, trgovino in šolo, je minilo kar nekaj let. Ludvik in Darinka sta se lotila svoje hiše, ki je počasi rasla na domačem dvorišču. "Priganjala sem ga, da se je držal dela. Toda velikokrat moje besede niso kaj prida zalegle. S prijatelji se je odvlekel v gostilno, jaz pa sem morala pomagati delavcem in cerahati namesto njega. Že tako sem bila bolj suhcena kot ne, težaško delo me je še bolj izsušilo. Jokala sem in ga rotila: Ludvik, bodi pameten, saj gre za najin dom, za najino srečo. On pa nič. Kot da bi govorila steni. Kar bodi huda Darika, mije odgovarjal, bo potem postelja bolj gotovo poravnala tvojo jezo. Take mi je klatil!" Toda tu je bil še otrok Franci. "Ludvik ni imel nikoli časa zanj. Zmeraj se je izgovarjal, da ga čaka delo ali pa, da ni ustvarjen za ravnanje z otroki. Kar ti ga imej, saj ste babe za to, da jih "pedenate". Trudila sem se s Francekom, kolikor sem se mogla. Že od rojstva sem imela z njim same težave. Ob porodu sem bila vsa raztrgana. Babici se ni zdelo vredno, da bi poklicala zdravnika. Jaz pa, mlada in neumna, sem čakala, da se bo stvar sama zarasla, pa se ni. Ludvik me je nagnal k zdravniku, ker sem se mu zdela tako čudna, ko je hotel spati z menoj. Joj, kako me je bolelo, ko so me šivali! Franceka je prevzela moja mama. Prmej, kako sem bila jezna nanjo, ko ga je razvajala. Ti nisi dobra mati, meni ga prepusti, mi je govorila, ko sem hotela otroka navezati nase. Francek je vedel, da pri babici lahko doseže vse, kar mu pade na pamet. To je krepko izkoriščal. Mama mu je kupovala sladkarije in mu kuhala najboljše jedi. Ko je šel v šolo, se je jezila nad učitelji, ker so otroke obremenjevali z nalogami. Račune mu je napisala na list, da jih je otrok samo prepisal v zvezek. Kaj sem, reva, mogla narediti? Pri zidavi hiše sem bila sama, Ludvik se je vlačil po gostilnah, bila sem zmatrana kot žival..." Darinka se še dobro spominja dne, ko jo je Francek prvič udaril. "Sedeli smo doma, pod češnjo in klepetali. Francek je pritekel izza vogala z nekimi fantini. Daj mi za v kino, je stopil predme in mi pomolil dlan. Ja, še za kino da bi trackala denar! Nimam, sem mu rekla. A boš dala, a ne boš, se je postavil razkoračen pred menoj in me grdo gledal. Potem me je z vso silo brcnil v nogo in stekel k babici v kuhinjo. Ta ga je najprej pocrkljala, ubožca, ker sem bila grda z njim, pa še dena mu je dala. Ko je prišla ven, na dvorišče, mer vpričo sosedov okregala. Da se tako ne delu l otrokom, posebej še s fanti ne! Tako me 1 bilo sram, da bi se najraje vdrla v zemljo. VQ so se mi smejali, še Ludvik, ko so rfl povedali. Ti pa res nisi za nobeno rabo, & je rekel, ter pri tem pomežiknil dedcem, das se začeli krohotati. Vstala sem in šla stran-Zlezla sem v seno, se zarila vanj in se zjokata-Tako mi je bilo pri duši, da bi najraje urnrf,ll Nihče me ni razumel, vsi so me zasmehovali- Komaj sta z Ludvikom dokončala hišo, sf je ponesrečil in obležal. Poškodoval St I hrbtenico. Nikoli več ne boste hodili, sprijat nite se s tem, so mu rekli zdravniki, ko so S odpustili iz bolnišnice. Darinka ga je spre)1-. Z odprtim srcem, ker se ji je tako srnil-Bolelo jo je edinole to, ker je delo pri " obstalo. Toliko načrtov je imela! Tisto upala, da bodo položili parket in narOc lesene stopnice za na podstrešje. Manjkale tudi police pri oknih, da je morala opa* vsako misel na rože. Le kuhinjo, spalnico dnevno sobo jim je uspelo za silo oprem Velika kmečka peč je grela vse ProstOu0} Zraven nje so postavili Ludvikovo poste I ker ga je kar naprej zeblo. ■ti "Vse mu je odpovedalo, le za "tiste stva^n mu je bilo Še zmeraj! Na vse načine sem ^ morala "pomagati", da je bil zadovoljen- ^ mu ni takoj "uspelo", se je jokal in me pr -( naj ne odneham. Ubogi revež, usmiljenj ^ bil vreden. Franceka ni dosti maral ob s ^ Razvajen otročaj, je vpil nad njim, ker g „■ hotel ubogati. Francek je tedaj hodil že V ^ ali peti razred in je bil velik za svoja ^ Zavedal se je, da mu oče nič ne more, zato1 je velikokrat kakšno hudobno vrgel pod y To ga bi nabila, če mi ne bi mama t>ru'' $( Pritekla je, pa ne vem, kako je slišala, a^0 kregam nad njim! in ga branila. Za na%grlar, mu je dala še kakšen bonbon ali celo a samo da bi nehal jokati." « Še tisto zimo je Ludvik nenadoma ^jt Bila je še tako mlada, pa vdova. Toda C pogledala v ogledalo, je videla pred .p izmozgan in upadel obraz, ki je kazal veliko več let, kot jih je v resnici ^°jrt{tf) (konec pri hodnj Nadaljevanje s 26 strani so bili presenečeni nad članki v dnevnem tisku (Delo) in Gorenjskem glasu, češ da nadaljnja pogajanja o sporazumni ureditvi premoženjskih vprašanj med občino Cerklje (oziroma Naklo) in Kranjem niso mogoča ter da nastalih sporov ne morejo rešiti sporazumno, in sta zato občinska sveta Cerklje in Naklo obravnavala in potrdila neko pogodbo o arbitraii. Vsekakor sta obe občini s tem kršili 100. člen Zakona o lokalni samoupravi, svetniki obeh občin pa so bili nepravilno in formirani o stanju delitve premoŽenja. Župana obeh občin sta zavedla občinska sveta, saj omenjeni člen dovolj jasno definira, kdaj in kako je treba formirati arbitraino komisijo. Predzadnji odstavek 100. člena Zakona o lokalni samoupravi glasi takole: "Če pride do spora glede delitve premoženja, sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade ter enako število predstavnikov sprtih strani". Ker ni bilo doslej nikakršnega spora, je bil postopek tupana Cerkelj oziroma Naklega v nasprotju z veljavno zakonodajo. Tudi informacija, ki sta jo dala svetnikom, da gre za delitev premoienja z Mestno občino Kranj, je neresnična. Pri delitvi gre namreč za premolenje celotne prejšnje občine Kranj. Pri tem Želimo poudariti, da ne gre za nikakršno zavlačevanje Komisije, pač pa za normalni postopek v skladu z Usmeritvami in priporočili za izdelavo premoženjskih delitvenih bilanc občin, ki ga je pripravila Slutba za reformo lokalne samouprave Vlade Republike Slovenije. Jože Javornik, dipl. oec. predsednik Komisije za izdelavo premoženjsko delitvene bilance bivše občine Kranj Še enkrat: Odgovori na "polresnice" da, na novinarska vprašanja ne (Objavljeno po sodbi okrožnega sodišča v Kranju) Resnica (?) novinarke Helene Jelovčan TAB InJefilfing. d o o Ročurvolnlikl lnfoimaci|ikl sbt«ml Uubllanika c. 24/a. 4000 KRANJ tal 064/373-273 fox: 064/273-274 Podjetje TAB inženiring, d.o.o. (Računalniški Informacijski Sistemi) razpisuje dve prosti delovni mesti za nedoločen čas in sicer: 1. SISTEMSKI INŽENIR (1 mesto) Delo obsega postavljanje računalniških mrež (Novell) ter postavljanje računalniških komunikacij. Od kandidatov pričakujemo: - da imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe - da obvladajo OS NOVELL - da obvladajo računalniške komunikacije - da poznajo računalniško strojno opremo - da imajo vozniški izpit 2. SERVISER (1 mesto) Delo obsega servisiranje računalniške strojne opreme. Od kandidatov pričakujemo: - da imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe - da poznajo računalniško strojno opremo - da imajo vozniški izpit Pisne prijave z dokazili in s kratkim življenjepisom sprejemamo na naslovu podjetja, najkasneje v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. (Gorenjski glas, 31. 12. 1996) Z zadovoljstvom ugotavljam, da novinarka ga. Helena Jelovčan, odkar je sodišče odgovorni urednici Gorenjskega glasa ge. Leopoldini Bogataj naložilo, da objavlja odgovore na njene članke, poroča bolj objektivno, čeprav še vedno ne v celoti, o dogajanjih v Mestni občini Kranj. Kar precej je bilo odgovorov na članke ge. Helene Jelovčan, ki jih odgovorna urednica ni hotela objaviti, zato si pota, ki jih je imela na sodišče, lahko pripiše le sebi in ge. Heleni Jelovčan. Sodbe, ki sta jih izrekla Okrožno in Višje sodišče, me navdajajo z optimizmom, da so "časi ene in edine resnice" minili in da tudi na to področje, čeprav počasi prihaja demokracija, ko lahko vsak javno izraža svoje mnenje. Očitno ga. Helena Jelovčan s takšnim razvojem ni zadovoljna, ampak pogreša čase, ko so bralce o "resnici" informirala le režimska glasila in pooblaščeni posamezniki. Sprašujem se, kakšna je morala novinarke, ki je prva dolžna pisati resnico in namesto, da bi to upoštevala, podvomi o moji pravici do odgovora in zapiše, da sem žaljiv. K sreči sodišče ni BUUBUHHUaBUUBUBHHBBBBHBBBHUHUBHUHHB D 1 § »UgISIGLAS Prometni kviz in Za nami je prvi nagradni krog vse bolj priljubljene rubrike PROMETNI KVIZ, ki se nave-_ zuje na radijsko oddajo z istim (j imenom, ki jo lahko vsak četrtek [■ ob 13.20 poslušate na radiu vm Kranj. Projekt, ki ga skupaj ta pripravljamo Gorenjski glas, Pro-;J3 metna policija Kranj, Radio U Kranj in avto šola QUEEN ima Q na Gorenjskem vse večji odziv. [J Tokrat se nam je s svojimi rj k»ristnimi nasveti priključila še Ji zavarovalnica Adnatic. Naj še H3 enkrat ponovimo, da je rubrika namenjena predvsem bodočim 15 voznikom. Tako ste še enkrat [J vabljeni vsi, ki boste v letošnjem U 'etu začeli z opravljanjem vozniš-rj kega izpita, da si z pravilnim Hodgovorom prislužite eno izmed bogatih nagrad, ki jo poklanjata U avto šola OUEEN in Gorenjski U glas. Lahko nam pišete tudi vsi, ki Q v,as moti kakršna koli problema-Q "ka, ki je povezana s cestnim rj Pr°metom na Gorenjskem. Če bo H t0 v naši moči, vam bomo skušali g na zastavljena vprašanja poiskati B odgovore. S OBREMENITVE VOZILA H IN TOVOR NA VOZILU B Tokrat bomo nekaj več povelj aali o obremenitvah vozila in Q Prevozu tovora na njem. Velita Kokrat so vzroki nesreč tudi rS nepravilno obremenjeno vozilo « O neupoštevanje varnostnih de-U Javnikov pri prevozu potnikov in Q P«ljage. Predvsem gre pri tem za Q Prevelike obremenitve, slabo II Pr'trjen ali označen tovor in ra neupoštevanje predpisov, ki nam g Povedo za prevoz kolikih oseb je U vozilo registrirano. S v ,rois:vaJalec vozil navede za n vsak tip avtomobila največjo Udovoljeno $tev'lo potnikov in H n W° dov°IJeno težo prtljage. BnrMajno navede ,udi koliko Hnr,VJ»ge, smemo naložiti na H JjTO* na strehi avtomobila, S Pon tu,dVkoliko sme tehtati prik-13 oPn,k (skupaj s tovorom), ki ga g « lahko vlečemo. Predvsem pa Smoramo tovor na vozilu razpor-_editi in pritrditi tako, da: • »- cesti; * nam ne zmanjšuje preglednosti; * ne ogroža varnosti udeležencev v prometu in ne povzroča škode na cesti in objektih, ki stojijo na njej; * ne zakriva svetlobnih signalnih naprav, re-gisterskih tablic in drugih predpisanih označb na vozilu. V osebnem vozilu smemo voziti le toliko oseb, kolikor ima sedežev. Običajno 2, 4 ali 5. Število sedežev je navedeno tudi v prometnem dovoljenju. Dva otroka, ki še nista dopolnila 10 let štejemo, kot eno odraslo osebo. Prtljago naložimo v osebnem avtomobilu praviloma v prtljažnik, lahko pa tudi na zadnje sedeže avtomobila. Pri tem pazimo, da nas ne ovira med vožnjo. Na prtljažnik na strehi avtomobila jo naložimo le izjemoma, kajti dodatno breme na strehi zviša ne in ne NAGRADNO VPRAŠANJE Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Gorenjski glas s pripisom za PROMETNI KVIZ, najkasneje do 12.3.97. Drugo Irebanje bo na radiju Kranj 13.3. ob 13.20 uri. Prva nagrada vrednostni bon avto šole QUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednsotni bon 10.000 tolarjev. Tretja do peta nagrada vrednsotni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas, še posebaj pa jih bodo veseli vsi, ki bodo v letošnjim letu opravljali vozniški izpit A ali B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem. KUPON A/5 IME IN PRIIMEK:_ NASLOV:_ KRAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJA: DA, NE VPRAŠANJE: Privezovanje z varnostnim pasom je obvezno: a) Samo pri vožnji naprej b) Pri vožnji izven naselja c) Vedno, kadar se vozilo premika č) Ni obvezno ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJEGA KVIZA V obvezno avtomobilsko opremo spadajo: • rezervno kolo - varnostni trikotnik - rezervne žarnice- komplet prve pomoči • vlečno vrv dolžine 3 do 5 metrov ali vlečni drog - pozimi pa ustrezna zimska oprema. NAGRAJENCI 1. KROGA Tretjo do peto nagrado prejmejo: - BORIS HAFNER, C. REVOLUCIJE 20, 4270 JESENICE - BOŠTJAN GUBANC, ŠORUJEVA 3, 4000 KRANJ - FRANC MODRIJAN, SIDOL 1/b, 1219 Laze v TUhlnje Drugo nagrado prejme: - Ml J A BICEK, ALJAŽEVA 14, 4270 Jesenice Glavno nagrado prejme: - ANGELCA KOKALJ, ŠEVLJE 34, 4227 SELCA. Vsem nagrajencem Gorenjski glas in avto šola OUEEN iskreno čestitata. B,„ • •" .FJUlum iaKo, da: 1 moSJUJe|tabilnosti vozila in ne B Sf V°Žnje; * ne dela Preveli- || Kega hrupa in se ne razsipava po t, 19 UuUBUUUBBBBUBBBBBBBBBBBBBBBBHUBBBB D težišče in bistveno zmanjša štabi- » lnost avtomobila, poveča na se tudi poraba goriva. Na osebnem U avtomobilu ne smemo prevažati H tovora daljšega od 6 metrov. Če Q sega tovor na zadnji strani več ra kot 1 meter čez vozilo, moramo rm skrajno točko tovora podnevi 13 označiti z rdečo tkanino, ponoči in ob zmanjšani vidljivosti pa še z H rdečo lučjo in rdečim odsevni- Q kom. Pri prevozu večjih tovorov Q se raje odločimo za raznovrstne rm prevozne službe, saj se bomo 13 tako izognili marsikaterim teža-vam in nesrečam. U Bolje prepozno na cilj, kot prezgodaj v smrt. U avto šola QUEEN O Vir: Prometna policija Kranj Q Učbenik Varna vožnja H O a a u i B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B Kn * t ?i » »n čokolade, 11.3., celodnevni nakupi 27.3. Palmanova, Portoguaro, tovarna čokolade, Cilka tel.: 411-510 Lenti 15. 3., kmetijski sejem Brno 5. - 7. 4. DAEWOO TICO BREZ POLOGA 23.691 SIT MESEČNO SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA KNJIGOVODSKI SERVIS AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 • ZNIŽANE CENE MODELOV NEXIA IN ESPERO! • ESPERO 1.8 CD SAMO 23.690 DEM • UGODEN KREDIT - LEASING, CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG TEL.: 634 463, 634 056 Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. Nudim knjigovodske storitve za S.P., posameznike in male družbe. Tel.: 064/631-573 Lenti 8.3., Planica 23.3., Trst 12.3. JEREB do.o. TEL: 621 773, 682 562 Nakupi v Brnu in Blanskem -1 dan, 17. 3., nakupovalni dan v Lentiju 20. 3., Planica 97, 23. 3., Boromejskl otoki - 2 dni, 24. - 25. 3., Bavarski gradovi - 2 dni, 3 dni - maj 97 Letos organiziramo letovanje v antični Grčiji - zibelki kulture, in sicer od 25. 6. do 2. 7. 97. Razpolagamo še z drugimi programi zletov, ki jih prilagodimo željam posamezne skupine (za osnovne sole, maturante, sindikalne skupine, društva,...). Pri nas pa lahko naročite tudi samo avtobusne prevoze. Pokličite nas po telefonu ali obiščite v poslovalnici v Škofji Loki. ŠPORTNA DVORANA BLED Rekreacijsko drsanje v času zimskih počitnic: od 7. 2. do 2. 3. - vsak dan od 10. do 11. ure, od ponedeljka do petka od 17. do 18.30, sobota, nedelja od 18. do 19.30. Cenik: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT; izposoja drsalk 400 SIT, brušenje drsalk 200 SIT POSEBNA PONUDBA • HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV IZOLA Od 15.2. do 31.5.1997 vam pri bivanju najmanj 5 dni ponujamo 10% popusta, upokojencem pa 20% popusta. Kopanje, izleti, sprehodi,... Rezervacije po telefonu 066/463-100 ali po faksu 066/62-222. Vpis druge generacije šolanja za poklice: • zidar • tesar • slikopleskar • delovodja EDUKACIJSKI CENTER, Zg Besnica, tel: 0609/649-787,064/403-042 PLANICA 97 23. 3. FINALE Avtobusni prevoz, iz Kranja z vstopnico samo 2.300 SIT. (Ne zamudite veličastnega vzdušja pod Poncami.) PZ KRANJ, tel./fax: 221-352 Corinjtka borzno posrtdniika drulba d.d. Komika 33. 4000 Kranj. Slovtmja Tti: +386 064 361-300. 361-301 Fcu +316 064 211 8H9 Stalno odkupno mesto za delnice serije G in B. Okupujemo delnice PETROLA, SAVE, KRKE, LEKA, MERCATORJA, FRUCTALA itd... Za strokovne nasvete, nakup in prodajo vrednostnih papirjev, prenose lastništva v KOD in upravljanje vašega premoženja, se obrnite na pooblaščene borzne posrednike Gorenjske borzno posredniške družbe, d.d., na Koroikl 33 v Kranju, tel. 064/361-300. Glavni trg 6, 4000 Kranj Blagajna: (vhod z Glavnega trga) od 10.00 do 12.00 ure (sobota od 9.00 do 10.00 ure) in uro pred začetKom predstav, tel.: 064/222-681 Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA sreda, 26. 2., ob 19.30 uri, za abonma RUMENI četrtek, 27. 2., ob 19.30 uri, za abonma ZELENI petek, 28. 2., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 2 sobota, 1. 3., ob 16.30 uri, za IZVEN in konto sobota, 1. 3., ob 19.30 uri, za abonma SOBOTA 2 Ray Coonev: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija TOREK, 4. 3., ob 19.30 uri, za IZVEN in konto GLASOV KAŽIPOT M Prireditve Muzejski večer Kranj - V modri dvorani gradu Khislstein bo v četrtek, 27. februarja, ob 18. uri prvi letošnji Muzejski večer, ki ga pripravlja Gorenjski muzej. Gost večera bo prof. Martin Grum, strokovni sodelavec Slovenskega biografskega leksikona. Pogovor bo tekel o nastajanju Gorenjskega biografskega leksikona, za primorskim in dolenjskim že tretjega leksikona, ki postopno nastaja po regijah. Utrinki Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 gost torkovega večera dr. Jože Urbanija. Z avtorjem zapisov o človekovem bivanju, iskanju poti med dobrim in slabim, verjetnim in neverjetnim, dobroto in zavistjo, ljubeznijo in sovraštvom se bo pogovarjala Daniela Loskošek. Občni zbor PD Žirovnica Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi člane in ljubitelje gora na občni zbor, ki bo v petek, 28. februarja, ob 18. uri v dvorani gostilne Osvald v Žirovnici. Kabaretna predstava Mengeš - Kabaretna predstava v kulturnem domu v Mengšu avtorja Zijaha A. Sokolovića z naslovom Cabares Cabarei bo v petek, 28. februarja, ob 19.30 . Vstopnice za ogled komedije Kabaretna predstava so naprodaj v kulturnem domu v Mengšu, Napredku Vele Domžale in v videoteki Z v Mostah. Molitev v baziliki Brezje - Na 3. postno nedeljo, 2. marca, bo ob 15. uri v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah molitev za Duhovno In moralno prenovo slovenskega naroda. Molitev rožnega venca in sv. mašo bo vodil p. Lavrencij Anzel OFM iz Maribora. Vabljeni! Strokovno srečanje farmacevtov Kranj - Gorenjsko zdravniško društvo -SZD, Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva in farmacevtska firma PFIZER, podružnica Ljubljana vabi na strokovno srečanje, ki bo v četrtek, 27. februarja, ob 19.30 v Beli dvorani hotela Park na Bledu. Študentski večeri Kranj - Klub študentov Kranj pripravlja v okviru projekta študentskih večerov pod imenom Student'n Futr v tem tednu pripravlja: danes, torek, 25. februarja ob 20. uri filmi ŠTUDENTOV AGRFT, jutri, v sredo, 26. februarja ob 20. uri potopisno predavanje ITALIJA ter v četrtek, 27. februarja, ob 20. uri koncert MARKO SKAČE. Izven prireditve student'n Futr pa v petek, 28. februarja, prirejajo še HipiJapi Žur, na katerem boste uživali v najboljši ročk glasbi od 50. let dalje. Večer skrivnost duha Jesenice - V četrtek, 27. februarja, bo ob 19. uri na Jesenicah v dvorani Meting, C. železarjev 8 nov program iz nizaskrivnosti duha. Program je izredno atraktivna kombinacija glasbe spiritualne Indije, pestrega predavanja o karmi ter presunljive drame o reinkarnaciji. Glasba in tekst temeljita na brezčasni modrosti ln ugotovitvi, da ta zvrst glasbenega izraza v človeku prebudi najplemenitejše občutke in popolno zadovoljstvo. Vabljeni vsil Modna revija Kranjska Gora - Vabljeni na modno revijo, ki bo v petek, 28. februarja, ob 16. uri v hotelu Relax v Kranjski Gori. Na programu bo modna revija s kulturnozabavnim programom, družabno srečanje s plesom in ogled shovv programa Igralnice HIT. Sodelovali bodo: Kranjski kvintet, Sabina Hvastja in glasbena skupina Kontrabant. Izleti Planinski odmev 19. zimski pohod ARIHOVA PEČ '97 Srečanje s "KOGOŠKIMI" planinci je vedno domače, čeprav na tujih tleh, na Bleščeči planini. Tu je postavljena prijetna planinska postojanka Slovenskega planinskega društva Celovec. Zagotovo bo vas še nekaj takih bralcev, ki ste sedaj obudili spomin, kako smo to kočo pomagali graditi. Tudi mi osebno; kajne, kako je lil znoj s čela? In na zaključku smo ob vrčku piva zapeli: "Tam kjer teče bistra Žila", seveda skupaj z rojaki. Tam pod mogočno kepo, ki ji domačini pravijo Jepa. Morda bomo tudi ob letošnjem srečanju ubrali nek spev z Lubotom, Hanzijem... Že omenjen pohod pripravljajo: Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovenska športna zveza Celovec in Slovensko prosvetno društvo "ROŽ" v Šentjakobu. Udeležili se ga bomo seveda tudi planinci kranjskega Planinskega društva, in to v nedeljo, 2. marca. Skupne hoje bo 4 do 5 ur. Več o tem vam povedo v PD Kranj. Verjamem, da bo prijetno, da bo še koristno in da bo prijetno zadišalo po kavici tudi v avtobusu, ko se bomo vračali pa smo se dogovorili z "Malejem". Obljubili so, da nam na stežaj odpro vrata svoje trgovine ko pridemo. Pa čeprav bo nedelja. • Peter Leban posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina, povratek pa v večernih urah. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, tel.: 225-184. Vabljeni! Sv. Ana in Sv. Jožef nad Barjem Kranj - Planinska sekcija Iskra pri PD Kranj organizira in vodi planinski izlet na Sv. Ano in Sv. Jožefa nad Ljubljanskim barjem. Izlet bo v soboto, 1. marca. Na pot se bomo odpeljali z osebnimi vozili. Zbor udeležencev je ob 8. uri pred hotelom Creina v Kranju. Lahke hoje bo za največ 3 ure, zato je izlet primeren tudi za družine. Prijave sprejemajo do srede, 26. februarja, pri ge. Pajk na tel.: 221-321, int. 2644 in pri g. Grandovcu na tei.: 273-093. Gledališče Ponovitev komedije Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja vabi na ponovitev komedije A. T. Linharta Županova Micka, ki bo jutri, v sredo, 26. februarja in v četrtek, 27. februarja, obakrat ob 19.30. Predstavi sta za abonma in izven. Vstopnice so že v predprodaji v pisarni gledališča. Predavanja M Magija Kranj - Center za duhovno kulturo iz Ljubljane vabi na predavanje z naslovom Magija, ki bo jutri, v sredo, ob 18. uri v OŠ Matija čop, Ul. Tuga Vidmarja 1 . Predava Vesna Periček Krapež. Spomini na šolo Ljubljana - Ob razstavi Spomini na šolo v Slovenskem šolskem muzeju, Plečnikov trg 1, bo jutri, v sredo, ob 17. uri predavanje na temo Šola med leti 1918 in 1941. Za uvod bo poskrbel dr. Ervin Dolenc, raziskovalec razvoja kulture tega obdobja. Posebej lepo vabljeni nekdanji učenci in učitelji. Umetniški večer v Stranjah Stranje pri Kamniku - V galeriji Novi graniti bodo v četrtek, 27. februarja, ob 19 uri odprli razstavo umetniških del akad. slikarke Stanislave S. Pudobske. V umetniškem večeru sodelujejo: Neca Falk, Marica Panjan, Silvo Teršek, Dominik Krt in Martin Lumbar. Razstava v Dotiku Jesenice - V razstavnem salonu Dol* bodo v petek, 28. februarja, ob 18. uri odpr* razstavo likovnih del akad. slikarja Franca Kosca- Karasa. DISCOTEKA RADOVUI CA V petek, 28.2. po 22. uri koncert . BORIS Koncerti M I^KOVIC & NRG BAND Koncert Pihalnega kvarteta Škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo jutri, v sredo, ob 19. uri koncert Pihalnega kvinteta Korffei, ki ga sestavljajo: Tjaša Kuštrin, flavta, Spela Knoll, oboa, Gregor Kovačič, klarinet, in Neža Gruden, rog. V programu koncerta so dela Danzija. Ramovša m Francaixa. Razstave Nejč Slapar razstavlja Kranj - V Cafe galeriji Pungert bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli razstavo slikarskih del Nejča Slaparja. Razstava v Puštalskem gradu Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bodo v četrtek, 27. februarja, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del, ki so nastala v 2. slikarski koloniji v počastitev slikarja Antona Ažbeta. Razstavo organizira ARS 2000 Poslovna galerija Gorenja vas. Razstavo bo odprl dr. Mirko Juteršek. V programu sodelujejo učenci Glasbene šole Škofja Loka. Program bo povezoval dramski igralec Jože Logar. radio triglav 4270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Spoštovani! Vabimo Vas na prvi letošnji muzejski večer, ki bo v četrtek, 27. februarja 1997, ob 18. uri v Modri dvorani gradu Khislstein v Kranju. Gost večera je prof. Maritn Grum strokovni sodelavec Slovenskega biografskega leksikona Tema večera: Gorenjski biografski leksikon Člani Rodoslovnoga krožka, ki deluje v Gorenjskem muzeju, smo se odločii, da bodo spodbudili nastajanje Gorenjskega biografskega leksikona. Ta bo po Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, ki je že izšel in Dolenjskem biografskem leksikonu, ki je začel nastajati, tretji slovenski pokrajinski biografski leksikon. V krožku smo se odločili, da bomo zasnovo, po kateri bo nastajal Gorenjski biografski leksikon, predstavili tudi javnosti. Pri razvijanju zamisli nam je ljubeznivo pomagal zgodovinar, prof. Martin Grum, strokovni sodelavec Slovenskega biografskega leksikona. V četrtek nam bo predstavil svoje poglede na nastajanje leksikona in računalniško zbirko podatkov Gorenjski bio-bibliografski indeks. Vabimo Vas na predavanje in predstavitev ter pričakujemo Vaš prispevek v razpravi. Ravnateljica Gorenjskega muzeja: Barbara Ravnik - foman Mentor Rodoslovnega krožka: Jože Dežman Pohod na Arihovo peč Kranj - V nedeljo, 2. marca, organizira PD Kranj pohod na Arihovo peč. Odhod Območna obrtna zbornica Jesenice razpisuje prosto delovno mesto POSLOVNEGA TAJNIKA Od kandidata želimo, da ima V. stopnjo izobrazbe ekonomske, komercialne ali upravno administrativne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Želimo tudi, da obvladuje delo z računalnikom, aktivno nemški ali angleški jezik in ima smisel za delo z ljudmi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v roku 8 dni na naslov Območna obrtna zbornica Jesenice, Titova 47, 4270 Jesenice. O izbiri bodo obveščeni v zakonitem roku. MALI OGLASI ® 223-444 — APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. N Prodam PRALNI STROJ, obnovlj«^ ©332-350___J>- Prodam dvobrazdni obračalni P1^ Zalog 17, Cerklje, ©421-004__^ Prodam NOV TRAKTOR ZETOP *Jj 40. ©061/612-851 IZOBRAŽEVANJ Instruiram (na vašem domu) MA^g MATIKO, FIZIKO, KEMIJO zafl.2£). Cena ugodna. ©328-232 od i°2l7, ure___^0^-^'i ŠTUDENTKA uspešno instruira^. gleščino za osnovne in srednje ^ ©411-070 ^--< ---~rte$W Instruiram slovenščino in ang'c 4lJi za osnovno šolo. ©227-255 GR. MATERI*1' Prodajamo PORTUGALSKO ei in LAK Loba za pluto m v ^ ©241-687 Ugodno prodam 2 plošči meo ^ 2,5 mm. ©323-033___^ Rabljeno STREŠNO OPjjJ/ OSTREŠJE SKEDNJA Pr°V ©422-648______ Prodam 3 betonske stebr(V kozolec. ©738-118_______< OPAŽ 680 SIT z dostavo suh, I. klasa, 7 cm. © 4130_______""""JjeD 5 Prodam hrastove PLOHE. jjJj cm. © 061/611-132_____-J^ Prodam smrekov OPAŽ, P iijj »5^ bankine. ©64-207____,—<-. Prodam nova OKNA ^ V$ 90 x60 in ROLERJE Roces- & 379 GLASBILA Ugodno prodam CASIO SYNTHE-SIZER. ©221-762_4179 Ugodno prodam diatonični HARMONIKI - otroško in normalno. •312- 101 4187 KUPIM ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, Pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 in 211-927 1 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, ©211-248, ali ©471-534 1347 Odkupujemo smrekovo hlodovino vseh kvalitet tudi lubadarice. Ver-ea.d.o.o., ©064/451-209,041-665- 360 1709 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, BOROVO, JESENOVO, JA-VOROVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. LES PREVZAMEJO TUDI NA PANJU. BRAZDA,d.o.o., POLJŠICA PRI fODNARTU 6, ©064/731-615 2087 Kupim 500 I bazen za mleko. ©422-^47_3975 Kupum suhe JAVORJEVE PLOHE 1 kubik. ©061/831-604, zvečer 4091 Kupim suhe smrekove DESKE 1. kvaliteta in PRIZME, deb. 8 cm. »422-089 4093 Kupim TRIP-TRAP stolček. ©681- «61__ 4148 Kupim dve postelji z vložki in kuhinjske elemente. ©40-30-93 4235 "V URŠKA (več kot piosna šola) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/411-581 OSTALO prodam umetno kovani KROPARSKI J-ESTENEC, primeren za kmečke !^q_ali vikende. ©67-052 3642 prodam novo zračno PUŠKO Slavija H< z daljnogledom 4 X 20. ©451- * I Anin lokali sti ^raniu prodamo novo, poslovno ?ianovanjsko hišo v dveh etažah, AfN vseljivo za 220.000 DEM'. 491: Kranj 223"485' 0609/643- 1—Z. 354 5P£AMO na Bledu v bližini cca 400 v lPr?izvodno skladiščnih prostorov Kpdm eta*ah, cena 7 DEM/m2. K 3 U^l221-353, 221-785_457 e?a??h M0 na Bledu 220 m2 v dveh nn r/1. Primerno za fitnes ali podob- 22i-7Dc KERN> 221-353, tel. in fax "'"6 1741 Voh?^0 v KranJu živilsko trgovino K 5i?£2y.aniu z odkupom inventarja. 785 ' 221-353. tel in fax 222- -- ___ 1742 tS^JT0 STANOVANJSKO HIŠO s Loke iT lokal°m v okolici Škofje cena traktivna lokacija. Prodajna Don,,-|P-° do9ovoru. Samo resne ponudbe! P|A NEPREMIČNINE, ^111L622-318_1952 ^2 S^' V Tavčarjevi ul. prodamo 45 za aP.0S,pvnega prostora primernega za SnS^HP ali Podobno dejvnost 485 aii n2n5EM- AGENT Krani 223' ^a^°609^643-493 2119 p2SŽSM0 TR2,Č 50 m2 Poslovnih deiavn« ?3 PRODAJNO SERVISNO InvenSri1, <500 DEM/mes in odkup »ervi?"8*16000 DEM (avdio-video, ODdamA !inalniSke opreme itd.), 4C?°C [l**03 (6 km>: 2 x Prost«, SK|adišča in proizvodnih 22 33 n°nV- D°M NEPREMIČNINE, C^°>0609/650-123 2955 Pto^ST oddam 100 m2 poslovnega 03gStOra za skladišče ali obrt. ©461- '-- 3635 Pri 1 na IS' Pr°stor cca 45 m2 oddamo n|rn na*" ixevi uL 00 cesti z ure)e" tr9ovcu 1 čem- Primeren za mirno AGpmt £ ali oo^no dejavnost. 4931 ' KranJ. 223-485 ali 0609/643- **—- 4025 p MohoS pr°store v II. nads. pod °ddamo um. klancem cca 130 m2 Posrednic -Pisarniške Prostore ali mese£n^SKP deJavnost za 1600 DEM 643-4930' ENT> 223"485 ali 06097 Prodamo BESNICA novo poslovno hišo s parkirišči, PRODAMO KRANJ POSLOVNO HIŠO v centru in poslovno stan. hišo ob vpadnici, PRO-DAMO MEDVODE, okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči, PRODAMO PREDDVOR Kokra dobro ohranjeno lovsko vilo ob potoku, 800 m2 uporabne površine na parceli 1200 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 RADOVLJICA OKREPČEVALNICO 90 m2, odkup inventarja. 1200 DEM/mes, ODDAMO OTOČE cca 100 m2 proizvodno skladiščnega prostora, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2964 Na Deteljici NUJNO prodamo lokal, 67 m2, možna pregraditev v dva lokala z lastnima vhodoma, cena 1500 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na Kokrici ODDAMO 130 m2 kletnih poslovnih prostorov, primernih za fitnes, frizerski salon ipd. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V HRASTJU PRODAMO proizvodno skladiščno dvorano, 400 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ODDAMO 70 m2 v Zalogu, primerno za skladišče kmetijskih ali vrtnarski pridelkov, v Bistrici pri Naklem, pa 120 m2 primerno za skladišče, proizvodno ali servisno dejavnost. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V pritličju hiše ob glavni cesti v Stražišču oddamo 130 m2 poslovnih prostorov za mirno dejavnost. Posebni vhod, CK, najemnina 10 DEM m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V Kranju oddamo AVTOSALON in NEŽIVILSKO trgovino, na relaciji Kranj - Škofja Loka TRGOVINO Z 2IVILI v obratovanju. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja PRODAMO obnovljeno trgovsko hišo, 226 m2 trgovine v dveh etažah in 97 m2 pisarn v mansardi. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v gradnji, 3 etaže, 750 m2, parcela 1800 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodam KROMPIR za sajenje lanski uvoz sorte fiana (bel), romano, de-sire. Matijovc - Jeglič, Podbrezje 192, ©73-1 1-44 3617 Prodam DOMAČO AJDOVO MOKO in JABOLKA. Jerala, Podbrozje 218, 731-302 3639 POSESTI V Lescah prodamo HIŠO popolnoma novo, 420 m2 parcele, z neozde-lano mansardo, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki. AGENT Kranj ©223-485 in 0609-643-493127 Ribno pri Bledu prodamo neizdelano vseljivo HIŠO, 450 m2 uporabne površine, na 1650 m2 lepe parcele, mirna okolica, primnerno za večje družinsko stanovanje ali Izgradnjo apartmajev ali kakšno mirno poslovno dejavnost, možnost dostopa s kamijoni, cena po dogovoru. AGENT Kranj ©223-485 in 0609-643-493_131 V okolici Kranja kupimo manjšo starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 ._ne V Zvirčah pri Tržiču prodamo novo HIŠO, cca. 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, podkletena + dve etaži za 450 000 DEM: AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493_143 V Gorenji Vasi prodamo VIKEND dimenzije 6 X 4, v dveh etažah na 136 m2 zemljišča, z vso dokumetacijo, še nedokončno izdelan, na lepi lokaciji, za 30 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609-643-493_145 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO OD 500 DO 1000 M2. POSING d.o.o. ©224-210 in 222-076 152 KOLESA Prodam BT 50 S, I. 90 kupljen 92, reg. redno servisiran, dodatna opre-ma, cena 1000 DEM. ©311-2834159 Prodam GILERO SP 01,1.91, reg. do 8/97, ugodno. ©51-124 4230 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. ©491-442 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. OBLAČILA Prodam lepo ohranjeno OBHAJILNO OBLEKO Vezenine Bled. ©241-660 4094_ Prodam KOMPLET - fantovski za birmo. ©245-501 4099 Ugodno prodam lepo ohranjeno FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO (8 let). ©733-445_4221 Izposoja poročnih in obhajilnih oblek pri izposojevalnici RIJA v Naklem. ©472-737, od 16 do 19. ure 4231 OTR. OPREMA Ugodno prodam ŠTEDILNIK 2 p in 2 e in otroško SOBO. ©422-391 3722 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK, rabljen eno leto. ©738-873 4111 Prodam lepo otroško POSTELJICO z jogijem. ©411-978 4139 PRIDELKI Prodam jedilni, semenski KROMPIR Desire, lanski uvoz. ©491-529 4084 SENO goveje balirano z dostavo prodam. ©067 53-104, zvečer 4198 Ugodno prodam domači SADJEVEC. ©731-379 4239 NEPREMIČNINE ©: 4000 Kranj Gregorčičeva 5, Tel.:064 267 535 edini, ki se za vas maksimalno potrudimo V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 450.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 355 V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 356 BLEJSKA DOBRAVA obnovljeno dvostanovanjsko hišo parcela 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 453 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO SAMOSTOJNO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE Z VRTOM. POSING d.o.o. ©224-210, 222- 076_511 PRODAMO - vrstno HIŠO na Drulovki pri Kranju, enodružinsko hišo v Bistrici pri tržiču, Podljubeliu in v Goricah. MANDAT NEPREMIČ-NINE ©22-44-77_2896 Ribno pri Bledu prodamo 600 m2 zazidljive parcele na mirni lokaciji za 60.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_2121 Zg. Gorje pri Bledu prodamo stanovanjsko hišo takoj vslejivo na 1000 m2 zemljišča, hiša stara cca 50 let z vsemi priključki, z CK, primerna za mirno poslovno dejavnost, prodamo za 215.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 ali 0609/643-493 2123 VIKEND na Orlih, na 1000 m2 zemljišča, lepa lokacija komplet ograjena parcela z potrebno obnovo loKac. in gradbeno dokumentacijo z vodo in elektriko na parceli, prodamo za 83.000 DEM. AGENT KRANJ 223-485 ali 0609/643-493_2124 Več hiš v okolici Kranja na različnih lokacijah, različnih dimenzij prodamo. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493_ 2127 Prodamo zazidljivo parcelo Žiri, velikost 1.092 m2, cena 60 DEM/ m2, OLŠEVEK 1300 M2 ZAZIDLJIVO PARCELO z vso dokumentacijo -Tupaliče 2000 m2. K 3 KERN d.o.o., 221-353, tel. in fax 221-785 2291 V Kranju oddamo stanovanje 130 m2 v pritličju hiše, 2 ss s telefonom in CK, 3 ss s telefonom in CK; ŠENČUR gornji del hiše, LBE 2 ss z opremo, ŠKOFJA LOKA 2 ss v bloku z opremo. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 2690 Prodamo STAREJŠO HIŠO, HOSTA ŠKOFJA LOKA, voda, elek., hišna št. je v hiši. Starost hiše je cca 100 let. Parcela meri 1800 m2, možna nadomestna gradnja, prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 022-318,623-117 1000 Pritlično HIŠO z garažo Kranj Primskovo na parceli 350 m2, cena 125.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3952 LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA m m VISOKA UPRAVNA S0LA vpis v 1. letnik Informacije: 622-764 Prodamo STAREJŠO HIŠO v Kranju, cena 135 000 DEM, KRANJ (Orehek) - polovico HIŠE, garažo in drvarnico, cena 115 000 DEM, v Bitnjah na odlični lokaciji enonadstrepno HIŠO, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in Q/fax 221-785_2894 PRODAMO ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, PRODAMO BLED ZASIP, dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2 prodamo, PRODAMO KRANJ BITNJE: dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2956 PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO na parceli 450 m2 del dvojčka z garažo, 160 m2 bivalne površine, PRODAMO KRANJ Labore manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 DEM, PRODAMO Kranj Drulovka vrstno hišo v IV.gr. fazi, 160.000 DEM in dokončano dvostanovanjsko hišo, PRODAMO KRANJ CENTER poslovno stanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2957 PRODAMO KRANJ atrijsko vrstno hišo z vrtom na lepi lokaciji, 2 garaži, 361 m2, uporabne površine, PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, PRODAMO PREDDVOR okolica maj-ši vikend na parceli 300 m2, 88000 DEM, PRODAMO KRVAVEC 1ss, cca 45 m2, apartma v hotelu prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2958 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. 40 ■ kranj,bleiwoisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh KUPIMO KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje kupimo hišo, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem VIKEND ali zazidljivo parcelo, KUPIMO KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2959 PARCELE PRODAMO PREDDVOR (okooica) lepo parcelo 1200 m2, z gradbenim dovoljenjem, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2960 PRODAMO pod DOBRČO zazidljivo parcelo z lepim razgledom 1000 m2 z montažnim objektom in lok. dov., 50.000 DEM in 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OTOČE industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA CENTER zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700 m2, 150 DEM/ m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2961 PRODAMO ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo. DOM NEPREMIČNE, 22-33-00, 0609/650- 123 2962 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA večja parcela za gradnjo vrstnih, montažnih hiš. DOM NEPREMIČNNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 2963 Prodamo v Žiganjl vasi hiša v 3. grad.fazi, cena 130.000 DEM, ZALOG pri Cerkljah, montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2, na Drulovki, vrstno hišo v gradnji, spodaj že končana, 160.000 DEM, 400 m2 sveta. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785_3399 Prodamo v Britofu HIŠO z delavnico, parcela 900 m2, v Strahinju prodamo polovico HIŠE, pritlični del, parcela 636 m2, možna tudi menjava za stanovanje. K3 KERN d.o.o. ffi/fax 221-353,221-785 3576 NAJAMEMO - BLED, LESCE za tujega poslovneža najamemo hišo z garažo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 3597 PARCELE PRODAMO: VIKEND PARCELE, 2 x 600 m2, 60 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3598 VRSTNO HIŠO v Pristavi pri Tržiču prodam. Cena po dogovoru. ©311 - 550 3664 Prodamo KMETIJO z velikim obsegom zemljišča, z vsemi priključki, lokacija pri Žireh, ugodna cena. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 13. GORENJSKA: Zaradi povečanega povpraševanja naših strank takoj odkupimo 8 starejših stanovanjskih hiš potrebnih obnove z več ali manj zemljišča. Plačilo v gotovini. GS - STANIČ, k,d., tel./ fax: 064/715-009 Prodamo LJUBNO starejšo hišo na parceli 500 m2, cena 75000 DEM, LESCE visokopritlično hišo 10x8 m, cena 300.000 DEM, BLED RIBNO 20 let staro hišo z delavnico v pritličju na parceli 1800 m2, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 4015 Hišo staro cca 24 let na Šenturški gori z gospodarskim poslopjem na 400 m2 zemljišča brez centralne kurajve, lahko tudi za vikend, prodamo za 135.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 4024 Bled - Dobe, ZAZIDLJIVO PARCELO 530 m2 prodam ali menjam za stanovanje, najraje v Ljubljani. ©061/133-06-53 4068 Bled Zasip: ZAZIDLJIVO PARCELO 635 m2, vsa dokumentacija, 80 000 DEM prodam. ©061/125-10-90 4098 V občini Kranj, Šk.Loka, Radovljica kupimo starejšo hišo za nadomestno gradnjo. ©267-535, NEPREMIČ-NINE OZIRIS_4151 POSREDUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE, UREJAMO ZEMLJIŠKO KNJIGO, VKLJUČNO Z VPISOM ETAŽNE LASTNINE, INŽINIRING DO PRIDOBITVE 'GRADBENEGA DOVOLJENJA, STROKOVNO SVETOVANJE, TER DRUGE STORITVE V ZVEZI Z NEPREMIČNINAMI. B.A.V.,d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, ©52-233 4160 Samostojno hišo na lepi lokaciji prodamo staro cca 13 let, v bližini mesta, na cca 800 m2 zemljišča, z urejeno okolico, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT, Kranj, ©223-485 ali 0609/643-493 4176 BLED prodamo eno polovico stanovanjske hiše (dvojček), 10 m2 stanovanja v bližini hotela Astoria. Cena 80.000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 4199 BLED takoj kupimo za našo stranko eno polovico hišo z nekaj zemljišča ali večje trisobno stanovanje. Pogoj: da ni v bloku. Plačilo v gotovini. GS 5 STANIČ, 715-009_4204 BLED KRNICA, prodam novo skoraj dograjeno hišo 300 m2 ob vodi, na lepi legi. Lahko večletno obročno odplačevanje. Cena 150.000 DEM. GS 5 STANIČ 715-009 4205 BLED v okolici hotela Astoria prodamo novejšo stanovanjsko hišo za 190.000 DEM. Možen dogovor o drugačnih plačilnih pogojih. GS 5 STANIČ. 715-009 4206 PRIREDITVE TRIO S PEVCEM igra za ohceti, obletnice in v lokalih. ©731-0 1 5 3753 FANTJE Z VASI vam igramo na ohcetih, zabavah, lahko tudi redno ob koncu tedna. ©451-229 4145 Prodamo v Škofji Loki zelo veliko stanovanjsko HIŠO v IV. gradbeni fazi na zelo lepem kraju z veliko parcelo. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 GOSTIŠČE Retnje pri TRŽIČU Tel.:064/58 458 uas uabi na DNEVE RIBJE KUHINJE do 29.3/97 VSAK ĐAN. RA2EN NEDELJE IN PONEDELJKA ŽIVA GLASBA IZ ŠIBENIKA ZG.DUPLJE prodamo sončno zazidljivo parcelo 600 m2 za 90 DEM/ m2 in JAVORNIK POD JOŠTOM 730 m2 za 50 DEM/m2. POSING, 224- 210 4160 PREDDVOR prodamo HIŠO v III. gradbeni fazi 700 m2 parcele, cena 130.000 DEM. POSING, 222-0764172 Takoj KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400-600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PRIMSKOVEM prodamo starejšo, visokopritlično hišo, na 300 m2 veliki parceli, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Nakla, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj ali Hrastja, za znanega kupca , za približno 200.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Takoj KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja in Škofje Loke, za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Radovljice PRODAMO zazidljivo industrijsko zemljišče, 6000 m2, z možnostjo odkupa po delih SVET NEPREMIČNINE, 330-112. POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke in ostalih. ©310-537 3873 Iščem PARTNERJA za odprtje DIS-COTEKE! ©041 665-741 4104 ODKUPUJEM DELNICE in SKLADE Triglava in Arkade po dnevno najboljših cenah. ©715-096 4202 CERTIFIKATE še vpisujemo, pridemo na dom. ©062/631-164 po 16. Ud 4225 ODKUPUJEM DELNICE LIP serijo G, plačam po dnevnih najboljših cenah. ©715-096 4241 TV-VIDEO-AUDIO-HI-F1 ZASTOPSTVO IN PRODAJA NAJCENEJŠI DOLBV SURROUND PROLOGIC RECEJVER 49.900 IN KOMPLET PETIH ZVOČNIKOV $ $UBWQOFERJEM 32.900 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VTOeO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-055 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI Torek, 25. februarja 1997 Na področju Gorenjske (okolica Kranja) prevzamemo ekskluzivno predstavništvo tržno zanimivih arti-kov. O 041 665-741 4105 DELNICE (serije B,C,G) Petrol. Save, Radenske, Etola, Pivovarne Union in Laško, kupim z gotovino. ©061/666- 021 4127 RAZNO PRODAM Prodam ŠIVALNI STROJ v omarici, kolo rOG, 2 AVTOGUMi (z obroči) za VISO. ©714-361 4114 Prodam TELICE sim. ali zamenjam za bikce, ter prodam OPEL KADETT 1.3, I. 89. ©461-160 4149 Prodam večjo količino suhih bukovih drva. 13688-120 4232 STAN. OPREMA Ugodno prodam SPALNICO, dnevno, kavč, fotelje, sedežno garnituro. 13710-791, zvečer 4076 Prodam sedežno garnituro in pre-vijalno mizo. ©472-700 4078 Prodam SPALNICO (hrast). ©631-520, popoldan 4125 Prodam rabljeno SPALNICO in DNEVNO, cena ugodna. ©241-281 4213 TV.VIDEO, STOLP, AVTORADIO, SAT.SPREJEMNIK in ostalo elektroniko vam popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center). ©222-004 2339 RAČUNALNIŠKE MONITORJE popravimo v PROTON servisu. Bleivveisova 2 (kino Center). ©222-004 2347 ZIDARSTVO - fasade, notranji ometi, tlakovanje dvorišč z materialom ali brez. ©061/817-727 2359 OLJNE GORILNIKE , avtomatiko, peči, cisterne dostavimo, montiramo in izvedemo meritve izkoristka. Beta-S, d.o.o., tel. fax 874-059 2583 SANACIJA HIŠNEGA DIMNIKA - v enem dnevu! Koren Jože, Čopova 1, Žalec, ©063/715-526 2791 STORITVE Obdelava mansard (predelnih sten, stropa - v KNAUF sistemu), ter Armstrong stropov. ©064/491-425 ali 224-373 222 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©©324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS ALU ŽALUZIJ, ROLET, LAMELNIH, PLISSE IN ROLO ZAVES. LEKERO -KOKRICA, ©245-125, 245-124, del. čas: od 7-20. ure 490 bo vpisoval v tečaje vzgoje in šolania psov vseh pasem od 4 meseca starosti dalje v torek, 4. marca 1997, ob 18" v prostorih Zveze borcev na Kidričevi 1 (nad Petrolom). 064/620-140 s«Si 064/621-190 LUDVIK BERNIK LA MARKO RUPAR TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 3426 Sešijem in popravljam vse vrste ženskih in otroških oblačil. ©328-232, po 17. uri 3553 Opravljamo VSA ELEKTROINSTA-LACIJA DELA IN POPRAVILA NA ELEKTROINSTALACIJAH. «625-104, do 7. ure zjutraj 3734 DNEVI NORVEŠKIH RIBJIH SPECIAUTET v gostilni KRIŠTOF (Predoslje) od 24. februarja do 2. marca Rezervacije po tel. 241-097 PRODAJA KOMPLETNE SANITARNE OPREME: keramične ploščice, lepila, fugirne mase, umivalniki, WC školjke, kopalniško pohištvo, dodatki, vodovodne armature in še in še! Prepričajte se! LEKERO KOKRICA, ©245-125, 245-124 sbo HIŠA, STANOVANJE, LOKALI, OKOLICA OD "A - Ž" - izdelava, storitve, oprema in usluge "na ključ". Tel. in fax 064/332-260 1475 TV, VIDEO, GLASBENE STOLPE VAM POPRAVIMO V SERVISU OR-BITER, JEZERSKA C. 22, KRANJ, PRIMSKOVO POOBLAŠČENI SERVIS SAMSUNG, GORENJE - PO-PRAVILA NA DOMU. ©241-493 1519 Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. ©061/ 627-356 1543 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža in servis. ©211-418, 714-519 1722 Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o., Kranj, ©222-754 1927 BOJLERJI, PIPE, VENTILI, KOTLIČKI - popravilo, montaža, čiščenje. ©325-815 2903 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, EL. INŠTALACIJE - popravilo, montaža. ©325-815 2904 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. ©422-193 2968 Imate težave? Svetujem vam pri poslu, pomagam vam v težkih situacijah, vedežujem vam iz ciganskih kart - samo osebno! Vse težave bomo rešili skupaj! Pokličite! Naročite se lahko vsak dan na ©061/ 1404-310 3007 KOVINSKE ZAŠČITNE IN OKRASNE MREŽE, STOPNICE HENKE - zavite, zložljive, okrogle...©064/806-026 3024 PRALNE, POMIVALNE STROJE popravljam. ©331-450 od 7-8 h, čez dan 0609/634-088 3187 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...©242-037 MIŠO s.p. KRANJ Tel.: 064/326-612 Tel.: 0609/641-034 • montaža In servis senčil rolete, žaluzlje, lamelne zavese • montaža: talnih, stenskih in stropnih oblog • suhomontažna prenova oken in vrat • brušenje in lakiranje vseh vrst parketov • Izdelava In servis pohištva • polaganje laminatnlh parketov BIOENERGET1K JASNOVIDEC IRIOIOLOG ERIK RUBIKON VEDEŽEVANJE 09042 70 SPREJEMAMO NAROČILA ZA VODOVODNE INSTALACIJE NA NOVIH HIŠAH, TER RAZNA (MANJŠA POPRAVILA, PREDELAVE IPD.). MATERIAL BREZ DAVKA, SOLIDNE CENE. ©211-128 (tajnica) ali osebno od 6-8 ure in okoli 18. ure 4101 MONTIRAMO OPAŽ (stropi, stene, mansarde, zun. opaž=. ©806-386 po 12. uri 4115 MONTAŽA VODOVODNIH INSTALACIJ in izdelava kopalnic, popravilo pip in bojlerjev itd. ©712-102 4131 BELJENJE stanovanj HITRO IN KVALITETNO. ©064/228-348 ali 061/823-896 4135 KOMBI - prevozi in manjše storitve po ugodni ceni. ©621-609 4182 IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠĆENJE KIR-BY-jogijev. ©064/411-808 35414 Popravila vseh vrst televizorjev Gorenje tudi na domu. ©331-199 3983 Na računalnik tipkam seminarske in diplomske naloge. ©733-117 4079 Prevoz blaga in selitve s kombijem CD 25, nos. 1500 kg. ©331-724, Zdravko 4096 STROJNO MZDELOVAMJE estrihov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 STANOVANJA V Kranju nujno kupimo več 1 ss stanovanj, lahko starejših, potrebnih adaptacije, za gotovino, za znane interesente. AGENT Kranj ©223-485, 0609-643-493 123 V Šenčurju zamenjamo 1 ss stanovanje, 44 m2, v pritličju, za stanovanje približno enake kvadrature v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 134 2 ss stanovanje s kabinetom na Planini III, 70.90 m2, v petem nadstr., lepo vzdrževano, obrenjeno na sončno stran, z balkonom, z vsemi priključki, takoj vseljivo, prodamo pod nujno za 125.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 135 V Kranju kupimo več 1 ss stanovanj po možnosti na Planini ali bližnji okolici do 70.000 DEM. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 141 Dvosobno stanovanje vsaj v prvem nadstropju ne višje od tretjega do 85.000 DEM kupimo za znanega interesenta, po možnosti na Planini z vsemi priključki. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_357 V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ NAJAMEMO GARSONJERO, 1SS ALI 2 SS STANOVANJE. POSING d.o.o. ©224-210 in 222-076 512 Prodamo 2 ss, Sp. Gorje pri Bledu, v izmeri 49 m2, etažna centralna, tel. ni, stanovanje je v dvonadstropnem bloku, prodajna cena 62000 DEM. Prepis možen takoj, vseljivo po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_988 Prodamo 2 ss v Škofji Loki Podlub-nik v izmeri 60.5 m2, vsi priključki, 7. nads., zastekljen balkon, staro cca 18 let, prodajna cena 95.000 DEM. Prepis možen takojL selitev avgusta 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 997 Prodamo 3 ss v Škofji Loki Podlub-nik, v izmeri 75 m2, 3. nad., vsi priključki, zastekljen balkon, prodajna cena 125.000 DEM. Prepis in vselitev možna takoj. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 999 Imate starejše stanovanje pa ga ne rabite, ali bi ga radi prodali pa vas zanima cena, pokličite AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 pogovorili se bomo o najboljši možni variatni. 1730 Več trisobnih stanovanj v Kranju po možnosti v nizkih blokih kupimo pod nujno, vseljivo po možnosti čez tri mesece. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 1732 Prodamo RADOVLJICA 2 ss 50 m2, cena 78 000 DEM, 2.5 ss po 60 m2 na Gradnikovi z opremo, cena 90 000 DEM, BEGUNJE - Zgoša v pritličju HIŠE 60 m2. cena 55 000 DEM. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in Q/fax 221-785 2893 Prodamo 3 ss komfortno STANOVANJE na Planini. MANDAT NEPREMIČNINE ©22-44-7 7 2897 ODDAMO. 2 ss neopremljeno STA-NOVANJEv Kranju, 4 ss opremljeno, luksuzno stanovanjev Kranju, 2 stanovanjsko NEOPREMLJENO HIŠO v Čirčah, 3 ss lepo opremljeno stanovanje v Zapužah. MANDAT NEPREMIČNINE ©22-44-77_2898 PRODAMO KRANJ Planina III ATRIJSKO 2+2, 92 m2, obnovljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2950 G S ITD" mobilni telefon Panasonic Telefaks KX-F 1100 bx7s na navadni papir s telefonom In tajnico Tel.: 080-1590 brezplačen klic brezplačne INFORMACIJE T. telefon trade UPRAVA KR.: Staneta Žagarja 27a, tel.: 064 222-868 PE KR : Ljubljanska 1, tel./fax: 064 222-150 PELJ : Brilejeva 12, tel./fax: 061 1590-232 PELJ : BTC-hala A, tel./fax: 061 1852-710 PRODAMO KRANJ Planina III ATRIJSKO 2+2, PRODAM ŠKOFJA LOKA, 3,5 ss, 38 m2, 35m2 atrija, obnovljeno, PRODAMO KRANJ Šor-lijevo nas. GARAŽO za 11.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2952 Prodam Kranj 2 ss v 7. nadstr., Planina, cena 102 000 DEM. K3 KERN d.o.o., ©221-353, tel in fax 221-785__3575 PRODAMO KRANJ Planina III: ATRIJSKO, 3ss, 80 m2, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3596 GRADOM HU MAHOM NAROČITE 4 - PLAČATE 3 PIZZE. DO 28. 2/97 Ugodno prodamo KRANJ 3 ss 75 m2, v pritličju, cena 105 000. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in ©/fax 221-785_2890 Menjava na Jesenicah 2 ss 70 m2 menjamo za 1 ss tudi na Jesenicah, RADOVLJICA 1 ss, 49 m2 menjamo za Kranj, v šorlijevem naselju. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in ©/fax 221-785 2891 V KRANJU, ŠK.LOKI, RADOVLJICI, LESCAH IN MEDVODAH TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, 1 SS, 2 SS IN VEČ SS STANOVANJE. POS-ING d.o.o. ©224-210 in 222-076 513 KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_953 PRODAMO 1 ss Planina Kranj, v izmeri 39,50 m2, vsi priključki, balkon, kuhinja ostane opremljena, 2. nads. starost 8 let. Prodajna cena je 75000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev junija 97. Prvi del kupnine 30.000-40.000 DEM, ostalo ob prevzemu ključa. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 982 Prodamo 2 ss v Kranju na Gogalovi ul. Planina, v izmeri 65.12 m2, vsi priključki, garažni boks, 6. nad. prodajna cena 105.000 DEM, v upoštev pride tudi menjava za starejše 2,5 sobno stanovanje. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 Dvo in pol sobno stanovanje prodamo - Trg Rivoli Kranj, v izmeri 75.3 m2, vsi priključki, 2. nads. cena 120.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 984 VEDEZEVAJE- TAROT KUPIMO KRANJ GARSONJERO za gotovino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2953 ODDAMO ŠKOFJA LOKA: stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes, ODDAMO KRANJ okolica 3ss v hiši s posebnih vhodom, garažo in vrtom, CK., tel., 600 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 2954 NAJAMEMO KRANJ 3 ss, neopremljeno, s CK in telefonom, NAJAMEMO KRANJ 1 ss, opremljeno, CK, tel., do 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2955 Kupim STANOVANJE v Tržiču na Deteljici, Bistrica od 50 m2 - 60 m2. Plačam z gotovino. ©332-652, po 17. Uri 3622 Mamica z 8 letno hčerko nujno išče manjše stanovanje v Kranju ali okolici. ©332-108 3936 Novo GARSONJERO prodamo 27 m2 po 2200 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3951 Prodam 2 ss na Sp. trgu v Škofji Loki, 70 m2 za 85000 DEM, etažna CK. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 3968 V Kranju ul. Gorenjskega odreda prodamo lepo enosobno stanovanje 42 m2 v prvem nadstropju za 78.000 DEM, prepis in vselitev takoj. ©223-485 ali 0609/643-493 4017 V Kranju nujno kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj, 223-48 ali 0609/643-493 4019 NUJNO KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ali EN0INP0LS0BN0 stanovanje v Škofji Loki, Kranju, ali Tržiču, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 090 41 02 Na Frankovem nas. prodamo dve enosobni STANOVANJI z vsemi priključki. Cena ugodna, možnost dogovora. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 1950 V KRANJU PRODAMO 3 SS V MIRNI OKOLICI 71 m2, v IV. nadstr. tkaoj vseljivo, bližina VODOVODNEGA STOLPA, brez CK, za 100.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 2120 KRANJ PLANINA I: 1 ss preurejeno v 1,5 ss, 45 m27IV, 1950 DEM/m2, prepis in selitev takoj. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 3183 Prodamo KRANJ 1 garsonjero 22 m2 v centru mesta, cena 50.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 3396 Prodamo Izola 2 ss 72 m2 v I. nads., z garažo, vrtom in letno kuhinjo, prodamo za 120.000 DEM, BLED 1 G 27 m2 v alpskih blokih, BLED 2 ss 70 m2 v visokem pritličju, CK, JESENICE 3 ss 75 m2, cena 75000 DEM, 2,5 ss 68 m2, cena 68000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 3397 Dvosobno pritlično stanovanje na Drulovki z velikim atrijem, končno, z CK in vsemi ostalimi priključki, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj prodamo za 125.000 DEM. AGENT 223-485, 0609/643-493 4020 V Zg. Gorjah prodamo 2 ss 49 m2, v večstanovanjski hiši, brez CK z balkonom v drugem nads. za 65.000 DEM. AGENT 223-485, 0609/643-493 4021 V Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanje 63 m2, v I. nadstr. z etažno CK, v starejši hiši za 63000 DEM. AGENT 223-485 ali 0609/643- 493_4022 Nujno kupimo več enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 4023 Najamem ENOSOBNO Kranj -Radovljica - Bled in okolica. Do 300 DEM. ©0609/630-263 4049 Zamenjam 3 ss v Ljubljani - center za 2 sobno na Bledu. ©78-348 4077 Iščem manjše STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Nudim tudi pomoč v gospodinjstvu. ©623-039_4122 Zamenjam 2 ss 68.20 m2 na Planini za manjše v Šorlijevem naselju z doplačilom. ©327-809, po 19. uri 4136 Kranj prodamo enosobno 42 m2, pritličje, 75000 DEM in DVOSOBNO STANOVANJE 65 m2, KOFMROTNO, 95000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 4152 Rndovljica - PRODAMO DVOINPOLSOBNO stanovanje 60 M2, nize« blok, komfortno, mirna okolica. 89.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, ©267-535 41* ŠKOFJA LOKA - prodamo enosobn" stanovanje, komfortno, 42 m2, f-nadstropje, 73000 DEM. NEPREMlC" NINE OZIRIS, 267-535_*M BLED KUPIMO ENOSOBNO Mj DVOSOBNO STANOVANJE, NIŽJE NADSTROPJE, BLIŽINA CENTRA-NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 4155 KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE do 57.000 DEM. ©267-535 JIM___- Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Tri*! KUPIMO ali NAJAMEMO manjše f večje STANOVANJE. NEPREMlC' NINE OZIRIS, 267-535__ KRANJ PLANINA II prodamo dVo£. polsobno stanovanje 70 m2, fortno I. nadst. cena 107.000 DC POSING, 224-210____J? KRANJ MOHORJEV KLANEC P[j< damo 3 ss adaptirano, etažna _ cena ugodna 90.000 DEM. P°sl% 222-076___J^> KRANJ PLANINA I prodamo jj 92,20 m2 koforno z lepim atru^. cena 135.000 DEM. POSING » 076 KRANJ VODOVODNI STOLP P' mo 3 ss 71 m2 v času adapta^-cena 102.000 DEM. POSING, 076 V Kranju pri zdravstvenemu d ^ prodamo 3 ss v IV. nads. z y..yp\ priključki, etažna CK na plin- l^2, vseljivao, prenovljeno, 6» ^3' 120.000 DEM. AGENT Kranj, *4„? 485 ali 0609/643-493 ___^ ----TpizKl V Kranju prodamo 2 ss, IV. na°a0\MO bloki 74 m2, na ul. J. Platiše, v*JJ $ po dogovoru, prepis možen ta* ^ 125.000 DEM. AGENT Kranj, ^ 485 ali 0609/643-493 AVTO ŠOLA) ing. HUMAPI NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa ... vožnja v osEbNih vozil»H POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... iN Z motornim koU*° YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob I8h popoldne TRAD1NG, d.o.o. RL G O \S I M A RAČUNALNIK/% TISKALNIKI P C CD ROM • MUL TIM EDI A SERVIS RAČUNAL. OPREME T\/, video, zvočne, MPEG kartice, CD FtOM bralne in zapisovalne enote, mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj IJJ^* Kpson ££££ SBEBH STB 5V3**nj. Inc Prodamo KRANJ atrijsko stanovanje ^Planini 3, vel. 88.00 m2, s kletjo, p^ANj mansardno stanovanje na D.anini 77 m2, cena 1300 DEM/m2. KERN d.o.o., ©221-353 in tel ter ** 221-785 4183 aM , amo Bled 1 garsonjero 27 m2, v ke^'h blokih. cena 50 000 DEM. K3 JsnN d.o.o. 1B221 -353, fax 221-785 , Kranj prodamo 3 ss stano- 3JE 75 M2, ZELO PRIMERNO ZA ^slovne PROSTORE. CEMNA 89 inun dem. Posing d.o.o. ©224-210 ^^2-076 4186 A?n*P Pr°damo garsonjero 35 m2 v ^'Pskem bloku, CK, KTV, telefon z ^mo, lep pogled na Triglav, pri-hJ, m° 23 stanovanje ali vikend. Cna 009 °9ovoru. GS 5 STANIČ, ©715- 4192 dvosnh prodamo izredno lepo Prvem banovanje, staro 10 let v Trini" nadstropju, lep pogled na 8oJooV,nr9K KTV, telefon cena PfeV*>.$ TAKIM ^ASeg^Bi 2A6oT©V» Z BMW v jarek Kranj, 25. februarja • Za razliko od prejšnjega tedna je bil zadnji na gorenjskih cestah spet dokaj varen. Hujša nesreča je bila samo ena, in sicer v nedeljo, 23. februarja, ob 16.50 na ma-gistralki zunaj Belce pri Kranjski Gori. 31-lctni Matjaž S. z Jesenic je z BMVV 320 I vozil od Kranjske Gore proti Jesenicam. Ko je pripeljal skozi levi ovinek in v daljšo ravnino pred Belco, je nameraval prehiteti avto pred seboj, takrat pa je iz nepojasnjenega vzroka izgubil oblast nad krmilom (alkotest je pokazal 1,65 grama alkohola). Avto je zaneslo v levo, po bankini je drsel dobrih šestnajst metrov, nato pa zletel v jarek, se po njem prevračal, z zadnjim delom podrl drog prometnega znaka in se prevrnil nazaj na cesto. Sopotnica na zadnjem sedežu, 21-letna Tina R., je bila huje ranjena, voznik in sopotnik na prvem sedežu, 28-letni Matej R, pa lažje. Vse tri so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Matjaž S. je policistom povedal, da je njegov avto "čudno" potegnilo v levo. Vse štiri gume so bile po nesreči prazne, zato ne bo odveč izvedenski tehnični pregled pri Magistru v Radovljici. • H. J. SPOMLADANSKO ŠOLANJE PSOV V KD NAKLO Kinološko društvo Naklo organizira v petek, 28. 2. 1997, ob 19. uri v domu kulture v Naklem predavanje o vzgoji in šolanju psov. Za vse, ki bodo šolali pse,je predavanje obvezno, vabljeni pa tudi ostali ljubitelji kinologije. V ponedeljek, 3. 3. 1997, ob 17. uri pa se na vežbališču KD Naklo začenjajo vse vrste šolanja, tudi agvlitija. Spticap^jdelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT K GUM http www mobitel.si Ženo nameraval ustreliti Preddvor • 39-letni Z. T. z Olševka je ovaden kazniv«! dejanja poskusa umora. Bilo je v četrtek ob pol enajstih zvečer, ko je Z. T. v lovsj sobi penziona Zaplata v Tupaličah s pištolo pomeril v svo) ženo, ki je bila v družbi s štirimi moškimi. Dvakrat je pritis* na petelina, obakrat je pištola zatajila. Dva iz ženine družbe51 skočila nad Z. T., vzeli so mu orožje, ga zbili po tleh, 36-letni I| M. iz okolice Ljubljane pa ga je za nameček še grobo obrc* Z. T. bo na sodišču odgovarjal zaradi poskusa umora, M. I zaradi hudih telesnih poškodb, drugi trije iz druščine pa zafl' sodelovanja v pretepu. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju* T. in M. M. 22. februarja strpal v pripor. Zapornik nad paznika Zaporniku N. L., staremu 23 let, z Jesenic v četrtek opold' očitno ni bilo za kosilo. Ko je v radovljiških zaporih dobil svojo porcijo, jo je sP lino vrgel na hodnik. Paznik je odklenil njegovo sobo, da1 zapornika, povratnika zaradi premoženjskih deliktov, opoz0' zaradi neprimernega obnašanja in ga odpeljal na pogovof upravniku zaporov. N. L. pa je pograbil nož jedilnega pribora pazniku grozil, da mu ga bo porinil v trebuh. Stopil je njemu. Paznik je zapornika vklenil, med prerivanjem p3' paznik dobil krepak udarec v obraz. N. L. bo ovaden zara storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo. Ukradena avtomobila Škofja Loka, Jesenice - V noči s petka na soboto je neznane' parkirišča v Frankovem naselju v Škofji Loki odpeljal ose'' avto golf J XI) ljubljanske registracije L J I) 68 25. Avto je po oceni lastnika vreden 1,1 milijona tolarjev, za w in tatičem pa policisti še poizvedujejo. . j Več sreče pa je imel lastnik osebnega avta R 19, ki ga )K nedeljo ob 22.10 vžganega pustil pred zgradbo na C. rnaf»f Tita 93 na Jesenicah. 28-letni osumljenec A. N. z Jeseni^ izkoristil lastnikovo odsotnost, sedel v avto in se odpe'J.^ Lastnika je na krajo opozoril prijatelj, sedla sta v njegov avt°. odbrzela za izginulo devetnajstico. Tatu ujela po des^ minutah in ga prisilila, da je ustavil. Lastnik ga je zadržal prihoda policistov. • H. J. Tatovi v cerkvah Kranj - Konec tedna so iz cerkve Marijinega vnebovzetja , Cerkljah in Marijinega oznanjenja v Velesovem izg101 trije kipci angelov. . Iz cerkljanske cerkve je za zdaj še neznani tat odnesel 1 seni baročni kip angela, visok približno pol metra, njego vrednost cenijo na 550 tisoč tolarjev. Iz cerkve v Aderg3? pa sta zmanjkala dva kipca angela Mihaela iz leta 17/ '. visoka 40 centimetrov in vredna okrog milijon tolarjeV- f Zanimivo je, da je neznani tat (oziroma tatova) 0 cerkvi obiskal podnevi, ko sta bili odprti za vernike in 10 ni bilo treba vlamljati vrat. Ob tem se odpira vprašaj kako sakralne predmete v naših cerkvah zavarovati dolgoprstneži. Župniki se praviloma ne ogrevajo . "uradne ure" cerkva, saj naj bi bili Božji hrami podn odprti za vse, željne molitve in tolažbe. • H. J. POŽARI Gorice - V petek okrog pol dveh popoldne je zaS°r*j0 stanovanjski hiši v Srednji vasi pri Goricah. 62-letni dorna. zakuril v štedilniku, nanj nametal seno, ga polil z benC,n.jaii prižgal. Grozil je ženi in sosedom, zato so ga odpelJ • psihiatrično bolnišnico v Begunje, od koder pa so ga P domov. Ogenj so pogasili kranjski poklicni gasilci. 0\ Bled - V soboto je iskra iz muzejskega vlaka zanetila P jj nad Zako na Bledu. Ogenj se je razširil na šest he\,|j pobočja, pogasili so ga gasilci z Bleda in okoliških prosto društev. . Kranj - Včeraj ob petih zjutraj je zagorelo v tkalnici P^o-Aquasava. Goreti je začel tkalski stroj, kasneje pa so ugot° ^ se je požar razširil tudi v izsesevalni kanal, v katerem se J ^ <• i. bombažni prah. Gmotna škoda še ni ocenjena, ogenj Pa# fl. • petih do devetih dopoldne gasili kranjski poklicni gasilci- AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA Gl Razveselite svoje bližnje KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:....................................... Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:...................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS. *• 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. 3ADiO C=IAni 913 FD ■ TEMA: Odpravljanje posledic po žledolomu m 05