slovenski dnevnik w ▼ Združenih državah
I M>a za Tse leto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
_ Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih idelavcev v Ameriki,
The largest Slovenian Daily in the United States.
Inoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0ETLANDT 2876.
Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 21. — ŠTEV. 21.
NEW YORK, FRIDAY, JANUAUY 25. 1924 PETEK, 25. JANUARJA, 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTT.
S KONVENCIJE UNITED MINE WORKERS
Eadikalci v premogarski organizaciji so obnovili bitko, pa so bili povsem poraženi'. — Predsednik Lewis se je smehljal, ko so mu očitali, da je zmagal s pomočjo nasilja. — Radikalci niso dosegli vzklicnga glasovanja glede svojih predlogov. — Mrs. Tom Mooney navzoča.
Indianapolis, Ind., 24. januarja. — Radikalni delegat-je na premogarski konvenciji, ki so bili vreraj poraženi na celi f*rti, so se obrnili d&aies na konvencijo United Mine "Workers z izjavo, da bodo nadaljevali s svojimi bojem proti predsedniku John L. Lewisu in konservativni politiki sedanj«* administracije.
Kden njih prvoboriteljev .John AVatt, tajnik' podo-kraja iz Springfield, 111., je rekel, da )>o dobil on ali kak drugi delegat besedo na ta ali oni način in da se bo obrnil na konvencijo s prošnjo, naj nastopi proti metodam predsednik Lewis, katere imenujejo radikalci metode s parnim valjarjem.
Predsednik Lewis se je smehljal, ko je slišal to obdolžit ev ter rekel, da je vodil prdsodništvo v strogem soglasju s pravili, ki so bila sprejeta takoj prvi dan.
Priznanje Rusije kot odobreno od državnega tajnika Hughesa ter odobren je predloge glede narodne delavske stranke s pridržkom,44da ne smemo podreti nobene gradbe. ki nudi sedaj le senco protekeije, dokler ne bo mogoče zgraditi novega poslopja." je bilo predmet glasovanja konvencije tekom preteklega večera, in s tem sta bili rešeni dve točki, glede katerih so radikalci v premogarski organizaciji predložili resolucije.
Resolucije radikalcev so določale brezpogojno priznanje sovjetske Rusije ter brezpogojni sprejem delavske stranke.
Radikalci so doživeli odločen poraz, ko niso mogli doseči vzklienega glasovanja glede svojega predloga, da naj se nanovo ustoliči odstavljene uradnike okraja 26 v Novi Škociji in nadaljni poraz, ko ni hotela konvencija zasliša-ti Thomas Mevcrcough, "progresivnega" voditelja iz Pittsburgha. ki je bil izgnan iz Organizacije na temelju slič-nili olnlolžitev. Kontroverza glede Meyerscougha pa je bila izročena komiteju za pri žive in pritožbe.
Nadaljni današnji razvoj na konvenciji je bil, da je prišla v konvencijsko dvorano Mrs. Tom Mooney, koje mož je še vedno v ječi, potem ko je bil obsojen radi sovde-ležbe pri zaroti, vsled katere je bila vržena bomba tekom preparedness parade v San Francisco pred več leti. Mrs Moonev je pojasnila, da lioče nastopiti, kor j^ bil v California i izvoljen nov governer in ker se pripravlja novo prošnjo za oproščenje Moonev-a. Predsednik Lewis ji je svetoval, naj se sestane z resolucij ski m komitejem.
Program današnje seje obsega črtanje poročil reso-lueijskega komiteja. V celem je bilo vloženih 750 resolucij.
Med temi resolucijami jih je več, ki zahtevajo, naj se mednarodne organizatorje izvoli, ne pa imenuje. Enajst resoluciji zahteva izvolitev mesto imenovanja konvencij-skili komitejev. Petnajst resolucij zahteva zopet no usto-lienje Aleksandra Howatta iz Kansasa. Tri resolucije zalit evajo, da morajo biti vse premogarji državljani in petnajst. nadaljnih hoče prepovedati "svičanje" kar od strani premoga rje v. Neka resolucija obsoja tudi vojno.
ODBOR, KI JE PREISKOVAL SOVJETSKO PROPAGANDO.
RUSKA PRESTOLICA BO "LENINGRAD"
Glavno mesto sovjetske Rusije se bo zanaprej imenovalo' Leningrad.^— Velikanski sprevod ob Leninovem truplu. — Straža ob mrtvaškem odru.
ZDRUZENE DRŽAVE IN MEHIŠKA VLADA
Vstaši so našli dvoje trupel z ameriške ladje "Tacoma".
V	vročem boju z Obregonovci so imeli vstaši petdeset mrtvih. — Federalne čete so zavzele mesto Ozulu-
ana. — Ustanovitev železniške zveze med Tampico
in Monterey. — Prodaja ameriških ladij.
Dallas, Texas, 24. januarja. — V oficijelnem sporočilu vstaških sil de la Hue rte, ki je bilo poslano iz Vera Oruza tekom pretekle noči in katero je ujela Dallas News radijska postaja se glasi, da so našli trupli dveh radijskih operatorjev, ki sta padla z ameriške križarke "Taeoma" in da so trupli poslali v Združene države.
V	nekem poročilu na Asociated Press iz Vera Cniza se je glasilo, da so utonili kapitan Sparrow s križarke •'Tacoma" in dva radijska operatorja, ko so padli vsi trije s križarke tekom viharja v ponedeljek in torek. Poroča <e tudi, da je izginil tekom viharja še nadaljni častnik.
Vihar je zadel križarko v nedeljo opoldne, potem ko sta bila kopit an Sparrow in posadka pos varjen a. Kapitan je ostal na krovu v družbi devetnajstih mož. Vlačilni čolni, ki se skusaii sploviti "Taeomo", so morali prekiniti svoje delo radi viharja, in križarka je nasedla na skaK Kapitan je skušal s svojimi možmi popraviti radijske priprave, ko ga je odneslo valovje s krova.
Kaj se je zgodilo na "Tacomi", je ostalo na obali neznano do torka, ko se je približal križarki pilotni čoln. Vsi Člani posadke so sedaj zapustili liavarirano križarko, nekateri so poškodovani.
Tampico, Mehika, 24. januarja. — Federalne sile, ko-jili naloga je pregnati vstaške tolpe iz petrolejskega okraja, so zavzele mesto Ozuluama, v pokrajini Huasteca.
Vstaši so včeraj zavzeli Linared, med Monterey in Ciu-dad Victoria, a oddelek federalnih čet iz Minterev se je zopet polastil mesta. Tekom spopada je padlo več kot petdeset vstašev.
Pričakovati je, da bo železniška služba med Tampico in Monterey v par dneh zopet ustanovljena.
Washington, D, C., 24. januarja. — Čeprav ni nobene postavne ovire proti prodaji bojnih ladij, katerih se je fznebila vlada Združenih držav pred washingtonskim dogovorom, bodo Obregonovi zastopniki v tej deželi najbrž opustili vsa nadhljna pogajanja glede nakupa bojnih ladij in sicer radi razpoloženja v ameriških vladnih krogih, da bi taka transakcija kršila duha, če že ne črke ameriških pogodbenih obligacij.
Veliko število ladij, ki so primerne za uporabo proti vstašem, se nahaja v privatnih rokah, a se domneva, da so te ladje prav tako podvržene omejitvam glede prodaje kot ladje, ki so še vedno last vlade Združenih držav.
Ena najbolj kočljivih točk v sedanji homatijah z Mehiko je bila odpravljena, ko je amer. konzul v Vera Crazu sporočil, da je odredil de la Iluerta odstranjenje vseh min in drugih ovir iz pristanišč Puerto Mexico, Frontera in Vera Cruz.
DENARNA IZPLAČILA
v JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom umU bank« ixvriujejo aanesljiro, hitro in po
cenah:
Danes to naše ceno Bledeče: JUGOSLAVIJA
RaspofilUa na sadu je poŠte in lrplmčuj > "Pofitnl Bf kovni aavod" In "Jadranak« banke" t LJubljani, Zagreba. Beogradu, Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drngoč, kjer je pač sa hitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din. ...... $12.40
2000 Din. '..____ $24.60
6000 Din. ...... $61.00
Pri nakazilih, ki sniiajo manj kot en tiso« dinarjev rafiunlmo poooboj p* IS contov aa t»itnlno In drug« ati-oik«.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
RazpoSUja na zadnje poŠte in izplačuj« "Jadranska banka" ▼ Trstu. Opatiji in Zedru.
200 lir ........ $ 9.90
300 lir ........ $1476
600 Lr ........$23.75
1000 lir ........ $46.50
Pri nakazilih, ki vnaiajo manj kot 10S Ur raftunlmo poooboj po IS oontov ca poštnino In drugo atroiko.
Za peifljatre, U prisegaj« znesek pet ttoo« dlnarjer ali p« 4ra CM Br dovoljujemo pe sMgoteesti Se pooeboi popust.
Vrednost dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja se re&rat In neprl-čakorano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam doepe poslani denar ▼ roke.
Glede izplažjl t amertfkfli dolarjih glejte poeeben orfaa v tmm Utfn.~
Denar nam j« poslati najbolje po Domestic Money Order all pa Hew York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK ® OoiSM UmI	cords*« mm How Yak; S. T.
i	sastapntftvo Jodransko Bonk.
NAGEL RAZVOJ STAVKE ANGLEŠKIH STROJNIKOV
Splošna javnost zasleduje z velikim vznemirjenjem razvoj stav-ke strojnikov in kurjačev. — Obrat na boljše ali slabše.
London, Anglija, 24. januarja. Angleška javnost je danes z veliko napetostjo in velikim strahom zasledovala razvoje v stavki železniških strojnikov in kurjačev. kajti zagotovo se je smatralo, <la se morajo stvari definitiv-no obrniti na boljše ali slabše in sicer radi dejstva, da so upravitelji železnic sklenili preložiti na poznejši čas svoj sklep glede predloga unije strojnikov za konferenco.
Splošno pa se je danes domnevalo tukaj, {la ne bodo izvrševal-ni uradniki železnic v nobenem slučaju privolili v novo razpravo zadev, involviranih v stavko ii» da se hočejo v vsakem slučaju zanašati na pravorek Železniškega mezdnega sveta.
Kot znano je bila stavka železniških strojnikov in kurjačev posledica dejstva, da ni hotela Ass. Society of Locomotive Engineers and Firemen sprejeti odločitve mezdnega sveta, ki se je tikala skrčenja plač.
V nekaterih krogih prevladuje utis, da se železniškim upraviteljem prav nič ne mudi dovesti d<» uravnave, ker so prepričani, da bodo najbrž manj izgubili kot pa unija vsled nadaljevanja stavke, a to je najbrž le njih lastno, subjektivno naziranjc.
Kljub temu pa je značilno dejstvo, da so uradniki železniških kom pan i j včeraj zvečer izjavili, da so vrlo zadovoljni s položajem.
SEDEM ŽRTEV POŽARA.
1
ROJAXL NAROČAJTE SE NA '0LA8 NARODA', NAJVEČJI SLOVUSKI DNEVNIK ▼ DRŽAVAH.
Lyndonville, V t., 23. januarja. Včeraj je požar uničil dve po slopji. Pri tem je izgubilo življenje sedem oseb. fiele po dolgo trajnem prizadevanju ognjega* cev se je posrečilo požar omejiti.
PAPEŽ SPREJEL V AVDIJEN CI AMienrftCT. MORNARJE-
Rim, Italija, 23. januarja. -Papež je sprejel v avdijenci 80 mornarjev in častnikov z ameri-ke bojne ladje "Pittsburgh". Po kratkem razgovoru so šli mornarji mimo papeža. ,Vsak je pred njim pokleknil te* mu poljubil prstan. ,
Vsakemu posamezniku je-'dal papež svoj blagoslov. , t
Moskva, Rusija, 24. januarja. Petrograjski so v jet je sprejel re-solueijo. naj se zanmprej imenuje mesto Petrograd Leningrad na čast pokojnemu voditelju sovjetske Rusije.	*
Mimo Leninovega trupla, ki je javno razstavljeno, se pomika od jutra do večera nepregledna vt-sta ruskega naroda.
Vsakdo hoče še enkrat pogledati v lier moža, kojega ime imenuje ves svet bodisi z največjim spoštovanjem, bodisi z največjim sovraštvom.
Straža, ki stoji ob njegovem odru se menja vsakih deset minut. Straži jo ga ljudski komisarji, voditelji strank in zadrug ter člani izvrševalnega odbora komunistične stranke. Stražili ga bodo do pogreba.
V Moskvo je dospela strahovita množica Leninovih čestilcev.
Sveti Sinod je na predlog nadškofa Fodkina proglasil Lenina 'eristijanom.
Vodstvo sv. Sinoda je pisalo predsedniku Kaleninu pismo, ki zaključuje z besedami:
"Večen sponrn in večer mir tvoji dolgoslužeči. dobri kristi-:anski duši*'.
Sovjetska vlada bo nadaljevala Leninovo politiko. Nadaljevala bo lelo. katero je on za počel —* je rekel zunanji minister Čieerin časnikarskim poročevalcem.
Troeki je brzojavil iz Tiflisa. Napredujmo ter visoko dvigaj-mo desnico, v kateri naj se sveti baklja leninizma. |Združimo se. ker nam prete novi boji.
g * *-L-
V PARIZU SE BO ZOPET PODRAŽIL KRUH.
Pariz, Francija. 23. januarja. Pekovska zveza je prosila vlado, naj ji dovoli zvišati ceno kruha -za en sou pri vsakem kilogramu. Prošnjo vteraeljujejo s tem, ker je cena moki zopet narasla.
FRANCOZ JE VTIHOTAPLJA1 ŽGANJE V NEW YORK-
Marseilles, Francija, 23. j an. Tukajšnje mornariško sodišče je obsodilo mesarja s parnika 'Asia1 na štirideset dni jece, ker so mu dokazali, da je vtihotapijal žganje v New York.
BERLIN PRIČAKUJE, DA BODO IZVEDENCI DOGNALI RESNICO.
Berlin, Nemčija, 24. januarja. Nemčija pričakuje, da bodo izvedeniški reparacijski komiteji, ki so se sestali v Parizu ter bodo kmalu prišli v Berlin, dognali resnico, — je rekel finančni minister Luther v nekem govoru, katerega je imel včeraj v Ilam-bnrgu.
—	Kakorhitro bo storjeno to ter bo svet izvedel resnico1, — je trdil, — bo svet tudi sklenil, la je treba Teparacijski problem rešiti na t-a način, ki bo dovoljeval Nemčiji okrevanje.
—	Predvsem moramo uporabiT ti vse svoje sile, da uredimo notranje zadeve. Ideja rentne marke je ustavila tiskalne stroje za bankovce, a mi moramo storiti vse ,da preprečimo nadaljno padanje vrednosti denarja.
LOZANJSKA POGODBA KMALU ODOBRENA.
BO
Pariz, Francija, 23. januarja. — Danes je razpravljal zbornični odbor o lozanjski pogodbi med Turčijo in zavezniki. V par dneh se bo zavzel za stvar predsednik Poincare. Pogodba bo odobrena najbže še pred volitvami.
KOMUNISTIČNA ZAROTA?
FRANCOSKE VOLITVE BODO MESECA MAJA.
Paru, Francija, 24. januarja. Danes je sklenil kabinet, naj se vrše volitve za državni zbor sredi meseca maja.
DOVOLJ KAPITALA ZA CHE STERJEVE KONCESIJE.
London, Anglija, 24. januarja. V nekem poročilu i? Carigrada se glasi, da so razkrili tam veliko zaroto ruskih komunistov. Baj« so oblasti izvedle številne aretacije.
IZSELJEVANJE IZ AVSTRIJE.
Dunaj, Avstrija, 24- januarja. Izseljevanje iz Avstrije je nekoliko naraslo.
Tekom novembra meseca preteklega leta. je zapustilo deželo 882 oseb, da* si poiščejo novih domov. Šeststo teh izseljencev je odšlo v Združene države, ostali pa večinoma v republike Južne Amerike,^ predvsem v Brazilijo.
Carigrad, Turčija, 23. januarja. Major Clayton Kennedy, je sporočil novemu ministru za javna dela, da ima '' Ottoman-American Development Company'' dovolj kapitala, da bo zadostila vsem po* gojem Cesterjevih koncesij.
NOVA PRISELJENIŠKA PREDLOGA.
Washington, D. C., 24. jafi. — Te dni bo predložena poslanski zbornici nova priseljeniška predloga, ki zahtea, naj se število j loga, , ki zahteva, naj se število I no. pa število priseljencev iz juž-no-evropBkifc držav.
Slika nam predstavlja senatni od l>or za zunanje zadeve. ki je pre iskoval sovjetsko propagando v Združenih državah. 7. leve na desno so senatorji: Claude A- Swauson, K. Borah, I. L. Lenro.it in <;. \V. Peper.
NADAUNE POGODBE
GLEDE ŽGANIH PIJAČ
— i Državni tajnik Hughes je rekel, da bodo sklenjene žganjarske pogodbe z nadaljnimi država-' mi. — Branil je prodajo orožja! za Obregona.
Nadaljne inozemske sile so pri-1 pravljene sledili vzgledu Anglije ;er skleniti z jZdruženimi država-! mi pogodbe, kojih namen je na-1 praviti konec vtihotapljanju žga-| aja. To je rekel drža-vni tajnik fiughes v s\'ojem pregledu ameriških odnošajev z inozemskimi silami na nekem sestanku sveta za inozemske odnošaje. ki se je vršil v New Yorku.
Boju proti vtihotapljanju žga-Qja j® posvetil državni tajnik največ pozornosti, a omenil je tuli mehiški položaj ter izjavil, da t)i pomenjalo pokazati hrbet prijateljski vladi, če bi ne hoteli prodajati Obregonu orožja in mu-nicije.
—	Ta vlada ne more zreti brezbrižno na ladje, ki preže v bližini obali ter čakajo na priliko, da vtihotapijo v Združene države žganje, — je rekel državni tajnik.
Glede nesoglasja, ki je bilo posledica prepovedi opojnih pijač na inozemskih ladjah, ki pridejo v ameriška pristanišča, je rekel Hughes, da je imel kongres pol-nomoč določitve vseh kazni in zaplenjenj v tem slučaju.
—	Kongres se je že poslužil te avtoritete, — je rekel, — ter iz-vzel od kazni in zaplenjenj tran-sito promet skozi Panamski prekop katero izjemo je najvišje sodišče potrdilo-
—	Kar je storil kongres stori lahko v isti meri tudi sila, ki sklepa pogodbe in vsled tega st je dovolilo ladjam, ki prihajajo v ameriška pristanišča z blagom, to je z opojnimi pijačami, ki niso namenjene za Združene države, Isti status kot ladjam, ki vozijo skozi Panamski prekop.
Glede možnosti prohibieijskih pogodb z zunanjimi silami je rekel Hughes:
—	Veseli me objaviti tukaj, da je bil sklenjen dogovor z Anglijo. Tudi drage sile so pripravljene nastopiti na slieen način. To bo pomenjalo dolg korak proti odstranjenju vzrokov nesporazuma in na ta način bomo služili tudi interesom splošnega miru.

GLAS NARODA"
(SLOVENK DAILY)
Owned and Published by *
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
WtANK SAKSEtt, Pr—Mtoct_ LOUIS BENEDIK, Troaeure
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officer*: «» Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. V«
"Q L A 8 NARODA"
(Voice of the People) _
_l»»uod Cvery Pay Except Sunday and Holiday,____
Zm eefo leto velje Hat zs Ameriko 2a New York sa lolo Istfi........... I™
In Canado	............Za pol leta	........
Za pol leta	................— WOO Za Inozemstvo «a celo lete ...... 97*
Za Četrt leta_________________ >1-S0 Za pol leta ..............—........
"	_Subscription Yearly $6.00	-.—
Advertisement on Apreement.__
"QUa Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemši nedelj In praznikov.__
Dopisi bre« podpisa ln osbenostl se ne prlobfujejo. Denar naj se blacovoU pošiljati ik> Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proximo. d* ee nam tudi prejflnjo WlvallBCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _
»G L A S N A R O D A" M Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876__
DELAVCI NA KRMILU
Ko je šlo za zaupnico Baldwinovi vladi, je bilo oddanih zanjo 25t> glasov, ijroti nji pa 328.
Tedaj je bilo jasno, da bo prevzela vladno krmilo delavska .stranka.
Ramsay MaeDonald, ki je bil dotlej navaden politični
pomorščak, je vzel krmilo v roke.
In ko je stopil li krmilu, je rekel: 4iTo je strašna odgovornost."	'
Noben govornik, ki govori v interesu samega sebe, bij ne smel izreči takih besed.	j
MaeDonald je prevzel kontrolo, toda za seboj ima t samo manjšino v zbornici.
Vladal bo le toliko časa kot se bo ljubilo liberalcem.! Liberalci ga bodo strmoglavili, kakorhitro bo začel šariti s kakim radikalnimi idejami.
MaeDonald je prišel li kiinilu v najbolj kritičnem mo-' men t u dosedanje evropske zgodovine.
V	Evropi je treba uveljaviti mir. In MaeDonald ve,I da je Angliji zadana ta težka naloga, ker je edinole An-1 glija sosobna, da jo reši.	j
Anglija je pa v veliki zagati.	j
Doma ima armado nezaposlenih. Proti tej armadi se^ ne more in ne sme jioslužiti drastičnih sredstev.
Izven doma ima pa še liujše komedije.
V	Indiji prevladujejo nacijonalisti. Ulstersko vpra-^ sanje na Irskem tudi še ni rc. ^no.
Dva dni pred padcem Baldwinovega kabineta so za-i št raj kal i v Angliji železničarji.	.
Angleška delavska vlada se mora vsledtega boriti z1 razmerami, ki so površnemu opazovalcu naravnost ne-! pojmljive.
.Prvič v zgodovini Velike Britanije je prišlo delav-| stvo na krmilo.
In ker ni prišlo nasilnim potom, pač pa potom jav nih volitev, je to izrednega pomena.
Kljub temu pa nima delavska vlada dosti vzroka in i povoda, da bi se veselila svoje zmage.
^nsweeteneo
SVAPORATtf
milk
"C* DEN najvažnejših pridel-kov, ki jih potrebuje slovenska gospodinja za kuhinjo, je mleko. Bordenovo Evapo-rirano Mleko da najboljše uspehe. Bogato je, smetano ima ter napravija najbolj okusna jedila. Lahko ga uporabljate sleherni dan za kuho in peko. Poskušajte ga v kavi.
Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporiranim Mlekom, nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom.
THE BORDEN COMPANY
BOIU>EN BLDG.	NEW YORK
iugosLmianftka
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL iteitourta
Inkorponrans 1. 19QJ
GLAVNI URAD v ELY, aUNN.
Giavni odborniki: Presednik: RUDOLF PERDAN, 9S3 E. 18* St.. Cleveland. Gt Podpredsednik: LOUIS BALAN'T, Bo* 106 Fearl Av«., Lonoa, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 861, Ely. Minn.
BlacaJnlk neizplačanih emrtnin: JOHN MOVERS, ill — 11th At«. Umm Uuluth. M i Tin
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAFT"EK, SOS Amoricnn State Bank Bid«.. <•• Qrut St. a* Sixth Ave., Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
4KTON EBASNTK. Room 208 BakeweU Bid«., sor. DUsooi "4 Qrut
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago, HI. fRANK BKKABKC. 4S2S Washington Street. Danvar, Cote.
Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Blclz., PuyaUup. Wash. vbank ZORJCH, <217 St. Clair Avs., Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN FTRC, 780 London Rd-. N. E., Cleveland, O. PAULINE ERMENC. 3S3 Park &tr.. Milwaukee. Wla. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEi.ARC. fiSS Market Street, Waukegao. ILL
■	Jednotlno Era An o glasilo: "Glas Naroda".	..
i
Vse »tvarl tikajoče s« uradnih cadev kakor tudi denarne podUjatv«
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe na] se poSllJa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov la boLcilka spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katollfika Jednota s« priporoča vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Kdor Želi postati član te organizacije, naj se sglaal tajnika
bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnit« na gL tajnika. Novo društvo ee lahko vstanovl s S člani ah i»i«ni>«...i
Iz Jugoslavije.
v kmn-no <.kr»g potih zjutraj prišla dumo v. Tt-daj ju j.- mati začela, klestiti m psovat i pocestno prostitutko. To Mrfi ic<> tako raz-Tuir:lo.	odšla v. dnna in blo-
<1 ki : «• lil-i d<» T. ure zjutraj. k<» J-- piivi.zi! prvi rltikiKV-ni voz. In >Iaro-:i m* je v»«ia d v«/z. ki j<» '* s:ralii.viti> raziut^saril. liila je na mestu mrtva. Voz morali d v; t*]? it i / dvigali, da pohrali p. d vt-z m razdrobljene telesne '■stanu«' nesr«v: te devojke.
Kralj za s'.rcte in ubožne dijake.
Kralj Aleksander je izroC-il 1 >e<>-•i-n;is.ki nitwin: <_•>* ini znesek 5" t i-d:narjev /. naročilom, da jia o bf.-žienih piaznikih razdeli med bi"• grajske sirote in humanitarna društva.
<* !t /.:en na vsa srednješolska ravnateljstva v državi pri.-jpe-Ia brzojavka kabinetne pisarne, naj vsako ravnateljstvo .javi takoj najpi idnejši-^a. a obenem u-b«»/.iieyra dijaka. Dne 31. decembra je kabin.*tna pisarna siala obve-tib'. naj se izplača vsa-keiiiu p<» ."(K) dinarjev podpore i/.
Dopisi.
Pittsburgh, Pa.
Kakfjr na svetu vse mine. tako so tudi minuli božleni prazniki in ž. njimi razne narodne zabave, ki so bile vee id i manj z istimi v tesni zvezi. Minulo pa je tudi leto 1923. in nastopili smo leto 1924. Kaj nam vsega prinese, je nerno-jroee reči, več kot gotovo je pa, da prej več slabega nego dobrega.
Prvo, kar smo tukaj imeli na narodnem polju, je bila igx*a "Deseti brat". Igra "Doseti brat'* je za na&e diletantske «xlre nekaj posebnega, izvaurednega. Prvič je ■veliko delo 3. dejanj, ki zahteva 22 igralcev in igralk. Drugič je pa igra nekaj tako narodnega in tako tesno spojena s slovenskim narodnim življenjem, da vsakega, ki količkaj pozna slovensko dušo, naravnost očara. V nji nam podaja pisatelj Jurčič najizrazitejše značaje našega priprostesga selja-ka in naobraženca v prošli dobi.
Če pogledamo samo nasj^ga nad vse tipičnega gorskega kočarja Krjavlja, kako imi nikdar ne zmanjka pripovedk za časa njegovega službovanja kot (pomorščaka in kako se nam ž njim razgaili njegov otopeli duh. ki dere neprestano dalje kot potok in se ne ustavlja za hip, niti ob tragični smrti Mart i neka, da bi ne izražal nizkih pozeljenj po njegovi dodščini.
J>rugi tip je značajni in.naobra-ženi visokoBolec Kvas, ki ima vse čednosti naobraženca.
Nadalje stari stric, pijanček in Pobrovoljeek Dolef, ki je v svoji mladosti študiral, pa pozabe vtjl^d mojega pijančevanja popolnoma propad. Pristni značaj štu-diranega pijaneka iz boljše rodbine.
Potem izvanredna pnScases Martin ŽJpak, deseti brat, ah
j
stranskega zakona, uglednega oče-j ta. iMož je značilen po svoji pri-piH>sti vaški naravi, po bahaštvui in i>onašanju, da je deseti brat.
In tako tudi drugi različni ka-1 rak ter j i, ki niso nič manj zajiimi-' vi, katerih pa, da se ipredoigo ne zavlečem, ne boiu omenjal.
Kako pa so bile v.se te uloge iz-videne, ni moj namen, da bi o tem govoril. Omenim naj samo toliko, t da so bile vse ulocre prkneixuna' precej dobro izvršene, kar je tudi pridalo navzoče gledalstvo, ki se je s splošnim zadovoljstvom in odobravanjem mirno raszšlo.
Le škoda in vsega obžalovanja vredno, da je bil obisk gledalcev tako pičel, da je obsojanja vredno. Izvzeti je treba: naše napredne in ■ zavedne rojake i-z bližnjih našel-' bin, ki so se udeležili v tako velikem številu. Čast in prisrčna hva-! la jim! Brez njih bi bil obisk iz! naše velike pittsburške naseibdne; tako majhen in tako neznaten, da' bi ga bilo tebe in mene sram.
Vzrok temu je, kakor se je sli-1 šalo od strani, da bo nekoliko več-1 j a vstopnina kakor ponavadi. Noj seveda, temu se ne da oporekati,! ee je že med nami taka štedlji-vost. Pripomnim naj pa le, da se pri nas štedljivosti nikjer, niikoii in v nobenem slučaju talko ne vpošfceva, kakor takrat, ko gre za kak narodni kulturni napredek naselbdne.
Da smo vstopnino nekoliko zvišali. smo imeli pri tem gotove \Tzroke. Ta vstopnina ni nikakor pretirana za take prireditve. Imeli smo priliko.videti pri drugih narodnostih, da so za enake vprizo-ritve imeli nuiogo večjo vstopnino, kakor je to pri nas v narvadi, pa je bilo kljub temu tudi vsestransko zanimanje od strani naroda, česar
Peter Zgaga |
Pred kratkim je prišel v New York mlad človek ter prinesel priporočilo z Westa od nekega gospoda. Priporočilo je pokazal uewyorskemu gospodu.
Newyorski gospod ga je priporočil svojemu ud an emu pristašu.
Udaui pristaš je vzel mladega človeka k sebi na jerperge in košto.
Tako so bili nekaj časa vsi zadovoljni : oni gospod na "\Vestu, newyorski gospod, mladi človek in udani gospodov pristaš.
Navsezadnje je bil pa le eden zadovoljen, namreč mladi človek -Jezni so pa ostali trije: newyorski gospod, gospodov prisaš in westarski gospod.
iMladi človek je namreč pobrai v stanovanju vse, ka-r mu je prišlo v roko ter ju užagal iz New Yorka.
" * *
Z gospodo res ni dobro imeti posla- Tisti, kateremu očitajo, da je socijalist in komunist, je ponavadi boljši človek ter noče imeti opravka s sleparji, katere gospoda priporoča.
*	a *
Dosedaj je bilo mogoče pomla-jati le moške. Ruski zdravnik dr. Veronov je prvi naipravil tozadevne poskuse.
Devet deset letnemu starcu je vcepil šimpanzovo žlezo, in glej — starec se je hipoma izpremenil v mladeniča ter je začel skakati kot kozel.
Pri ženskah pa ta duševna in telesna pomladitev dosedaj ni bila mogoča.
Na nekem predavanju strokovnjakov je izjavil tir. Voronov, da stari ženski ni mogoče vcepiti nobene žleze.
Sedaj se je pa pojavil francoski zdravnik, dr. Griou, ki je ovrgel Voronovo trditev.
Zanimiv je naslednji del poročila: — Neki poštami, duševno zaostali ženski je vcepil dr. Grion žlezo ovce. V hipu se je izpreme-nila.
Po mojem mnenju bi pa ne bilo potrebno vcepljati ženskam ovčjih žlez. S temi so nekatere že precej oblagodarjene. In zaenkrat imajo livalabogu tudi gosjih dovolj. Gosjih in pavovih.
In večina moških bo tudi lahko prestala brez oslovskih in telečjih žlez. To se posebno politikov tiče.
*	* *
Nekateri pravijo, id a imajo možje z dolgimi lasmi ponavadi srečo.
To je vse lepo in mogoče.
Toda dolge lase morajo imeti na glavi.
Vsi svetniki naj se te pa usmilijo. če ti najde žena dolg las na suknji.
* * *
Maternemu jeziku se zato pravi materni jezik, ker oče ponavadi ne pride do besede-
* a *
Poročajo, da se je te dni v Berlinu naslednje pripetilo:
Možak je kupil za^dve milijardi mark pasjo klobaso. Domov se je odpeljal s cestno železnico. V Nemčiji imajo pa na cestnih železnicah karte. Ker ni mogel klobase nikamor drugam zaviti, jo je zavil v železniško karto. Prišel je konduktor ter je Nemcu karto punčal. Skozi punčano luknjico mu je padla klobasa ter je ni mogel nikdar več dobiti na .tleh. Pri iskanju je pa našel ši-vanko ter jo je prodal za pet milijard mark.
Zabranjen 'slovenski list".
Ministrstvo notranjih del je zasmililo naročanje in ra/.širjanje i" Jugoslaviji goriškega lista \<>-ra Doba, ker piše proti Jugoslaviji. Novo Dobo izdajajo v slnveit-■:kt m jeziku gi.i,-'ški 1'iišis; ;.
Dolgovi Radičevega lista.
Hudičev "SI«-I»i-dni <lom d"l-Eruje tiskarni " Tipotrralija" za lisk znatni* nv«>:»* in j>- podjetje klenilo. da ustavi nadaljno tiskanje li-ta. aivo St* mu «.l<'lii: n*» izpla-•a. S-Iobodni dom ln» izhajal v izdatno manjši ;-h!iki in se ne b'i v t *• brezplačn" p--š'ljal ]>ri.stašem ftaličeve stranke.
Letna umrljivost v Zagrebu.
Vo statistiki je umrlo v Zagrebu v preteklem letu 27 o S os"b
Novoletna tragedija v Zagrebu.
Po porceilu i/. Zagreba je na novo leto pripetila velika tragedija. Okoli Ms let -'.ara Mariea liar-rolee j>' ?i1 kvo leto praznovala v inr/bi svojega !»rata in nekaterih znancev. Hodili s » nI gostilne il" gos-tilne. f 1 zabave »!n zabave ter
pri nas ni. Nadalje smo mislili,' ako si s tem pomoremo. si nabavimo potrebnih stvari, kakor narodno kostume itd. za nadaljne take v prizor it ve.
Kakor se vidi, ni nam mogoče; kaj takega doseči, kajti pri nas še ni zrelo polje za take stvari. Primanjkuje nam v prvi vrsti narod-1 na zavednosti in smisla za kak kulturni narodni napredek našel-' bine. Pri nas se pač ne ve ali pa se noče vpošievati, da tukaj ne gie za koristi posameznika, kakor je to pri židtiku. kateremu nosimo ;le;etiee za njegov priskutni Kino show, temveč gre za našo tukajšnjo skupno stvar, v prvi vrsti za vzdrževanje raznih kulturnih u-tanov. Nehote bi moral človek, ki ima za stvar še nekoliko zanimanja, ob taki brezbrižnosti popolnoma obupati in pustiti vso stvar popolnoma pri miru. Toda tukaj je še mala skupina, ki se v polni meri zaveda svojih narodnih dolž-nasti in je nam ob vsaki priliki v podbudo ter nas vedno poziva k jiadaljnemu delu. Ako se pa le ne :>o našlo za take stvari več zanimanja, se bo moralo to v bodoče Pipanoma opustiti.	F. O.
Lorain, Ohio.
Čuk se je oženil, tra la-Ja. sova ga je vzela, hop-sa-sa! Tako nekako se slišijo gla-sovi oziroma ■ ■dlomki iz pesmi ]>;) lorailiski na-selbini. Saj vendar se čuki in s>»e ne ženijo v zimskem času, pa še ko je tak mraz.
Nekega večera je posebno završalo po naselbini, kajti čuk, ta za-nikarni ponočnjak, si je dovolil preveč prostosti.
To je bilo v nedeljo 13. januarja zvečer, ko je Humoristični klub "Čuk na palici'" priredil privatni banket ali zabaven večer samo za .'-lane. Povabljena so bila vsa slovenska deklet i iz tukajšnje naselbine z namenom, da pristqpijo h klubu, in temu povabilu se je tudi veeina odzvala.
Zdaj gre govorica na okoli, da prirejamo veselice, da dobiček gre samo nam članom v korist in da noben ne ve, kakšen namen ima klub.
To je vsak lahko videl in čital v Glasu Naroda. Precej ko je bil klub ustanovljen, je bilo priubče-no, kakšen pomen ima in na kakšni podlagi sestoji. Če bi kateri rad vedel več, se mu drage volje raztolmači osebno.
Za pokritje stroškov omenjenega večera je bil denar vzet iz mesečnega asesmenta, pa ne od dofbič-ka preteklih veselic. Oni denar je še ves v blagajni. Če se kateremu neverjetno zdi, se lahko prepriča. Naj gre k tajniku Milanu Krage-Iju. On bo vsakemu lahko knjige preeital, da se vsak lahko prepriča, da je resnica. Mi pa samo zato pobiramo mesečni asesment, da si lahko včasih priredimo kaj slične-ga za slovenske fante in dekleta. Če bo kaj dobička pri drugih zabavah, moramo skrbeti za obleke in druge stvari, ki jih bomo potrebovali pri igrah, katere bomo prirejali v kratkem času.
Toliko dam v pojasnilo, da bo vsak lahko vedel, da srno plačali vse s svojim denarjem, pa ne z drugim.
Pa tudi Mrs. Kragelj, Mrs. M. Virant in Mrs. I/. Virant ne smemo pozabiti, ker so se toliko potrudile, da s6 nas preskrbele z vsem na jboljžMn, da smo postregli dekletom, koliko je bilo v nogi mo-
či. Seveda fii je katera mislila : Ti čuki S;i izvrši ni kuhi! Ali se je go-Ijuiala, ker čuki so bolj vajeni letati zunaj, kakor pa se sukati o-koli črne peč L
Za vesele valčke in kranjske p- Ike sta skrbela naia znana mu-z;ikaiita Mr. Frank Bučar in Mr.; Ma 11 in Žnidaršič. tako da smo bili z vsem preskrbljeni. Res lop ve-čf*r je nam bii. Veselilo bi me, da bi bilo spet kmalu kaj enakega.
Fantje so s.l- zbrali in pričeli so ukrepati, kaj bi se dalo narediti, da bi ukrotili tega p- nočnjaka. Pričel se je nabor ni res kaj kmalu se je pokazal dober uspt-h. < >d-zvalo s-e je takoj precej prostovoljcev, ki so pripravljeni žrtvovati vse v dobrobit kluba.
Vra žal .sem se pozno domov pie-teklo sob«.to zvečer ali v nedeljo zjutraj, ne vem prav, ker sem bil toliko preplašen, da .sem pozabil na uro. Maham .jo po dvaintride-setj ulici, a snežilo je tako, da s*.1 ni sploh nič videlo. Čeravno čuk more videti tudi ponoči, vseeno ni nič pomagalo. Pridem ravno na--profi Mr. F. 1). hiše, pa vidim enega belega moža, stoječega naproti meni: ravno tako je izgledaj, kak. r ua bi lili Ku K lux Klam Pot me puiije po obrazu češ. zdaj bom Šel p > g<»b«-. Ce bi bi!a kaka priča v. men-.j pree bi testament na]>i-sa!. ker s-.in nusiil. da u-airani. Ko pr.-šel d'«:m,'.\. me je gospixli-nju \ i»rašala : "Kaj ti je. la tako .- ipt.šr' "Mč". sem <K.lvriiU, ''hi-sem hod.ii i-u ker je slabo vreme zunaj, sem - • upehiil." Ko prebudim, ])i»gledam skozi okno in vidim, da je bil le snežen mož, katerega s> otroci dan prej napravili. Sedaj me ne bo nikoli strah, čeravno ta največji slon pride pred mene.
Toliko za sedaj. Iskrene pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam, Čukom pa veliko uspeha.
Kranjski Janez.
Razvoj kirurgije.
Tekom poslednjih dvajsetih let se je kirurgija razvijala po u-vedbi narkoze, antiseptike in aseptike na blagor trpečega človeštva z veliko naglico do nepričakovane višine. Uspehi, ki jih je dosezala kirurgija tekom mi-nolih balkanskih vojn in svetovne vojne so naravnost čudoviti. Kdor Čita po uradnih aktih vestno in točno popisane prizore v vojaških bolnicah v Zolovem romanu "Polomin jih primerja z delovanjem in uspehi kirurgov današnje dobe, mora strmeti nad ogromnim napredkom. Nova razkritja na polju notranie medicine in izum Roentgena so odprli kirurgiji nove poti; uvedba lokalne anestezije je omejila splošno narkotiziranje. Uspešne operacije na lobanjih pljučih in sr-su so dandanes pravi triumfi kirurgije. Otekline v želodcu se redkeje operirajo in se zdravijo z mirom in dieto. Glede kirurgije mehurja, slepiča in črev so našli kirurgi nove poti. Tudi uporaba radija se je začela uspešno razvijati. V splošnem se mora reci, da kirurgična med icina razveseljivo napreduje.
Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi na j vestne jše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po
4%
ako jih naložite pri nas na —
"Special Interest Account"
Glede denarnih pošiljate v, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno.
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
KOVA ZAHIHIVA CTJIflA
NA KRVAVIH P0EJANAH
Spisal3*ai£M»tiS2 Cena e poštnino
- $1.50 .
RPLENJE in strahote z bojnih pohodov biviegm slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba. Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjig« je trdo mana, vsebuje 270 strani to 28 iHk 1» rojna "QUI* KASOH*" » CortiMidl Street Kew Yerk, X. T
}
2
ft-TiAS NA TJ ODA, 25. JAN. 1024

Senator Ladd o sovjetski Rusiji.

Ii
VLADA HOČE VEDETI, KDO JE DAL BOKU DENAR.
Senator Ladd iz North Dakote, ki je obiskal Rusijo, izjavlja, da je sovjetska Rusija pripravljena plačati 'zadnji dolar; katerega so »izgubili Amerikanci vsled nacdj onalizacije privatna lastnine, da pa zahteva proti-odškodnino.
Poroča senator P. Ladd.
Ali bomo res izgubili priliko, da vrnemo svetu zaželjeni mir?
V	Rusiji imamo eno sedmino zemeljske kopne površine in eno dvanajstino svetovnega prebivalstva ali 140,000,000 ljudi, ki so ambieijozni ter se skušajo izne-biti mrtvila 150 let- Ti ljudje imajo v notranjosti svojih meja vse vire, od naravnih zakladov mrzlega severa pa do proizvodov napol tropičnega podnebja. Rusija se je v zadnjih osemnajstih mesecih hitro dvigala in v bližnji bodočnosti bo najbrž postala mogočna tekmovalka Amerike na svetovnem trgu.
Rusija je izjavila, da je pripravljena plačati slehrni dolar, katerega dolguje naši deželi ir. državljanom za nacijonaliziranc lastnino Amerikancev v Rusiji, da pa je upravičena zahtevati odškodnino za uničena življenja in lastnino, katero so povzročili ame riški vojaki, ki so se vojevali v deželi, s katero nismo bili ofiei-jelno v vojni.
Ruski uradniki so mi rekli: Mi ne zahtevamo nič drugega kot to, da smejo naši in ameriški državljani predložiti posebni konferen ei svoje zahteve, nakar naj b konferenca mirnim potom urav nala vse diference. — Nikdo no če tajne diplomacije. Vse naj bi se vršilo javno, na korist vseh prizadetih, ne pa na korist par priviligiranih.
Rusija potrebuje velike množi ne surovin, posebno pa bombaža katerega bi lahko proizvedle na še južne države. Poleg poljedelskih strojev potrebuje tudi volne in usnja. Mi pa si želimo iz Rusije manganskih rud, platina in azbesta. Radi bi tudi sprejeli lan ter druge proizvode v zameno za naše izdelano blago.
Dostikrat slišimo, da nima Ru sija ničesar naprodaj in da tud; nima gotovine, s katero bi pla čala. Rusija ima obilo premoga železne rude, petroleja, lesa ir drugih stvari, katerih si žele so sednje dežele.
V	Ameriki saimi potrebujemo manj reakcionarnih straž kot je na primer National Civic Federation, manj zastopnikov privilegijev in reakcijonarnih organiza eij ter manj rovarjev, nastanje nih v Washingtonu in drugod. Kf bomo odpravili upliv posebnih, sebičnih privilegijev, bomo self imeli resnično demokracijo, k"' bo skrbela za blagobit mas, ki sr v tej deželi prav tako malo orga nizirane kot so v Rusiji.
Neki kmet, katerega sem vprašal, kakšne so razmere sedaj i primeri z dnevi carja, je odgo voril:
— Slabo nam gre, slabo, a ti sočkrat na boljšem sem danes t svojo družino kot sem bil pod carjem in razmere se bodo še iz boljšale.
Neki delavec in strojnik v tvor-nici mi je rekel: — Dobro se mi godi danes v primeri z razmerami pod carjem in nase žensk* imajo sedaj privilegije in pravice o katerih se jim preje niti sanja lo ni. Tudi n*ča cerkev jo bila li beralixiwma pod sovjeti.
Neka mlad« lepaka Iz kmečke družine, M je aedaj učiteljica %
S" ' - - . Vv ,	v'
"-"AT.-.^T-T-V- ■

t
Kot znano, je razpisal milijonar Bok stotisoč dolarjev nagrade, katero bi dobil tisti, ki je sestavil najboljši načrt za svetovni mir. Vlada pa domneva, da je Bok le slepo orodje v rokah I^jre narodov. Sestavljen je bil posebni senatni odbor, ki je zasliševal Boka. Prvi. sedeč na levi. je senator Shipst.ead iz Minnesota. Zadnji na desni strani je milijonar E. W. Bok.
kjer jc bil rojen. Prehod od enega predsednika k drugemu je bil najhitrejši in najlažji, ker se ni nikdo vznemirjal glede značaja in zmožnosti novega predsednika. Noben podpredsednik ni bil tako izurjen za predsednika kot Coolidge. Tekom kratkega časa svojega predsedništva je pokazal svoje zmožnosti ter lastnosti značaja. Napravil je malo ali nobenih napak. Čeprav je postal predsednik, ko so bile razmere delikatne in kritične.
Preureditev Avstrije.
Med osebami, ki so živele v najbližji okolici nadvojvode Franca Ferdinanda, je užival največje zaupanje svojega gospodarja /»odpolkovnki B rose h (padel v svetovni vojni), ki je bil, dasi po poklicu častnik, izredno izvedeti v političnih vprašanjih. Publikacijo Brosehevili memoarov pripravlja grof Polzer-llodiseh, kabinetni šef bivšega cesarja Karla. ) vsebini te knjige podaja grof Sternberg (nekdanji poslanec du-uijskega parlamenta) tele po datke:
Frane Ferdinand je nameraval akoj po nastopu izvesti državni idar in spremeniti ustavo Avstrije v tem zmislu, da bi se predvsem razbila prevelika moč Madžarov v državi. Madžare je ho tel udariti posebno s tem: 3. da 1>1 izsilil na Ogrskem splošno bo-lilno pravico zlei a ali zgrda in ako omogočil nemadžarskim narodnostim znatno zastopstvo Pešti, in 2- da bi napravil konec vsem madžarskim aspiraeijam na Bosno s tem, da bi Bosna dobila pravico, pošiljati svoje zastopni ke v direktno delegacijo.
Na ta način bi dobili mesto lualizma neke vrste trializem.
Delokrog delegacij je nameraval Franc Ferdinand znat 11-0 razširiti. Pripade naj bi delega-Jjam razne važne agende dunaj-kega in peštan.skega parlamenta. Posamezne narodnosti naj bi bile irganizirane v državi avtonomno, pa zopet združene v delegacijah.
Jasno je, da bi bila tale preureditev države zadela na najhujši odpor pri Madžarih. Zato c računal Franc Ferdinand tuli z možnostjo, da bo treba izvesti spremembo ustave morebiti tudi z vojaško silo. Imel je izdelan podroben načrt, kako naj bi se premestile in ojačile vse garnizije na C%rskem, tako da bi bila v slučaju odpora Ogrska ta-korekoe — okupirano ozemlje.
Sestavljen je bil že manifest, s katerim bi bil takoj ob smrti svojega predsednika Franca Jo žefa napovedal narodom smernice za preureditev države. Pri tem manifestu je nekaj sodeloval tudi prof. Lammaseh (zadnji avstrijski ministrski predsednik), ki mu je bila po Sterbergovih zatrdilih namenjena*, v Avstriji Franca Ferdinanda velika vloga in ki je imel velik ugled po vsej Evropi. Manifest bo 'objavljen v Rroschevi zapuščini.
Vodilni krogi na Dunaju so bili prepričani, da Avstrija v dotedanji obliki ne more obstojati-Rešrtev so videli nekateri v vojni, ki naj strahuje posamezne narodnosti v državls tem. da pobi-je njihove soplemenjake v sosednjih državah, nekateri pa v tem. da se da narodom v okviru države večja svoboda in se tako pa-ralizira iredenta iz soredstva. Za vojno so bili baje zlasti Burian. Stuergkh in Bilinski.
Ironija usode je hotela, da je vojna res prinesla slično osamosvojitev narodov izven Avstrije, kakršno je hotel izvesti Franc Ferdinand v okviru Avstrije.
Koliko resnice je na -tem. to bo pokazala knjiga Potzer-Hodische-va, ki- bo brezdvomno posvetila tudi ▼; mnoge podrobnosti
Politično vežbanje predsednika Coolidge-a,
Poroča Arthur MacDonald, Washington, D. C.
sednik senata ter postal konečno predsednik vsled smrti Hard in ga.
Iz ti-li podatkov je razvidno. d:« je p« m* as i i n stopnjema napredoval.
Pro- značilnih potez Coolidge-a.
Majhne stvari. katere počne človek so v številnih ozirih znaki. ki kažejo, v katero smer teče voda. Ko je bil governer Massa-eliusettsa, je imel dve sobi a Adams House, Boston ter polovico dvojne lesene hiše v N >rth Tlamptonnu, kjer je glasoval in kjer je živela nj\gova družina Kot governer je imel $10.000 pla-čt, a hišna najemnina je znašal--$32 na mesec. Živel je od svojih dohodkov ter pokazal, da se pra ve vrste človek lahko dvigne di, najvišjih pozicij v svoji državi, r>a do najvišjih me^t v Združenih državah, ne le brez bogastev temveč dejanski reven človek.
Ko je bil v Massachusetts!!, se mu le maloštevilni nasprotovali On ne igral nobene uloge. temve? je sam uloga. Govori malo in lf kadar ima kaj povedati, a vednr nosluša. če je vredno poslušanja ali ne. Vsled tega ga imenu jej«" •'zgovornega poslušalca". Nje-rovo prikimanje s(> ceni višje kot pa slavospeve drugih in celo to n potrebno, ker je znan kot skrajne demokratičen človek. Nikdar se mu ni nasprotvalo osebno, kei nima nikakih sovražnikov v na vadnem fan i slu besede. Malo moj je imelo kedaj manj kritikov. ITi tro stopi na strah slabih, če ima io -prav. Njegovi govori so krat 'ei in jedrnati in življenje ira j» naučilo razumeti vse vrste ljudi
Zdrava pamet je politična filozo fija Coolidge-a.
Coolidge-a smatrajo oni, ki g* poznajo, kot moža, ki nastopi hi tro in odločno. Rekel je, da je in dividualna inicijativa bolj zanes ljiva kot pa birokratično nadzo rovanje. Mi ne potrebujemo vei vlade, temveč več kulture. Cool idge-a prizadene malo pomp si le. Njegova, ideja o življenju j« dolžnost. Časti in izj a lovljenja ki slede izvrševanju dolžnosti, sr za njega stranskega pomena ii vsled tega ga uspeh le malo vzra došča ter izjalovljene le main tlači, posebno če je po skrbni pre iskavi storil, kar je pač mogel
Razven prirojene mu hladnost mu daje njegova močna vera 1 vodilno silo božje previdnost hladnokrvnost v vsaki krizi tei raizodeva njegovo globoko verskf narvo. On ni farmer, a kadar j< na počitnicah, pomaga pri deli na polju. Coolidge, njegov oče stari oče in pradedi so bili ro jeni na eni in isti farmi.
Takega po naravi molčečega ir previdnega človeka kot je Cool idge se zelo rado napačno sodi da nima nobenega globljega ču iStva in nobenega n eodv i sne gc mnenja, a on je lojalen stališči: j ter prerogativam mesta, katert zavzema ob času. On ima tud najvišje spoštovanje- do delegira ne avtoritete. Nobena stvar bi ga ne mogla napotki, da bi kriti-ziral administracijo. Mogoče jc
hvali, če mu ugaja, a če mu ne ugaja ter ji nasprotuje, ni ničesar mogoče izvedeti od njega. Njegova navidezna mrkost je posledica stroge vzgoje na farmi v Vermontu ter infuzije kalvinskih doktrin, kojih nekatere je moderna znanost potrdila. Njegovo prvotno življenje je bilo pristno in brez frivolnosti. Brez dvora*/ pa si> bili vsi njegovi predniki istega značaja. Previdnost, pr« darnost, potrpežljivost in v»-->t nost so glavni značilni znaki takega predhištva in življenja. Dednost in okolica te vrste zmanj nijeta sebičnost, vzbujata zaničevanje površnosti ter proizvajata J1111 n"-ji o smisel za pravieo.
Ko j«, post al predsednik senata je podal svojo dobro znano politično veroizpoved, ki se glasi: Opravite svoje dnevno delo, če zavarujete s tem pravice slabih ali pomagate kaki korporaciji, da boljše služi narodu; ne bodite na-zadnjaki ali demagogi, čeprav vas tako imenujejo; bodite tako revolucijonarni kot je znanost in tako reakcijonarni kot je množil-na tablica. Ne potegnite navzdol močnega, da postavite slabo; ne sklepajte prenagljene zakonda-je in dajte administraciji časa. da vas dohiti.
Rekel je. da nima nikdo pravice stavkati proti javni varno, sti na kateremkoli mestu ali ob kateremkoli času da pa simpati-zira z delavci. Branil je socijalno zavarovalno zakonodajo, katero -o smatrali številni njegovi prijatelji za preveč napredno. Ko se je pojavila želja za večje plače in manj dela. je rekel: — Divjaki ne delajo. — Rekel je tudi. »la ni nobenega upanja, da bi se mirnim potom rešilo naše socijalne probleme, če je materijalna nagrada edino merilo uspeha.
Ko je bil Coolidge governer. so ga vprašali za njegovo mnenje glede Lige narodov. Rekel je, da nima država Massaehusets nikakih inozemskih odnošajev, a če bi kedaj zavzemal urad. ki bi in-volviral ta predmet, bi he lotil predmeta, ter skušal priti do najbolj zdravih zaključkov.
Coolidge je bil izprva malo znan, a vedno so mu zaupali oni, ki so ga poznali. Njegovo pomanjkanje aktivnega zanimanja zar epublikansko politiko je bilo posledica njegovega stališča krt podpredsednik, kajti on ne prevzame avtoritete, katere nima ter se omeji na svoj urad. Na drug? strani pa se ne bo obotavljal po-služiti se avtoritete, katero ima. Sloves, mora temeljiti pri njem na zaslugi. Imena kot "Old Guard" ga ne kontrolirajo, čeprav je kon~ servativen po naravi in okolišu. On nasprotuje radikalizmu, a tudi bogatim postopačem. Veruje v dostojansvo dela. Na kratko, on izvaja svoje prineipije s svojim načinom življenja.
Ko je bil na počitnicah v Verni ontu. tekom bolezni predsednika Hardinga, je šel večkrat na dan v prodajalno, kjer je bil edini dostopni telefon, čeprav bi mu farmerji zelo radi prinašali poročila glede zdravstvenega stanja Hardinga. Rekel je, da imajo svoje opravke, on pa nikakih.
Coolidge kot predsednik-
Coolidge je prisegel na urad predsednika v navzočnosti svojega očeta na farmi v Vermontu,
Gledališče v sovjetski Rusiji.
Večina ruskih gledališč ima »edaj na repertoirju dela buržuaz-nili pisateljev.. Igre z boljševiško tendenco in celo elaborati Luna-čarskega so doživeli pora. Zato pa so boljševiki ustvarili na odru konstruktivizem ali biomehaniko. To je zadnji in najmodernejši uspeh gledališke umetnosti. Režiser moskovskega "Kamernega teatra" Majerliol je izpopolnil že obstoječe novotarije. Maske in vsa dosedanja scenarija, pravi ta režiser, pripada buržuaznemu svetu. ki je izginil takoj, ko se je pojavilo načelo našega di namizni a. Dinamizem zahteva na odru avtomobile, motoeikle, in aeroplane. In res, veliki avtomobili drve po odru, obenem pa krožijo aeroplani nad glavami občinstva in igralcev. Izredno močan orkester je zavzel mesto pred o-ilrom- Vseh fenomenov konstruk-itovlzma ni mogoče opisati. Človek mora sam prisostvovati taki predstavi, da vidi njene zaninr-vosti. Predstava se prične ob devetih zvečer. Ob osmih se gn»* te ogromna množica občinstva pred gledališčem. Ob devetih začuje kratko povelje, množice se zganejo in hite na svoja mesta.
Prizor je nekaj izrednega. O-gromen gledališki oder. Nobenega zastora. Tri gole stene. Nikakih okraskov. V ozadju znamenite konstrukcije in pravi topovi, pravi avtomobili 111 aeroplani. Nad odrom masivna konstrukcija podobna ogromnemu visečemu mostu, ki se raztezava čez vso dvorano. Kratko povelje in v dvo rani se pojavijo avtomobili, ki s polno paro drve čez most: za njimi vozi cela četa kolesarjev. Tn še so na odru. Ruski general -»topi iz avtomobila. Začtijejo se streli. Nemci atakirajo. Najprej streljajo s ftežkimi to|>ovi. potem s strojnicami, in končno * kartečami. Napadalcem prede sla-;ba. Prihajajo nove čete. Hiti pc-|hota, jezdeci drve po mostu v ga-| lopu. Streljanje postaja čim dalje močnejše. Poslopje se trese.
Hipoma pa vse izgine. Avtomobili drve še z večjo brzino čez most. Vojaštvo je izginilo- Na o-dru se pojavijo tribune in govorniki. Topovi in aeroplani se spremene v barikade. Narod, vojaštvo in mužiki pridrve od vseh strani v dvorano in se vale v masah na odre. To je revolucija. Ni-kakega opisovanja. Dejanje, vedno samo dejanje. Pred množicami fetoji bled in razburjen tribun, — Ker en ski. Doli, doli! — se očujejo ogorčeni glasovi. Bolj-ševiška revolucija je v polnem te-jku. To je državljanska vojna, •brtke. umori. vislice. Oil vseh J strani se čujejo streli. Rdeča voj-j ska zmaguje. Se nekaj energičnih naskokov na barikade i 11 zmaga je gotova. Razjarjene množice zapuščajo oder. Razgube se po vseh kotičkih in prepevajo z občinstvom internacijonalo. Vihrajo rdeče zastave. Vsi navzoči . vstanejo in pojejo revolueijonar-ine pesmi. Pr?izor je nepopisen. 1 Entuziazem se polašča tudi naj-! bolj zagrizenih protivnikov sovjetskega režima.
Taka je vprizoritev igre Zemlja vstaja, s katero so hoteli boljševiki označiti dinamičen razvoj j sodobne Rusije. Težko je pove-fdati, ali je vse to umenost ali ne, toda brez dvoma je igra iz-borno sredstvo za propagando med preprostim fljudstvom. Pa tudi intelektualci se ne morejo protoviti magičnemu vplivu takih prizorov, ki jih potegnejo v vrtinec splošnega odusevljenja.
Preveč dolgo smo igrali ulogo šolmoštra napram Rusiji in nismo bili pri tem uspešni. Ali bi ne bilo dobro postati sedaj prijatelj ruskega naroda, ki je biil pred nedavnim čaoom naš prijatelj, ko smo najbolj potrebovali prijateljev?
Kmet, navadni narod, mase naroda v Rusiji ljubijo narod Združenih držav. Ljubijo Ameriko za to, kar je storila zanje, ko se je vsled revolucije, vojne in blokade pojavila lakota in ko smo prišli z Rusijo z razprostrtmi rokami, obloženi z živili in zdravili, da rešimo otroke in odrasle.
Več kot osem tisoč milj sem potoval s svojimi tovariši po Rusiji, prost in brez vsakega nadlegovanja. Ali naj Amerika kapi-, talizira dobro voljo ruskega naroda napram nam, ali pa naj dovolimo, da bodo drugi obrnili razpoloženje proti nam ter skušali izkoristiti ogromne naravne vire te dežele v svoj lastni dobiček?
Zopet in zopet so me vpraševali ruski kmetje: — Amerika je bila naša prijateljica, ko smo stradali. Zakaj nas je zapustila sedaj? Zakaj ne trži z nami? Zakaj ne pride ter ne pomaga ustanoviti prosto deželo? Mi hočemo tržiti z vami. Mi hočemo vaše stroje, posebno poljedelske stroje, ki so najboljši na svetu. Mi hočemo. da nam pomagate razviti naravne vire.
kmečki šoli, je odgovorila nr vprašanje, kdo bo konečno zma gal, ali krščanstvo cerkve ali ateizem vlade: — Vi veste dobro, da bosta zmagala krščanstvo in žen ske in da ne more ateizem preži veti med našim narodom.
Po moji sodbi nima danes nobena evropska vlada toliko zmož nih in odkritosrčnih državnikov kot jih najdemo v Rusiji na čelu sedanje sovjetske vlade. Carjeva vlada je bila kruta in tiranska. Tudi prvotna komunistična vlada je bila taka, ko je cvetela Čeka.
Pred dvemi leti je bilo nekake 600,000 komunistov. Danes pa jil ni več kot 400,000 in te ščiti mogočna armada.
Ateizem ni bistveni del komunizma ter ga tudi niso sprejele mase ruskega naroda.. Isto velja (?lede pretežne večine današnjih ruskih voditeljev. Komunizem Marxovega tipa se je (izjalovil, kot se je vedno ter se bo vedno če se ga bo izvedlo do skrajnih logičnih posledic-
Prav nič se nam ni-treba bati. la bo kedaj ustanovljena v Ame •iki komunistična vlada, če bo 1 narod izvedel resnico glede de anskega delovanja komnniznr 1a temelju Marxovih teorij. Bol' -e moramo bati zatiranja resnic« 'er širjenja napačne propagande ▼lede resničnosti razmer v Rusi Vi in v naši lastni deželi.
Po mojem mnenju lahko zadosti Amerika svojim najboljšim konečnim interesom s tem, da takoj ustanovi trgovske odnošaje ? Rusijo, na temelju primernih re gulacij in dogovorov, kot so s-to rile Anglija in druge evropske ležele pred nekaj časa.
Šele nato bodo mogli ameriški 'rgovski interesi ustanoviti trgovske stike.
Ruska komunistična, marxistie na vlada se je pričela umikati bol .i praktični in demokratični vladii' obliki, prilagodeni ruskim raz meram, ki se ne dajo primerjat z razmerami v Ameriki. Privatno Tenljetnost in inicijativo se je iriznalo. pospe.evalo in bodrilo.
V teku petih ali desetih let, v< nam bo všeč ali ne, bo zavzela Rusija svoje mesto med mogočni •ni in naprednimi demokracijair civiliziranega sveta. Volja rusk;' •nas je prava in sklenile so pomikati se naprej.
Dejstvo, da ne zna nekako 9C ->dstotkov ruskih kmetov ne pisati, ne citati, ne pomenja še, da >0 popolnoma nevedni in da žele •>stati an alf abet*. Kmetje zahtevajo vzgojo ter jo bodo dobili. To vzgojo so zahtevali celih šestde *et let in nobena vlada ne bo mo-rla dolgo časa obstajati v Rusi-ii, če se ne bo odzvala volji naroda-
Voditelji Rusije priznavajo \r dejstvo ter ne bodo skušali na :protovati volji teh kmetov, kai ti dobro jim je znano, da more le ■erzgoja omogočiti uapeh tega, kar hočejo doseči, namreč uveljavlje-ije 'konstruktivnega programa za italno vlado ter zgraditev velike ooljedelske in industrijalne države. . ^
Kot je znanost v konečni analizi komi en žira na zdi-a v a pamet, imenujemo lahko praktično politično vežbanje predsednika Coolidge-a znanstveno.
Dosti smo čnli o takozvanih duševnih preiskušnjah v šolah, ki so sicer dobre, »kojih važnost pa se je pretiravalo- Take preiskušnje so tehnične ter v gotovih ozirih umetne. Imamo pa naravne duševne preiskušnje, ki so odvisne od dejanskih uspehov v življenju, eni uradov, katere je zavzemal človek, knjig, katere je spisal, reform, katere je uveljavil ter od elmgih javnih dejanj. Pobavlja-iije blaga. — v trgovskem smislu, — je resnična preiskušnja življenja 11a tem svetu.
Treba je posebne vzgoje, da postane človek odvetnik, zdravnik, ali eluhovnik in brez dvoma je bistveno važna zdrava pripra va. če hoče postati človek preel-sednik Združenih držav. Mi nočemo ne:skušenih 111 nepoznanih mož kot predseelnike Združenih Iržav in tudi ni zaželjivo imeti v Beli hiši ženije. ki bi delali ekspe rimente na stroške naroda. (V ni imel naprimer predsednik preje zakonodajnih izkušenj, bo najbrž kazal proti-k011 grešno razpolože-npje ter eksekutivno agresivnost .apram zakonodajni panogri vlade. Nakaterim ugaja tak javni spopad, v večinoma ni koristen dobri vladi in narod kot tak mora trpeti vsled njega.
Uvodno vzgojno vežbanje Coolidge-a.
Če bi kako vseučilišče ustane»-vilo kurz za vežbanje bodočih predsednikov, bi se ne mogla nobena metexla vežbanja približati vežbanju Calvin Coolidge-a, ki ^ bil rojen dne 4. maja 1872 kot sin farmerja, ki je bil član zako-'loelaje v Vermontu. Njegova mačeha je elosti pripomogla k nje-Tovi vzgoji, potem ko je umrla njegova prava mati. Kot tleček je delal trdno in pridno na farmi. Vzgojili so ga v strogo verskem duhu- Obiskobal je ljuelske šole v Plymouth, Vermont ter bil na-■o gonjenec Black River in St. •Tohnsbury akademije. Oraduiral je v Amhnrst leta ISflo 1er dobil orvo nagraelo za neko razpravo, Nato je šel v North Hampton, študiral pravo, bil Sprejet leta 1897 v odvetniško zbornico ter pricei prakticirati.
Politično vežbanje Coolidge-a.
Dos edaj smo navedli njegove praktično-vzgojno vežbanje. Njegovo polnitično vežbanje je bilo slično, ko je postal leta 1899 član občinskega sveta, nato občinski solicitor, uradnik okrajnega sodišča, nato državni zakonoda-ialec ter župan leta. 1910. Res je, da je hodil od hiše do hiše ter nabiral demokratične glasove, a v praktičnem življenju ni nrkakih ugotovljenih pravil. Nato je po* stal državni senator, podgoverner in leta 1919 governer z največjim številom glasov, kar se jih je kedaj zanamovalo. Bil je no-minTan ki izvoljen podpredsednikom Združenih držav, se seznanil z narodno noliliko nred vred
Med ruševinami starodavne Kartage.
Komu nI znana Kartama, starodavno kulturno .središče severne Afrike, ki so jo — kakor nam sporoča tradicija — v 0. stoletju pred Kristom ustnnorvili Fenieaaii na nekem polotoku v pokrajini današnjega Tmiisa.
Z ' Rimljani so bili Kartaginoi pod lian i ha lov i m vodstvom krvave bitke za go^podstvo v Sredozemskem morju. Po tretji punski vej »i je bilo zlomljena premoč Karta^rincev: llinljami so leta 149. pred Kris t o m osvojili Karta <?o ter ineto zažgali. Kartaginska država je postala rimska provinca. Triumvir Caviar je Kartago sicer obnovil. a leta 4'.<f>. po Kristovem rojstvu r» jo <;ivoji!i Vandali ter jo p p« inoma razrušili. Ruševine starodavnega mesta so ohranjene še dandanes.
O najnmejših rezultatih arheoloških raziskavanj v starodavni Kf rtfigi je nedavno poročal lord Byron, vodja velike ekspedieije, ki je v zadnjih letih proučevalai historične spomenike staroslavne Kartage in drugih nim^kih nasel-bin severne Afrike. Predavanje so pojasnjevali filmski posnetki, med katerimi so zbujali posebno zanimanje z aeroplana fotogfraiirane podvodne ruševine. Neverjetno je, kako natančno so vadijo v precejšnji ^lubočini ostanki obrambnega zidu. k j se je pogreznH. v morje. Zanimive -so bile tudi slike poto-nule ladje iz mesta Mahdie. ki je bila polna starinskih dragocenosti in katero so /e leta. 1908. dvignili iz morske, globine.
Na ladji, ki je nad 2000 let počival:! na morskem dnu, so našli prekrasne rimske umetnine, ki se nahajajo sedaj v muzeju Aloua v Hardu pri Tuni.su. V severni Afriki se je mogl o videti ostanke nekdanje viš ke civilizacije in sledove velikih narodov, ki so, izvoje-vavši zmago nad tamkajšnjimi plemeni, priklopni Afriko svojemu imperiju. Tu so gospodovali po vrsti Ken i č an i, Kartagmci, Rimljani, Grki, Numidijci, Bizan-tinci, Vandali, Spanjolci in Arabi. Vse kaže. da bo Kartaga izhodišče za vsa prihodnja raziskavanja v severni Afriki. V to svrho se ustanovi tamkaj arheološka šola z muzejem in biblioteko po vzoru podobnih britanskih šol, ki že obstoje v Atenih in v Rimu.
Prva ekspedi-ija lorda Bvronia je šla za sledovi razvalin mest ob pogorju Atlas, znanem iz mitologije. Tu se vrsti rimsko, kartagin-sko in bizantinsko obrambno zi-dovje v slikoviti krasoti ogromnega propadanja. Druga eksipetlicija je krenila v puščavo Saharo, edino rimsko naselbino v Gvghti, ter do doslej neznanih razvalin Suf-i'etula. Odtod je eke-pedicija z avtomobili potovala do Tebesa, največje bizantinske trdnjave, kjer je bila nameščena tretja rimska legija, branit >ljiea rimske province pred pogostimi napadi divjih plemen. Ekspedieija je nadaljevala potovanje v smeri slavoloka Qua-drifons, ki je umetniško izklesan ter prikazuje prizore iz življenja plemen, ki so v davnini bivala tamkaj. Od tega slavoloka vodi rimska cesta dolga 300 milj, naravnost proti Kartag-i. Mejniki ob ee.*i so še danes ohranjeni tako, kakor so bili pred 2000 leti. V ibli-žini se nahajajo razvaline največje bazilike, ki jo (pozna zgodovina. Mozaiki in vnanja arhitektura je deloma še prav dobro ohranjena. "Kdor hoče videti, kakšne so bile prve krščanske cerkve, ta se vsekakor mora podati v Afriko. V Rimu in drugih krajih Evrope so vse cerkve iz one dobe porušene ali pa slabo obnovljene, dočiiu se v Kartagi, Ilipponu, Tipisa iai v Tebesu rta ha ja jo divne cerkve s krstilnico, oltarji in mozaiki, kakršne §o bile one v dobi, ko sta oznanjevala br<žjo besedo sv. Avguštin in Tmtulijm. Še danes bi se riKTfeii v teh cerkvah s starodavnimi svetil j kami in globokimi vdolbin ami vršiti ^erkveni gwori, kakor se je to godilo v tretjem sto-letjir po Kristu.
V kraljevskem maatuRulAa Reg-pia w odkopavajo starine po naročilu francoske vlade. Francosko ekspedieijo vodi znanstvenik Carton. dani ekspedieije poleti, ko nastopi tropska vročina, ne odpotujejo na morsko obal, marveč se umaknejo v podzemske palače, kjer .vlada prijeten hlad. Filmske slike o teh krajih nam dajo slutiti eindo bogastvo in vabljive možnosti, ki se obetajo raziskovalcem ▼ bližnji bodočnosti. fjord Byntm bo
to zimo obiskal Tanitin hram ter bo nadaljeval delovanje Francoza De Lattrea v rimskem amfiteatru Kartage. Raziskaval bo kraj, kjer se je nahajalo pri^artišČe bivše plinske Kartage.
V hramu Tanite je našel lord Byron žare, e<dine svoje vrste, ter žrtvenik boginje Tanke. Žare vse-bujejo pepel več. stotin nedolžnih otrok, ki so bili žrtvovani na čast bogu Baalu.
Tekoče leto se bo vršilo h krščanskim razvalinam v severni Afriki veliko romanje. Znanstveniki bodo gotovo Izkoristili to priložnost v svoje študijske .svrhe.
. [ GROFJE IMAJO ŠE VEDNO SREČO. IN INTERNATIONAL ROMANCE.
Ženski rak.
Pred 35 leti je veljal rak pri ženski kot neozdravljiv, ker ga ni bilo mogoče operirati. Danes jih je na tisoče ozdravljenih. Leto 1898 pa pomeni nepozaben datum : radij je stopil na pozorišče. Pierre Curie, Francoz, in njegova soproga iz Poljske, sta ga po silnih naporih in evarnostih dobila iz rudnine (uranium in thorium). to je svinčena svetlica iz Joachimsthala na. ČVškem. Nahaja se tudi na Švedskem, Norveškem. v Kornvalu na Angleškem, v Ameriki, na Madagaskarju, v Tokinu. Za centigram radija je treba predelati 4000 ton. razumete. štiri milijone kilogramov svinčene svetliee! Za to se porabi 8000 litrov vode in 1900 kg kemičnih produktov. Dolgo se je snov zdela brezlična in mrtva. Radij pa ima čudovite lastnosti. Snm po sebi izžariva neprestano, ne da bi kaj utrpel na svoji delavnosti. Je li torej večen? Ne, umrljiv je kot mi: traja pa po-prek 240 let, dočim je nam premeroma odločenih 38 do 40 let-Za nas je torej takorekoč veko-v?t. Njegovi žarki nevidno in neslišno prodirajo globoko v tkivo. Imajo pa nekako sorodnost za mlade elemente: uničujejo jih. dočim puščajo dozorelo sestavine. Na ta način ugonobe staniee raka. zdravih pa ne. ne da bi o-zledili kožo. In še leta Gospod-njega 1S99 so jeli zdraviti raka, predvsem ženskega, z radij(*m : curietherapia. Uporabljajo ga pri "zlih slučajih", ki so za kirurgijo nedostopni. Pa glejte čudo! Neozdravljivim se vrača zdravje, nekaterim se pa vsaj toliko izboljša. da jih je mogoče operirati. Vselej pa radij olajša bolečine, oslajša življenje, okrajša trpljenje. Radij prinaša radost! Izborni ranocelnik J. L. Faure prerokuje, da v prihodnje ne bo več treba rezanja pri raku: izle-Čili ga bodo z iradijacijami z ob-žarivanjem radija, pa tudi žarkov X . . . Ta obžarivanja še niso docela poznana Včasih nalete na staničevje. ki se jim upira. Tupa-tam prekoračijo svoj smcrter in povzroče mehurčke ali pa uničijo važne -organe- Nekikrat celo vzrpodbada jo in pospešijo zlo: radioslovci bi vedeli kaj povedati iz tega poglavja: ponovno so se že morali zateči k amputacijam. Ako je bolezen mlada, jo še najboljše pobija nož. Pri zastarelosti pride roentgeniziranje ali pa irradijacija v poštev. Nekateri bolniki bi radi izbirali lek. Rabelais je zapisal nekje: "Izvrševanje zdravilstva je boj treh o-seb. bolnika, bolezni in zdravnika". V naših časih naj bi edino lečnik, oziroma sosvet speeijaTi-stov odločil , s katerim orožjem se bo vršila bitka. Lahko se uporabi eno samo sredstvo, ali pa se kombinirajo vsa tri. Vsekakor pa si velja zapomniti besede: "Ako se rakf zarana leči, je ozdravitev skoro gotova".
Dcber lov mariborske policije.
Pred kratkim je mariborska policija prijela nevarnega zločinca Stanka Klenkoviča, za katerega se zanima tudi beograjska policija. Aretirani je namreč osumtjen. da je 1. 1921. izvršil vlom v poljsko poslaništvo v Beogradu in je pri tej priliki odaeael 37 tisoč 800 d aiarjev gotovine ter dve srebrni ešgaretau doeri. Stanko Klenkaovič je bal odposlan v Beofcrtfd.
Zagonetno, toda resnično.
Iz sodnijskih zapiskov.
Slika nam predstavlja edino hčerko ameriškega milijonarja Ro-gersa, ki se je na nekem plesu smrtno zaljubila v nemškega grofa Salm-Salm, katerega vidite spodaj. Stariši so bili odločno proti temu - razmerju, svojeglavka se je pa na tihem poročila z grofom ter od potovala ž njim v Evropo. Grof bo priženil kakih ! trideset ^nili.io-nov dolarjev.
Umetnost dvorjenja.
"Kako redki so možje, ki s: res znajo pridobiti ljubezen ženske!" Tako tarna neka angleška dama v londonskem časopisu, v katerem razlaga svoje zapeljeval-ne umetnosti in način kako je mogoče najlažje osvojiti žensko srce. "Znanost dvorjenja tiči že v otroških čevljih", tako pravi ^ svojem članku. "Skozi tisočletja so se osvajale ženske z ropom ali pa z zamenjavo; nežna snubitev je bila popolnoma neznana. V modernih časih si mož sicer prizadeva obliko ljuba vne izpoved i izpopolniti, toda devet mož od desetih se malo ali prav nič ne razume na to nežno in težko u-metnost. Snubitev ženske ne leži samo v sladkih, mehkih besedah, pa tudi ne v darilih. Je sicer veliko žensk, ki se puste zapeljati 7. lepimi besedami, toda marsikatera ve, da se pridobi njena ljubezen tudi z drugimi sredstvi. Nihče naj ne Veče dami. ki jo ljubi in čije srce si hoče osvojiti kar direktno: "Ali me hočete ljubiti?" Mesto tega vprašanja naj bi s simboličnimi in,direktnimi sredstvi poizkušal utemeljiti ali je napravrl z njimi na njo globok litis ali ne. In s tenkočutnim opazovanjem bo spoznal, ali je dami simpatičen ali ne. Dober poznavalce te umenosta ne bo nikoli izdal z besedami neizgovorljivih čustev, hladnih besed - "Ali hočete biti mojo žena?" naj bi svoja čustva izrazil v pogledih in kretnjah ; dotikljaj njegove roke ga lahko osreči ali onesreči. Večina moških, ki so slabi psihologi, ne zna o nr a vem času najti prave metode. Žena ne zahteva od moža, ki mu hoče zaupati svoje življenje samo zaljubljenosti, nego tudi pravo prijateljstvo in zaupljivost. Skoraj 80 odstotkov mož odpove v umetnosti snubitve takrat ko je najbolj važna, namreč v zakonu. Vloga, ki jo igra mož v ljubezni in zakonu gotovo ni lahka. Zaročenec ali zakonski mož mora biti zmožen, da vselej ugane misli svoje ljubljenke in da razume njeno hipno veslo ali žalostno razpoloženje, ne da bi vprašal po njem. Z banalnimi besedami ne bo opravil prav nie. Mislim, da je študij ženske prav tako velike važnosti za srečo moža, kot pa različne druge stvari, ki se jih nei." Tako paše žena. Torej, zaročenci in zakonci, pa tudi d*ttgi ravnajte se po teh besedah!
- ■ ■ r-s* -	- * ' f". ' •- t.' i." *
Dr. Lapinski. profesor za nevrologi jo, na zagrebškem vseučilišču je pred kratkim predaval o histeriji. Opisal je histerijo kot staro bolezen, za katero se ve £e od kar živi človeški rod. Ze v davnih časih se je dogajalo, da so vladarji in vojskovodje po težkih krizah prišli ob govor ali spomin. Dandanes vemo da so bili ti pojavi simptomi histerije. Histerijo so poznali že stari Grki in Kilmljani, samo da so jo drugače imenovali. V starih '"asih je bilo v navadi da so se histeriki zbirali pri verskih obredih. Molili so in obujali kesanje. Na ta način so mnogi ozdraveli, ker je povzročila sugestija, ki je povoljno upli-vala na telesno in duševno stanje bolnikov. Histerijo samo pa so si stari narodi zelo različno razlagali. Grki in Dimi jani so menili, da izvira bolezen iz mat.ernice-Tudi poznejši narodi so temu menju pritrjevali. Njihovo nazi-ranje je zlasti potrjevalo dejstvo, da se ,ie histerija pojavljala najbolj v časih, ko so bili možje in očetje pod vojaškimi prapori ter so bile žene in d.ekleta doma same. Sličen pojav je opaziti tudi sedaj po svetovni vojni. Danes imamo mnogo več histeričnih žen in deklet kakor pred desetimi leti. V starih časih se je na nekem grškem otoku pojavila celo histerična epidemija. Možje so bili v vojni, žene pa so doma trpele in umirale od krčev. Posledica epidemije je bilo veliko število samomorov, s katerimi so se žene ngonabljale. Naposled je se-not na otoku iznašel sredstvo proti bolezni. Objavil je. da bo vsaka žena ali vsako dekle, ki bi poskušala samomor, izpostavljena javnemu zasramovanju v Evini obleki. Objava je rodila dobre posledice .Samomori so po daljšem času popolnoma izostali.
Nevaren ptič.
Policija zasleduje nekega P. J., I ki je v Čemosnjicah osileparil več p:>sestnikov za svoto 1500 Din, da-, lje je prevzel od Ivana Sehauerja v Stari Žagi 13.000 Din posojrla, katerega dosedaj še ni vrnil, in v Ljubi.fani je prevzel od Marije, Stele 3000 Din gotovine, da to 9VO-'( to izreči J os. Panschu v Račtei, a j tudi tO ni oddal na pristojno me- j sto. Izginil je brec sledu.
I.
V naslednjem hočem pripovedovati o večno ženskem, a ne o onih zastopnicah ženskega spola, ki izvajajo svojo privlačno silo na nas. Ne. ravno nasprotno, pripovedovati hočem o onih ženskah, ki bivajo a* najglobjih nižinah življenja, o zločinkah, sleparkah in taticah, o zaveznicah moških, ki love kaline v svoje mreže ter o prostitutkah.	/
Skoro v vsakem slučaju, kadar se potopi kako žensko bitje v take globine, je tega kriv kak moški. Le v najbolj redkih slučajih pa so imele ženske dosti moči. da so se zopet izkopale iz tega močvirja. Pogosto nam oznanja le kratka notica v listih o sa momoru te ali one neidentificira-ne ženske njih konečno usodo.
Imamo pa slučaje, ko so prišle deklice z dobro meščansko vzgojo v roke brezvestnih lopovov, ali ki so podarile svoje srce kakemu notoričnemu zločincu. V takih slučajih se čudi svet. ko izve. s kako zvestobo se jeo prijemala taka ženska nje nevrednega moža — pogosto celo v smrt.
Tak slučaj je oni Mrs. Lili iai "Walters ...
* *
*
Naslednjo povest lahko imenujemo "Obleganje Eddy villa". Pred par tedni so bili listi polni poročil o tej mali bitki, ki se je završila v jetnišniei v Kentucky* ju. Trije kaznjenci so vprizorik tam obupen poskus, da pobegnejo iz jetnišnice- Oboroženi z revolverji so dospeli do vrat jetnišnice. Trije pazniki, ki so jim zastavili pot. so bili ustreljeni. Poskus bega pa se je vendar izjalovil. Trije obupni kaznjenci so bili prisiljeni poiskati zavetišče v obednici jetnišnice, kjer so se zabarikadirali ter se upirali. Od neke srede naprej pa do sobote zvečer so jih obsipali jetniški pazniki in miličarji s ploho kro-gelj. Napadalci »so metali bombe s plinom in ko so postali konečno pogumni ter vprizorili naskok. .so našli vse tri kaznjenec mrtve in dva teh sta očividno izvršila samomor.
Voditelj obupnih kaznjencev je bil Tex Walters in ; revolverje, ki so služili njemu in dvema tovarišema pri poslaišenem begu. je vtihotapila v jetnišnieo njegova
žena, Mrs. Lillian Walters. * * *
Lilian Walters je bila lijčeka nekega kapitana Salvation armade ter je bila rojena v bližini Louisvilla. Tex Walters se je seznanil z lepo deklico, ko je bila uslužbena kot blagajničarka v neki restavraciji v New Castie. Indiana. Bila je brez sredstev, kajti sprla se je s svojimi stari-ši ter se bala vrniti se domov. Tex Walters ji je pomagal povsem nesebično. Posojal ji je denar, da je lahko plačevala stanarino tei-ji svetoval, naj se vrne domov. Iz prijateljstva se je razvila ljubezen. Walters ni priznal deklici, da je zločinec, a jo je pregovoril. da je šla ž njim na zapd. Obljubila mu je, da mu bo sledila do konca sveta. Poročila sta se ter nastanila v low i, rojstni državi Waltersa, kjer ni nikdo vedel, da je bandit-
Nekaj Časa je delal Walters na farmi. Mikalo pa ga je neprestano pustolovsko življenje, v katerem lahko človek "zasluži" denar na tako lahek način. Gnalo ga je nazaj v Louisville. Tam je spoznala Lillian, da je njen mož zločinec.
Kljub temu pa mu je zvesto stala na strani.
Oblasti so mu pripisovale številne napade in konečno smo ga zasačili ter poslali v jetnišnieo, ker je bil obsojen na dosmrtno ječo. Lillian je izginila s površja, a dva dni pred izbruhom je prišla v jetnišnieo ter obiskala svojega moža. -"Nato je sledil poskusni beg ter "obleganje Eddy-villa".
Lillian je bila aretirana ter obtožena sokrivde pri poskušenem
begu. Preti par dnevi se je vršila obravnava. Brez obotavljanja je priznala, da je vtihotapila dva revolverja v celico Tex Waltersa. Izjavila pa je, da jo je njen mož j hipnotiziral in da se mu je morala pokoriti brez volje. Štirje dvanajstih porotnikov so ji vrjeli in proces se je končal brezuspešno, ker se ni mogla porota zediniti.
V kratkem bo morala Lillian Walters zopet nastopil pred sodiščem.
* *
Ljubezen in sovraštvo, oba največja ekstrema, sta pogosto v najožjem sorodstvu. V sovraštvo izpremenjena ljubezen je končala celo vrsto zločinov, ki so dolgo časa vznemirjali Chicago.
Oblasti so prijele ter spravile na varno eno najbolj pretkanih ;n odločnih banditk, že eelo mlado deklino. Se nikdar poprej ni bila aretirana in prostovoljno se je javila oblastim ter jim podala svoje priznanje. Imela je pravcat "beauty parlor" ter bogato garderobo, da se je lahko hitro preoblekla ter izpremenila svojo zunanjost. Enkrat je nastopila kot plaha deklica, ki se je izgn bila v trušču velemesta in drugič je nastopila kot našminkana in nališpana sirena. Nastopala je kot nedolžna deklica ali kot napačno umevana zakonska žena. k trpi vsled osamljenosti. Na ta način je vabila moške v svoje mreža Bila je brezobzirna in neusmiljena ter se znala hitro poslužiti revolverja.
Imenovala se je Peggv Burkr in njena druga imena so bila £e-liorita Marguerit-a Buerque ir Margareta Birk. Stara je bila 21 let ter zelo lepa. Izjavila je. d? hoče od sedaj naprej pošteno živeti.
Povest, katero je pripovedovala Peggy oblastim v Chicagu, br. najbrž pojasnila vsaj en umor. nekako pol ducata izsiljevanj, na ducate ropov ter nešteto tako zvanih konfidenčnih sleparij, vključno par navideznih zakonov, kojih žrtve so postali lahkoverni, dobrostoječi ljudje. Njeno priznanje je imelo nadalja za posledico aretacijo njenega prejšnjega moža, ki je baje vodil njeno "bando". To je moi$, katerega je nekoč ljubila, katerega pa sedaj smrtno sovraži.
Imenuje se Anton Liskas. Za njega je postala Peggv zločinka. Sramotilna imena in udarci so predstavljali zalivalo, katero je dobila, ko mu je izročila ves svoj plen. Dosti je bilo udarcev in grdih besed, dokler ni izginila ljubezen ter se je pričel kriviti črv. Nato pa je šla Peggy na policijo
ter pričela pripovedovati . . . * * *
Peggy dobro pozna svet-
—	Možje, ki se smatrajo neodo-ljivim, postanejo nalažje žrtve. —-je izjavila. Včasih je šla ž njimi v kako kavarno. Nato pa je prišel Liskas z avtomobilom, v katerega je vstopil par.
—	Ko smo se vozili, sem potegnila revolver ter oropala kava-lirja in mojega moža, slednjega za to, da je izgledalo bolj naravno. Včasih pa sva napravila drugače. V takem slučaju je nastavil Anton revolver ter oropal ka~ valirja in mene. Pogosto pa je ustrajal kavalir pri tem, da nadomesti mojo izgubo. V takem slučaju sva napravila dvojen plen.
Pripovedovala je o bogatih možeh, ki so se tako zaljubili vanjo, da so se hoteli poročiti žnjo. Nato je igral kak član bande uradnika ličenčnega urada in po sleparski poroki je izgmila Peggv
z denarjem svojega "moža". * * *
Ta dva slučaja smo navedli le rad i tega, ker sta novejšega izvr*. ra in ker sta brez dvoma znana številnim čitateljem. V aktih kriminalne policije pa najdemo še dosti bolj značilne slučaje-
Tam najdemo povest o tipični ženski dolenjega sveta, ioje slavofclepje je bil$ priboriti si na-
klonjenost drznega pocestnega roparja. Nadalje povest o ženskah, ki so prišle iz boljših krogov ter postale žrtve one vrste moških, ki preže na nedolžne deklice ter jih prigovore, da jim pomagajo pri njih zločinskih poslih. Mogoče ljubi ta ali oni deklico v resnier. Ona sama pa je vedno žrtev slepe ljubezni, tudi če ve, da je predmet njene ljubezni nje nevreden.
Pogosto se poroči taka deklica 7. zločincem. Nato, ko se prične enkrat zavedal, kaj je v resnici, prestane njena ljubezen veliko preiskušnjo. Ce mu ostane zvesta. sanja pač o Času, ko bosta oba dosti bogata, da zapustita pot zločina ter postaneta zopet časti vredna člana družbe. V skoro vsakem slučaju pa jo o 1x1 rži pustolovsko življenje v svojih krem-pljih in le redkokedaj najde zavetja v mirnem pristanu.
V naslednjem hočemo navesti par slučajev, katere smo posneli i/, aktov kriminalne policije . . .
(Konec prihodnjič.)
Zapiski dobrosrčne ženske.
Vse svoje življenje sem občutila globoko sočutje z moškimi. Najbolj sem sočustvovala z onimi, katere sem ljubila-* * *
Kakšne reve so pravzaprav moški! Težko jih je Bog udaril. Saj »liti hoditi ne znajo. Gngljejo se, kakor zasopljeni gosaki, ali pa korakajo patetično, kakor da bi se same visokomernosti radi razčesnili. Gosaki ali petelini. Drugačnih dedcev na svetu ni. Tiči selivei so samo vmesna stopa. * *
*
Tudi govoriti na znajo. Ali so preveč glasni ali pa preveč tihi. Oni. ki se delajo pomembne, molče. Ti so največji idioti. Kadar imajo svoj čas, govore o poslih ali pa o ume-e-e-etnosti.
Oni. ki govore o poslih, so umet niki. O umetnosti govore le oni, ku žnjo trgujejo- Politiki pa so
brezspolna bitja.
* * *
Ljubiti sploh ne znajo, ker ne-prestno mislijo na svojo odbrca-no korist. Se od daleč se jim ne sanja, da ljubezen pomeni odrekanje in darovanje .samega sebe. Ne vedo, da pomeni verbum "ljubiti" toliko, kakor da vza-meš vse zlo tega sveta na svoje rame. samo da je prihraniš ljubljenemu. Zato nas moški silijo, da skrivamo svojo slast. Ubogi
ogoljufani goljufi!
* * *
Dedec je ali presuli ali predebel, premlad ali prestar, preveč šlevast ali preveč predrzen, pre-zdrav ali preveč bolehen. preveč fičfirič ali pa preveč apostol -Taegrovih koširlj in zelenih klobukov. Dedci so ali preveč pametni ali pa preneumni. Prepa-metni vedo. da se dosežejo instinkta najbolj omejene ženske, zato se nas vseh izogibajo. Bedaki pa konstatirajo, da smo jim podrejene. Oni pa, ki niso nrti prepametni. niti prebedasti, sploh
niso za nič, kvečjemu za zakon. * * *
Brade imajo in ž njimi revol-tirajo naše želodčne živce, ali pa se brijejo po licih in imajo o-braze. kakor ostareli dečki. Smrdijo po tobaku ali pa razširjajo vonj svoje osebnosti. Bogzna, če se tem nesrečnežem le od daleč sanja, kolikšna nasprotja moramo pri sebi premagati, predno se odločimo za poljub takšnemn brezbrademu ali pa ščetinastemu individiju? Saj niti ne vedo, da me vedno mežimo, kadar poljnb-Ijamo.
In vendar poljubu jem o* In vendar se zanje žrtvujemo in kopičimo svojo ljubezen na te revne in krmežljive stvore?
Da, usmiljenje vlada našim srcem in jih razoroža. To je čista resnica Vse svoje Življenje sem občutila globoko sočutje z moškimi. zlasti z onimi .katere sem ljubila- Edinega, ki se mi ni smilil, sem vzela za moža.
R0JAKL NAROČAJTE SE HA SLOVENSKI DNEVNIK V "GLAS NARODA*, NAJVEČJI ZDRUŽENIH DtŽAVlB.
Novi spori v premogovnem okraju.
Kadatr pritisne zima na 4Egipt', to je medvodje v južnem IHmoi-sii. ki »e steza preko premogovnih polja, od Carbondale pa do Cairo, prinese s seWj tudi izolacijo ali osamljenje, ki je vse preje kot sija jiK>. Globoko razorane eeste preprečujejo vsako potovanje, razen če je skrajno potrebno. Noči soj temne, brez konca in kraja. Male najdbi ne ob železnici se stiskajo skupa i. Ln prebivalci, ki so se že davno naveličali drug drugega ter življenja, kateremu manjka toliko običajnih razvedril civilizacije, n a jde jo zabavo le v munšajnu in snelnem orožju.
VT Williamson okraju, tem večnem središču viharjev v Egiptu, s.. ?.opet spoprijeli. Mladi milica rji iz Mount Vernona, Carbon-<lale-a in Caira se zopet izpreha-jajo p > trg i pred sodnijskrm po-j slopjctn v Mar ionu, ki je okrajn^, sed«*ž Williamson okraja, ter zro' z velikim nezaupanjem na vsak hlačni /ep, ki pride v mesto.' Vprašujejo se, če je steklenica ali n ve!ver pod oteklino hlačnega' ž't.>a.	I
Vojn« in govorice o vojni ipol-nij ' zr.pet žice, ki vodijo iz Mariana in .sosednega Herri na, deset' m;l.i vstran, prav kot so jih j>ol-ii'le nred dvemi leti. ko so onega' I rvavega dne junija meseca od-j v« flH več kot dvajset detektivov' In *ikebov iz Lesterjevega pcrvr-1 vinskega r<a-a. ki ie sredi poti med obema krajema: ter jih umorili na grozovit način.	I
\*ove zadrege v Williamson o-kraju imajo svoje temno uzadje v Ii<m vinskem masakra leta 1922 in dogodkih, ki so slediili temu nnisakru. Vsakdo. ki pozna razmere, ki so prevladovale v William.-. nil izza masakra, spoznava da v> najnovejši neredi dosti globlji ga pomena, kot pa razvidno iz poročil o butlegarslrih vojnah in žganjarskih bitkah. Stari spi ri med družinama, katere so prinesli preko gora iz Kentucky-ja in Tennesseeja bojeviti in pre-piiljivi predniki .sedanje genera-e je, v zvezi s klanskimi in proti-kli: n ci mi spori ter težkočami med deb-m in kapitalom, ogrožajo iz-iiwva eel« okraj. Hutleganje je le najbolj ceneni izgovor, da se pokrije resnični vzrok najnovejših napad, v ter bitk z revolverji in piLvkami. 1'oseči morate daleč nazaj. če hočete najti resnični vzrok vseli honiatij ter izvedeti, zakaj najdemo Williamson okraj v THi-n<«tsu tako pogosto na prvi strani listov.
fv.r.ia zgodovina Williamson o-kraja nosi malo vabljivi naslov "krvave v-ndete ali osvete" ter ebfitaja iz krvavih sporov, ki so divjali po celem »»kraju izza časa pred državljansko vojno pa do najnovejših dni. Avtor "Vendet-te ' je navedel pretresljive podrobnosti vsake naseli ne smrti ter spisal pri tem zelo obširno knjigo. Ko človek prečita knjige ter jo zapre, ima utis. da živi tamkaj mrk in strasten narod, ki je izvan-red no direkten v akciji in brez vsakega stika s katerimkoli bla-žilnim vplivom tega ali onega časa. Izprva so bili ti prisil jenci preko gora majhni farmerji, a veliki lovci in tem ljudem je 'bila puška dosti bolj znana in priročna kot pa motika in lopata. Nato pa so preko noči zasledili v okraju premog in industrijalna revolucija je našla primitiven narod nepripravljen.
Organizatorji United Mine Workers so prišli v "Egipt" obenem z otvorjenjem premogovnikov in sinovi farmerjev so prisegli uniji zv«*obo. Vprizarrlo se je več iposkusov, da se zdrobi unijo takoj v prieetku. a po Verd en u, Iger so se unijslii možje spoprijeli s privatnimi detektivi, ki so prišli ?z Chicaga, da zavarujejo skebe, so si priborili unijski premogarji popolno priznanje in danes je Williamson okraj z« celih sto odstotka jv unijskL V tako občino, organizirano do zadnjega moža m fanatično posvečeno principi jem strokovnega, um'jonizma, je vrgel W. J. Lester, preroogarsfai barom iz Clevelanda. par tovorov skebov ter oboroženih stražnikov meseca junija 1922. ko se je viSila velika narodna pmnoganska stavka ter je .počival sleherni rov v Williamson okraju.
Kak orbit ro so skužali L ester je-yt ljudje poslati premog iz nova, je bil rov. napaden. Po dva dni trajajofii bitkif tekom kater« se j« vpcnibUo vs* orodja moderne^
SpriTgfieM ter zahteval čete od i generalnega državnega priboeni- j
ka Biacka. Čete so dospele na lice: mesta in takoj za njimi so prišla ! povelja, da se ne sme vprizarjati /likakih nadaljnih napadov vWil-j litima n okraju. Young je b'.l are-' tiran na t orne! ju druge f.bdolžatve v. pan vseh privilegij krit z vezni acr/cit. ( Th mr. .. ki je bil na prostem proti jamš-čini, je bil za-pi *. . n kot ponu žili šerif ter je <bjir»U, da i:na pivpra.vijenih 1700 člancv V i te? o v planutečega kroga in da je pripravljen razbiti ž njimi Klan, če bi skušal še kaj vpri-znit i po odhodu milice.
Tak je sedaj pologa.; v Williams'ti okraju.
izvoljen okrajnim tajnikom, kljub viharju kritike, ker- ni postal čet na liee mesta * tekom izgredov. Delo je zmagalo na celi črti.
Nato pa je dospelo iz St. Louisa par mož, ki so bili navidez trgovski potniki, a v resnici organizatorji Ku Klux Klana. Na mkake tcžkoČJ niso zadeli, ko so skušali prepuščati manjšinsko skupino, da obstaja še ona po-t, kako priti iz sedanje zagate— in sicer s pomočjo našemi jen ja. Agenti Klana, so pobirali desetdolarske bankovce* po celem mestnem, delu Mariona,! kjer stanujejo trgovci, odvetniki, j zdravniki, bankirji ter drugi. Ta del Mariona je najbolj oddaljen' f-d domov premogarjev v zemlje-'] p i nem, soeijalnem in duševnem'] c zli*u. v	j'
Dva merica po volitvah je bil' Klan dosti močan, da vprizori veliko demonstracijo na zemljišču' nekega prijateljskega farmerja izven Mariona. Kmalu nato je imel neki far na javnem trgu pred sod-nij.skim posdopjem govor, v katerem je obvestil presenečene prebi- ( valee jMa-rlona, da je bila kri, pre- ' lila tekom herrinških masaikroiv.' le kapljica v primeri s eebri kr\*i,' ki bo prelita, k<j se bo Ivlan en-1 krat lotil svojega dela.	j'
Od prleetka so majnarji dvomili ! ter »koruigali z rameni. Niso mogli * videti dosti nevarnosti v trgovskih < pomočnikih, oblečenih v nočne -srajce. V ustavi JUui«is Mine' Workers unije je klavzula, ki pre- i poveduje svojim članom pod kaz- ] n i jo izključen ja pridružiti se Kla-' liu. Majnarji so čitali napade na ] Klan v svojem uuijskem listu The j Illinois 31iner. a so bili še vedno mnenja, da je Klan neumna m<*la } taikofvanih "beljših ljudi" v Marion u.	i
l •
Premoga rji pa so morali kaj kmalu spoznati, da misl:i Klan res- ] no. Več nepričakovanih napadov na neredne hiše ter .salune z meh-1. k'mi pijačami je bilo vprizorjenih 3 prod pre^nečeniju nosom šerifa GaJJjgaua. Vseh teh napadov so se udeležili člani Klana.	('
Promogarji niso mogli nasprotovati temu. Večina premogarjev 1 ima svoje lastno doma napravi je- ' no vino in ljudje so prepuščali munšajn. katerega se povsem jav- 1 no toči. preko polnili bar, trgov- ] sk-iu i>otxil4a>iu in drugim, ko jih delo ne zahteva čiste glave ter , mirne roke, potrebne preniogarju, ki hoče živeti.
•Šele ko so pričeli našemljeni Klancu vdirati v posvečene dvorane igralnic ter vihteti sioje revolverje, se je ipničel prvi odločni odpor premogarjev. Hazardno igranje je živijer.ska kri za te ipremo-garje. Z veseljem prihajajo v igralnice ter p*»skusijo svojo sreče.. Naravnost nezaslišano, da bi kdo sVušal napraviti konec temu liaizardnemu igranju. Klan je šel predaleč.
Vsled tega so orgaaiiairali pre-mogarji svojo panogo "vitazev plamtvečega krogaNamen te orgaaiizacije je bil, boriti se proti ivlanu, in vojna se je vnela. {
Znpet so stopfle sile vsaka na svojo stran ? delo in oni je na eno, . Klan "in proti-unijske sale pa na drugo, prav kot tekom obravnav proti premogarjem v Herrinu. Na samotnih cestah izven Mariona in Herrina so Klanci streljali na Zcdglerjeve viteze in vitezi so ae-I veda tudi požte^io vračali ogenj, j Glavni spopad v tej no\*i vojni se je završil ravno p.red zadnjim Božičem, ko je na stotine Klancev 'pod vodstvom nekega izveznegia | ageuta Youijga, ki je rekel, da je I ubil že štiriindvajset ljudi, nava-j lilo na WilHamson okraj. Napa--' dalei so prijeli več ljudi, a šele po' t številnlih ostrih spopadih. Znajčil-jno je, da sta bila med arefcirandmi ■ tudi Otis Clark in Ora Thormas. t { Olark. veteran špansko-ameri-1 ške vojne, iz pionirske družine v , Williaansonu, je bil najbolj odlični' [ o-btoženee v obeh horrinakab pro-ce«ih radi masakra. Bil je voditelj j (v krajevnih unijskili krogih m ( državno pravdništvo je osredoto-( č?lo svoj ogenj na njega ter ga J dolžjlo, da je on ubil superintendents MeDoweila ter naščuval l ljudsko množico k nadaljnemu' : predavanju kni.
J T nomas, suh mlad preanoigar, je imel velik delež pri priprava slu-I čaja--za obrambo ter je sedel v sod-1 j nijski dvorani tik poleg visokega, I kcečcnegia Otisa.	|
Thomas je bil obdolžen, da je ; I vod 3 neko igralnico, Clark a pa se i je dolžilo butlegarstva. V klan-j j skih krogih so bili tzelo vnradoi^ {ni jrarit jkeUciie t^ dreb« Youog» ki je izjaivil, da je poskxval na te-
Razne vesti.
Z A NJIMI VI IN K&RISTNI PODATKI
(Foreign T>anpua*« Information Service. — Jugoslav Bureau.)
PROTI INDUSTRIJALNIM NEZGODAM.
i
I Egiptska čebela je živa lica svoje vrste. Barve ie mnogo bolj pisane nego naše čebele in pa tudi mnogo opasnejša. Čebele pa t Egiptu tudi niso tako marljive, kakor naše in dajejo zato tudi manj meda. Čebel Egipčani ne go^ j i jo v panjih kot pri nas. ampak v dolgih ceveh, ki so na obeh straneh zaprte. Samo na eni strani se nahaja majhna odprtina, sko ' zi katero čebelice prihajajo in f odhajajo. Čebelarstvo je danes \ Egiptu Še skoraj na isti stopnji, kakor je bilo pred tisoč leti. Ne ki švicarski list poroča, da so na šli na sarkofagu kralja Meneja. ki je živel okoli 362:1. leta pr. Kr. najstarejšo zgodovinsko vest r čebeli. Obširnejše podatke o čebelarstvu ima staroegiptski relief iz leta 2GOO pr. Kr. iz lirama kra-Uja "Neuser-re". Tu se prikazuje staroegiptsko čebelarstvo in dobivanje medu, ki je povsem slično današnjemu postopanju.
Odkritja v notranjosti Avstralije
Pod vodstvom zemljedovca M. E. Stuarta se je posebna ek-»ped i-eija podala v Avstralijo, da preišče pokrajine med Broomeom in Wyndhaimom. Kakor poročajo listi. je ekspedicija razkrila v teh malo znanih krajih zelo rodoviten teren in sledove ležišč bakra, fosfata ter osobito železne rude. Istočasno je poseben oddelek ek-spedieij-ke konjenice našel veliko jezero s sladko vodo, okroe katerega živijo neštete jate divjih rac.
Pomlajenje z žlezami šimpanza-
Na kirurgičnjem ikonjgresit ki se je pred kratkim vršil v Parizu, je poročal dr. Dartigues o številnih slučaih, v katerih so bile žleze šimpanza prenesene na stare in nezmožne može. l)r. Bandet je poročilo izpopolnjeval. Ce jt? operacija uspela se je človeku tekom dveh ali treh tednov vrnila moč. Predvsem velja to za razum. Operirani so bili večinoma inženirji, trgovci in intelektualci, ki
so bili radi zčrpanja svoji sil prisiljeni, da nehajo z delom. V mnogih slučajih so operirani z oči-vidnim veseljem in izboljšanim duševnim razpoloženjem prijeli za delo. Operacija zahtevfci dolgn prakso. Po trebno je. da se zbere številne slučaje, predno s bo lahko natančno precenilo vrednost prenašanja žlez. Pomanjkanje zato potrebnih opic zelo zadržuje študij in eksperimente.
Ali imajo ribe spomin?
O tem vprašanju se jc že mnogo razpravljalo. Ihtiolog Edhi-<rer. odločno trdi, da ribe irmaj > spomina. Svojo trditev podpira z dokazom, da riba, ki se je vjela na trnek, ne ohrani občutka be-lečine. ter se. ako ec. ji posreči uiti. ponovno vjame na trnek. Drugi ihtiolog Oxner pa tr<li, da ribe imajo spomin in da >e vja-mejo vdrugič samo takrat, če je trnek ma>kiran. Riba. ki v drugič pojiadc vado. stori to samo vsled instinkta, ki jo žene za iskanjem hrane.
| ITALIJANSKE HAJRMONTKE.
j Mi iztl.-iujt-mo in importiramo razne prvi>. v rs t n e r. »Onn nai>ruvlj.-n<» ITALIJAN S K E
hali. dnu
no zniža število nezgod, to je svr-ha varnostne kampanje, ki se sedaj vrši v državi New York. Delodajalci naj opremijo svoje stroje z varnostnimi pripravami, dela vei naj neprenehoma pazijo nu nevarnost, širše občinstvo pa naj poflpira gibanje za znižanje števila žrtev, ki jih industrrjalne ne-žgode iztirjajo na človeškem trpljenju in gospodarskih izgubah. Nudijo se nagrade delavcem in delodajalcem za najboljše nasvete, kao naj se preprečijo nezgode in bolezni.Delavci pa lahko pomagajo s tem, da. naznanijo oblasti (State Department of Labor) one delodajalce, ki nimajo predpisanih varnostnih naprav.
Vsi možje so ponosni na svoje otroke. Nekateri gredo v svojem egoizmu celo tako daleč, da so ponosni na svoje žene.
Vse žene postanejo prej ali slej ljubosumne na svoje hčere. Vsi možje zavidajo prej ali slej svoje sinove.
fZPLAČB-A v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
more Izplačati dolarja le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne ved kot protivrednost od 3,000. — frankov, to je sedaj približno $140.— ua enega potnika.
V »lučaju, da naalovljeoec sa i»-plftOlo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pofiiljatelj lahko dolarje naaaj ali nan pa oa novo naroči izplačati nakazani meieK t dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo pri-poročati poiUjati teke t Jogoalavi J*
Bplofco inepje vlada, da sa čeki, ki m glasa na dolarje, tudi r dolarjih izplačajo, kar pa ni rea, ker, kot ie zgoraj omenjeno, je t Jugoslaviji od vlade ped kaznijo prepovedano izplačevati dolarja.
Tudi poSUJaJo mnogi navadne ■mertfke Čeke. v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni sa ljudi na delell, ker so banke oddaljene in 1 splačajo take čeke v dinarjih leto potam, ko dobe ls Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deSeU la ne potujejo v Ameriko, je najbolje po-tiljatl denar navadnim potem v dinarjih, kateri aa jim lsplačaje na zadnji poit* htm »prilik.
Tudi n. Bahavo potnega Usta — (pota) Je najpripravueje podati
dlnatjfc Dokler nammč potni llat
ni potrjen od ameriikega konzula, oe mens potnik dvigniti dolarjev. Strofike sa raane listina in potal Ust •e pa lahko pl£Ča tudi ■ dinarji
V	Italiji Jn MCMlane«
OKnlJa —
so vaijavne povam drngaCsa odred* be ter lahko izplačamo dolarja m> komur do poljubneea zneaka. Ča ja pa namenjen denar le aa potovanje, je na nakamnK* nanaglil vidno: I»-plagaa ia. ako aasfovnik potuje.
VaUd aa—JBoJoglh aMkov trna ae^ flMftU odlofltt previBdttt prt-
•tojbtno sa. dolarska, isplačiJla kakflr dedi : Za izpla&lz do ISSL računamo po 76 eentov; od $28. naprej po S%£ t» ji jt M janta joA vsakega
ta tahWI TAMfe.
T+ prMelMpa Ja valja vaa aa dolarska »okli v JngoflsvtU la
FRANK SUSER STATE BANK
rPfUhiitStt NavTevftiCStr
f ya. r
HARMONIKE, najboljSe na s\-etu. Des.-t let parantirane. Naše cene po nižje kot drugih izdelovalcev. Brezplačen pouk v igranju kupcem. Pišite po RREZI'L\ČNI cenik. RUATTA SERENELLI & CO.
17 Bule Island Ave. Dept. 43. Chicago. III.
KOLEDAR
za leto 1924 ^ STANE SAMO 40c
Naročite ga takoj, da ne boste brez njega
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jas likal Spisal Jakob AlešOvea,
PoveBt slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
i.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani. $1.60
ljubljanske slike, Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	J§
Prihajal Spisal Dr. Ft. JDeteia.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika t krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Emjiga vsebuje 157 strani,	M
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz ipanskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	M
Ve v Ameriko. Spisal Jakob Aleioveo.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•eetavljen. Vsebuje 239 strani,	.61 I
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest ie dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-iSanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 148 strani,	,41 |
Malo življenja. Spisal B. Pr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter a« zlasti odlikuje po iivo in resnično slikmuih domačih značajih. «--Vsebuje 231 strani,	Jt
■■ Jeraač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewiea. Dre mačilni povesti is ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	M
Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-si očaki, na čela jim kmečki kralj Matija Ghibee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-Bco nmirali mnčeniike smrtL Vsebuje 878 strani
POiTNINA PROSTO
"GLAS NARODA1*
'	Sa Oortlandt St, New York

ojevanja, vključno en aeroplan, o 3kcbi in njih stražniki dvijrnili iftlo zastavo. Zmagoslavni premo-:arji in njih pristaši so odvedli emike proti Herrmu ter dzjavili, la jih bodo naložili na vlaske ter Mjslali pp«.'ti Cbicajrn. Nova Ijucl-ka rniiov.iea jo- privrela tedaj iz Jerrjna ter vztla jetnike iz rok I'.n-ornili /.ma^aleev. V tej ljudski je bilo nekako dva tisoe noskih, žensk in mladičev in bila e -krajno plahega razpoloženja', »sr ljudi je imelo razburljive go-xre in pri.'ol	masaker. Pri-
< 1 se je lo»* na ljudi, ki se je kon-al šele potem, ko je bilo 2U I.es-erjovi]i iisluibeneev ustreljenih. pbf-šraiiK ali zabodenih do sjnrti.
Ivo ma j j-.* -bil za'lnji sikelj po>ko->0f.\ iia majhnem pokopališču A' leri lnu. ko se je že pričelo kristalizirat i ljudsko mnenje glede upra-/čvniKti ali neupravičenosti ma-akra.. Dnctj je bilo takih, ki so' 1; jali celo afero, od pričetka pa lo konea. Hili so v tihem .soglasju uredniki listov v oddaljenih me-' tih. ki stavili AVilliamson okraj * izven pojave"' ter objavili, da »i ta okraj še nadalje v Združe-liii oižavah. Ta manjšina ljud-' kegu. umeuja je voeinauia lepo nalčaia. Ni posebno zdravo javno, azpravljati v zadevi, katere se je i.ijbrž udeležilo toliko nopr^reil iih sosedov in znancev.	j
Dokazi, predloženi pri obra\*na-ah, so pokazali, da je bila ljud-ka množiea iz Herrina prava ob-ins.ki? množica, ki ni bila sestav-jena le iz premogarjev, temveč udi iz farmerjev. železničarjev, o farjev, voznikov, uslužbencev v rgovinali, velikega števila žensk n t-rr«>k ter končno v/, nedoraslih nla<R"et\-, ki očistijo bojno polje »o zavnšenem boju mož.	j
Nato s-« nastopili možje (mo<l ijimi odapovnriii unijski vaditelji er -bolj inteligentni Člani v vrstah >reniogai jev), Id so sicer obsojali loizrecno beštijalnost ljudske dr-iali; a bili vendar prepričani v lnu svojega srca. da je bil neiz-plben tfik tak tragičen konec ob-:pnt3ra in brezobzirnega pusto-ovfitva premogarskega barona Le-torja. Opezorili sa na očividno ilazna-it ln nesramno.st importira-ija oboroženih ljudi v solidno mijf-niviran okraj tekcim velike tavke. Najedli 50 nesramna ugo-ovila bahač-kega MeDowella, Le-ttrjovega superintendenta, ki je mel navado tolči z dlanjo po žev-)ih, polnih orožja ter izjavljati, da >o " ronal" mnjno, tudi če bi jo noral ronati s krvjo. (> upr^te-ramo *e umor treli 11 eoh o roženih inijskih mož 11a dan rre^l l>Vtko, .poznamo lahko krvave iposlediee >oložaja, katerega je ustvarila x.sterjeva <winvazija".	|
Tega naziranja so l>Ri tudi tudi porotniki tekom obravnav proti Miajstim unijskim premogarjem, so se udeležili masakra. Ko sta Ive i>oroti jw^em jasno označili potoni svodih pravorekov "nekri-', da bi bil-o skoTo nemogoče iz-! [Kilovati obsodbo kateregakoli iz-' ned dvistotlli. ki so b-ili obtoženi soudeležbe pri izgredih, so skle-1 tuli državni in okraj-ni pravdni k i polla-citi vse obtožbe. Obupali so nad }>iT«kasoiii, da izpremene mnenje večine v Williamson o ' kraju.	j
Ko so sedeli obtoženi premo-j ?arji v mrki sodnijaki dvorani ter r-akaii na svojo usodo, je stopil na poBornico nov element. V brivnici,1 kjer so .se sestajali odvetniki ?n' zdratuiki, trgovci in bankirji, —1 to je voditelji manjštnake skupi-1
ne. kateix> smo omenili zgoraj, _'
da se puste olepšati ter klepetajo meti sobo j, je bilo čuti neprestano šepetanje. "Mi se moramo orga-niziratase je glasilo, "ter rešiti dobro ime Williamsona. Če bodo ti ljudje opa-oščeni. moramo najt: kak drug način, da jih kaznujemo." Izprva so poskusili poetičnim potom, a so doživeli velik pora^ pri poskusu, da odstranijo organizirano delo od kontroliranja okrajnega političnega stroja.
Tekom volitev, ki so se vršile preteklega aprila, je bil H. J. Clends, prvi na delavskem tfortu, izvoljen županom v Mamom:* in «i-cer v glavnem s pomočjo unijskih glasov; C. J. Anderson, (kandidat premogarjev, je zasedel županski stolec v Herrmu; šerif George Galligar., ki še vedno plačuje pristojbine Illinois Mine Workers umje. se je nastanil nad oikrajno jetnišnic-o v M anionu; Malvin Tbsxton, !u jei bil sonf WilHam-sqn okraja ob času masakra, je bil
melju povelj iz Washitigtona, kot zvezni agent, je bil aretiran v pro-tipotezi delavcev in odvedli so ga v M ari'on pod obtožbo napada. Iz nekega nepoznanega vira so se naenkrat pojavile strojne puške in tekom eele obravnave .so bile na-merjene na glavna vrata sodnij-skega p islopja. Glasilo se je, da je Klan pripravljen prislužiti se teh strojnic, č» bi bi4 Young spoznan krivim. Porota, ki je iz\-anre<bio hitro delala, je spoznala Younga nediolžnjn po posvetovanju, ki je trajalo eeli dve minuti.
Takrat je prišel šerif Galiigan, ki je ležal bolan v svojem stanovanju nad okrajno ječo. do prepričanja, da se razvijajo stvari ma'r> prehitro. Telefoniral je v
v sami državi New York čez isoč delavcev je poškodovanih rsak dan vsled nezgod v indu-itrijalnih zavodih. To pomenja, J la imamo na leto 300,000 dela\'- ' ;eA', ranjenih na delu. Približno1 L400 delavcev umre na leto vsled | ndustrijalnih nezgod. Iu število . iezgod 111 smrti raste skoraj vsak nesee.
Ta dejstva so prignala gover-lerja, da je odredil posebno kampanjo za varnost v industriji. F»roklamiral je poseben "varnost-ii dan" in pozval v to svrho delodajalce in delavce, kakor tudi irse interesirane organizacije na soedlovanje 7. državnim depart-nentom za delo.
Država New York: jc največja ndustrijalna država v Združenih Iržavah. Približno 4.500,000 de-avcev — vštevi čez miljon žensk — je zaposlenih v delavnicah, tovarnah, železnicah, rudnikih in iepartment stores. V devetih le-ih, kar je v veljavi delavski odškodninski zakon (compensation aw), je bilo čez dva miljona in >ol industrijalnih nezgod in smrtnih nezgovl je bilo 13.000. Tekom levetih let so otlškodnine za nezgode, plačane poškodovancem lli, v slučaju njihove smrti, njihovim družinam, znašalo vsega dcupaj čez 125 milijonov dolarjev. Okolo 400.000 oseb je bilo upravičenih do teh odškodnin. Skupna svota, ki o sedaj delodajalci plačujejo na leto za odškodnine, znaša sedemnajst milijonov dolarjev.
Te odškodnine morajo plačevati delodajalci, ali na zadnje om*J predstavljajo finančno breme, ki teži na vseh prebivalcih.
Delodajalec seveda vračuna odškodnino v stroške proizvodnje. Tako je konsument oni, ki navso zadnje nosi stroške za delavske odškodnine. (Znižanje nezgod bu imelo za posledico znižanje odškodnin; manj odškodnin pa pomenja manjši produkcijski strošek in manjše cene mnogih produktov.
Radi tega je dolžnost in korist vseh, da se čim bolj preprečijo nezgode na delu. Več kot polovica vseh nezgod, ki se dogajajo, se daje preprečiti. Da se znat-
NAZNANILO.
Johnstown, Pa.
Prosi se vse Slovence iz Johns-towna in okolice, da bi se udeležili seje, katera .se ima vriaiti dne 27. januarja ob 2. uri popoldne v stari dvorani društva sv. Cirila in Metoda, vogal Broad St. in 8. Ave. v Cambria City. Sejo sklicuje za-čiisni odbor zaradi slovenskega pokopališča na Morrellville. Kakor je vsem Slovencem znano, jc pokopališke vseh,Slovencev in je dolžnost vsakega, da se udeležd te seje, na kateri se ima izbrati nov tKibctr, kateri bo skrbel za to, da se bo delalo vse po pravilih, katere moramo vsi spoštovati. Do sedaj je zastopalo društvo sv. Cirila in Metoda in na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se izbere nov odbor, kateri bo skrbel za red in druge potrebne reči. Prosi se vse Sloveoee, kateri se kaj zanimate za. jcimstownsten slovensko >poko-polsi&e* da se.udeležite te seje;
- Začasni odbor: I Joiut Brunskole, Andy Teme, JohftrMatula.
Čebela v starem Egiptu.

GOSPICA MALA
Spisal JEAN RAMEAU.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
H
(Nadaljevanje.)
—	Zaenkrat se ni treba ničesar bati, gospodično. V dveh ali treh dneh pridem.
—	Šele v dveh ali treh dneh? Zakaj pa že jutri ne?
—	Če hočete, gospodična . . .
—	Pri tej priliki «ie pa tudi seznanite s svojo gospodično hčerjo.
—	- V cast st bo štela.
—	Torej jutri na svidenje-
Katarinca je pogledala veliko blondinko ter se mahoma obrnila. Njeno odkritje jo je izredno presenetilo. Torej z zdravnikovo hčerjo je šetal Albert po gozdu?
In že jo je sovražila iz vsega svojega srca, sovražila kot zamere le ženska sovražiti svojo tekmovalko v ljubezni«
Naslednjega dne je nestrpno' pričakovala zdravnika. Prišel je Šele popoldne ob treh.
Ze predno so ji bili naznanili njegov prihod se je bila oblekla v elegantno obleko z dolgo vlečko, lase je zvila v visoko frizuro, in obula je čevlje z visokimi peta bi. Bila je najmanj za deset centimetrov večja.
S svojo eleganeo je hotela streti blondinko ter ji pokazati svojo premoč.
Pa tudi zdravnikova hči se je nakitila, da je bilo veselje. Kljub lernu pa Katarinei ni ugajala njena oprema. Ničesar pa ni mogla očitti njeni krasni polti, njenim čudovitim zobem in očem, ki so bile kot dve spominčici.
—	Dober dan, gospod doktor, — je pozdravila Katarinca zdravnika. — Kako se kaj imate?
—	Hvala lepa, gospodična. TV«dn to bi vas moral jaz vprašati-
—	Hvala, boljše ini je.
—	Ali nimate nič več mrzlice?
—	Ne . . . Kot vidim, ste bili toliko prijazni, da ste privedli s seboj svojo gospodično hčerko — je povzela Katarinca ter začela i motriti svojo lepo tekmovalko.	.
Moj Rog, kk o je bila velika. Navzlic temu, da je imela Katarinca visoke pete in visoko frizuro, ji je segala komaj do brade.
—	Da. nisem pozabil, kar ste mi blagovolili dovoliti. Stopi sem. Roberta. To je gospodična Lerosel.
Roberta je pristopila. Čisto nič ni bila v zadregi. Brez dvoma se je zavedala svoje lepote in svoje velike postave.
—	Vesela sem, gospodična, da vas poznam . . . Moj oče mi je povedal toliko lepega o vas . . .
—	Tudi mene neizrecno veseli. — je odvrnila Katarinca ter ji podala svojo malo ročico. — Pojdimo v sprejemnico.
Po teh besedah je odvedla gosta v majhen salon v pritličju. Roberti je odkazala stol, katerega je solnee žarko obsevalo, sama je pa. sedla v senco, od koder je lahko natančno motrila svojo tek-inokvalko.
Govorili so o tem in onem, in Katarinca se je kmalu prepričala, da Roberta nima posebno veli kega duševnega obzorja. O zgodovini in leposlovju je vedela primeroma malo, vendar dosti več kot pa navadne meščanke. Klavirja ni znala igrati. Kljub vsemu i prizadevanju ni mogla opaziti na tekmovalki ničesar slabega-
Bog ve. Če je bogata?
Pozneje je v svoje veliko presenečenje izvedela od svojega starega oskrbnika, da je zdravnik skoraj reven človek, ki le precej težavno pokriva svoje izdatke in izdatke svoje hčere.
V kaj se jo torej zajrledal Albert de Plesan? V bogastvo se ni. Z.ighdal se je v njeno lepoto.
Znanstvo se je vedno bolj razvijalo. Večkrat je povaihila Roberto v grad k zajutrku ali večerji in- parkrat je bila tudi sama j pri zdravnikovih. Po dobrem tednu je opazila. Kaatrinca., da je nje- ! na nova znanka precej zgovorna in da se bo dalo marsikaj izvedeti ' od nje. ITverila se je tudi, da je precej nečimurna. kajti, ko ji je ' Katarinca razkazovala svoj t zaloge oblek, so ji oči žarele, pa ne I oliko v s led začudenja kot vsled zavisti.
Nekaj posebnega je bil Katrinem budoar. Veliko beneško Ogle-
^	o
dalo je segalo od stropa do tal, na mramornati mizici je bilo vse po'no zlatih in srebrnih posodic z najrazličnejšimi importiraninr" dišavami.
Kadarkoli jo je obiskala, jo je prosila, če si sme umiti roke, češ da se je na cesti zaprašila.
Roberta bi najrajše vse svoje življenje preživela v Katrinei nem budoarju.
Katarinca je kmalu opazila to njeno slabost. Pri vsaki količ kaj pripravni priliki, jo je odvedla v budoar ter ji pri vsakem ob isku pokazala nove stvari, glavnike, krtače, obuvalnike in dntgo ta ko rol>o, katero ie nalašč naročila iz Pariza, da jo draži.
Nekoč ji je rekla: — Kako krasno kožo imate, gospodična Roberta.
Ali I'c1« i — se je nasmehnila mlada dama vsa vzradoščena.
—	In kako lepe sveže postave ste.
—	Vi se mi laskate, gospodična Katarinca.
—	Saj vendar veste, da ni moja navada laskati se. Gotovo van je tudi kdo drugi sto povedal kot sem vam jaz sedaj, pa seveda ; veliko lepšimi besedami.
—	Oh, če bi hotela vse verjeti, kar moški besedičijo . . .
—	Zakaj pa ne, če človek to zasluži? Ali ni med moškimi nikogar, ki bi vas lahko prerieal o svoji ljubezni in vdanosti?
Roberta se smehljala ter nekoliko nagnila glavo, da bi se boljše videla v ogledalu.
—	Seveda je, — je rekla po kratkem molku ter poudarila svo je besede.
—	* No, vidite. Saj sem vedela, da ste dobili zastran svoje lepote u«4>roj ženitnih ponudb.
—	Da, precej jih je že bilo.
—	Pa vaš oče ni bil ž njimi zadovoljen, kaj ne? — Očetje so že taki.
—	Ne, ne, moj oče jih zna dobro ceniti.
—	Res?
—	Sieer se je pa že tako ali tako odločil-
—	Ali ste vi istega mnenja kot jc vaš oče?
—	Seveda, — je odvrnila Roberta.
—	To me jako veseli — je rekla Katarinca, ki je bila že vsa nervozna.	"""	~ .	v
—	Ali je mladi mož ki ugaja vašemn očetu, tukaj, v bližini?
—	Seveda.	.	*'
_ ■ • . \
i	lilT {D«Jje prihodnji!.) g| £ " j*
^i.ii-sStsk^isG.. i 1*. i- • -	■	jJB&ŽSM
Elekrični likalnik štedi denar.
V pralnici, krojačnici ali v trgovini, kjer prodajajo obleko, prištedi enakomerna vročina električnega likalnika čas, poteg tega je pa tudi manj nevarnosti, tla hi zaZgali ali pokvarili blago. Električni likalniki vseh vrst se lahko kupijo po od-nosnem plačilnem načrtu ter se jih plača z vašimi računi za elektriko.
Oglejte si električne likalnlke v naših izložbah ali naročite, naj se oglasi pri vas naš zastopnik.
The New York Edison Company
zjf t Your Service
Electric Heating Bureau
130 East 15th Street	Phone: Stuyvesant 5600
(Ext«
337)
Jugoslavia irredenta.
Poročil se je
/ Buzetu g. De marin, učitelj v Vo-licah, z učiteljico Zorko Flego, ičetko bivšega buzetskega župana n dež. poslanca, znanega neustrašnega narodnega borca v Istri.
lazpuftt občinskega odbora v Voj-
ščici.
Občinski odbor v Vojšeiei na >oriškem je bil s kraljevim odlo-1 tom razpu&čen in imenovan sieve-' la italijanski komisar.	j
3 koden j ski plavži zopet v obratu.!
.Med tržaško mestno občino in1 jkedenjskrmi plavži, ki "so last S ivranjske industrijske družbe, se ie te dni sklenila pogodba, po ka-eri bodo plavži začeli dobavljati .ne<tmi občini plin, in sicer 8 mili-jftnov 500 t»isoe kubičnih mettrov ia leto po 26 cen tešimo v za me-er. Na ta način se v škedenjskih plavžih vsaj deloma obnovi obrat.' Zaplenili bo 500 delavcev.
i
Učiteljski sindikat v Sežani. !
V ljudski Sid i v Sežani se je vr-i iilo z!k>»ovanje za ustanovitev uči- I i oljskega sindikata na Krasu.! klavno besedo je imel pokrajinski ajnik šolske korporacije Italijani Paolo Zoldan, ki je govoril o svr- j h.i šjIc v obmejni deželi v prid ita-lijanskemu narodu in državi. Va-! ;.»il je slovenske učitelje, da naj i"si vstopijo v sindikat, da bo tako! lčiteljstvo združeno delalo v o-| -iv.lrju narodne šole (italijanske. >eveda) v korist domovini. Za predsednika je bil izvoljen Ivan' K be: 11.k. V odboru so: Avrelij Vit ton, Valentin l.azzari, Ivan Vlahovič. Fran Steinmaver, Mati-! ja Urbančlč in Erminija Tmšič.l rajnik je Vittori. Poslali so po-! zdrav Mussolini ju. Prefekt in okr. | šolski nadzornik (Italijan) sta1 zborovanje pismeno pozdravila.! šaidi/kat pomeni nov udarec nai prizadevanje slovenskih starišev: po slovenski Šoli.
• 1
Italija vztraja na acksiji Reke. — Italijanska mornarica se preseli
na Reko.
Po zanesljivih informacijah, do-<kih
v Beograd, je italijanska vlada slej ko prej odločena, da zahteva aneksi jo Reke ter je odločena; da to namero izpelje v kratkem času. — Na Reki se govori, la
se 'bo italijanska eskadriia premestila iz Pulja na Reko, kjer nameravajo Italijani urediti arzen al za i »opravilo vojnega ladjevja: O iej kombinaciji se že več dni razpravlja v italijanskem vojnem nri-rtjtsitrsčvu. Oči vi d no hoče Mussolini na ta način pospešiti rešitev reškega vprašanja na korist Italije. Italijanska vojska je 31. dec. popolnoma zaprla mejo napram Su-saku. Ves dan niti en potnik na mogel prestopiti meje »z reške itrani. Italijanske oblasti 90 motivirale ta korak s popisovanjem avstrijskih novčanic, kar pa je očividno le izgovor.
Umrla j e
Roza Stibilj, - rej. Repič, trgovka / Šturjah pri Ajdovščini. Šla je skat pomoči 11a kliniko v Gradec, kjer jo je dohitela smrt.
Kad državnimi uradniki
v Julijski Krajini visi trpka nso-ia. Do 10. decembra se je moral precejšen del julijskih državnih uradnikov oprati pred ofblastjo proti neznanim ovaditedjem. Ta-kozvano *' vprasaluo polo" so dobili »levilni državni uradniki od d-inmista do .svetnika in na njej 90 se (branili, kakor, so pač mali. Sedaj se vprašujejo, kaj bo. Govori
FT
Kretanje parnikov - Shipping News
m
nika Hutarja so vsi v kropld moški dobi. Odpuščeni so pač samo zato, ker so Slovenci.
Fašistovska olika.
V Jelšanah v Istri je bilo oddane na pošto pismo s slovenskim naslovom za Ljubljano. Na pošti pa so bili radovedni, kaj je pisano v onem pismu, katero so ob strani prerezali, vzeli p'smo ven in isto menda vlačili po stranišču ali kdosivedi" kodi trt- vse zamazano in smrdeče odposlali v Jugoslavijo. To po fa^sti-h zamazano pif>m~> je p K spelo v Jugoslavijo, kjer se sedaj ono pismo s fantovsko u-mazanostjo lahko pokaže ljudem, da se prepričajo o veliki fašist o v-slri oliki. Kak 01* jih onccevole (4-iunta uči, tako pa delajo njegovi tašistovski učenci.
DOMAČIJA NA PRODAJ.
Skoraj nova hiša s štirimi prostornimi soba mi in cementi rano kletjo. Stala za 4' goveje živine, hlev za prašiče in šanda za 100 kokoši. Dva iota, na katerih stoji posestvo; velikost lotov 80X120 čevljev. Le 5 minut hoda do poulične železnice v Conemaugh, Pa. Dela dovolj v premo gorovih ali različnih tovarnah, katere last nje znana velika Cambria Steel Co. Radi slabega zdravja prodam po jako nizki ceni. Kdor želi kupiti prijazen in fini dom, naj piše na lastnika: Frank Fink, Box 175, Conemaugh, Pa.	(24-26—1)
POZOR, SLOV. GOZDARJI!
Potrebujemo petdeset dobrih slovenskih tesačev za delati želez-nične vezi (Railroad Ties), kakor tudi podpore za premogove jame (Mine Posts). Kdor Slovencev želi delo dobiti, naj sem pride in, če mogoče, prinese plankočo s seboj. To delo se bo pričelo prvega februarja. Pridni delavci lahko tukaj lepe denarje zaslužijo, po-stopačev pa ne maramo. Dobra hrana in čista ksmpa pri Boboock Lumber and Boom Co. na Davis, W. Va. Ko pridete sem, pojdite naravnost na Bobcock Lumber Co. Office, katera je nasproti železnič-ne postaie (Depot) in vas bodo precej v Cross Ties Camp poslali. Vprašajte za Mr. Osborne ali pa Mr. Fred. Viering, superintenden-ta Baboock Lumber and Boom Company, Davis, W. Va.
(19-1—1-2)
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kmj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —»
mali oglasi
▼ "Glas Haroda".
M^ ■ ji ai m m ai'M
RAVNOKAR JE IZŠLA
MJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilnstrovana izdaja.
Vsebuje 308 strani. W Cen« 1 poštnino $2.— JLOVENIC PUBLISHING CO 82 Cortlandt ft. New York City, N. T.
nmrSKFmatXJSiHSi
4.	marca:	*__„... j
Stuttgart, Bremen.
5.	marca:	i 4 "i
Veendam, Boulogne.
6.	marca:	, __. t	t
Thuringia. ILamburg.
S, marca:	'
George Washington. Cherbourg-. Bremen: Berengaria, Cherbourg; Colombo, Genoa.
11.	marca:
Pres. Wilson, Trst: Chicago, Ilavw; Canopic, Cherbourg, Hamburg.
12.	marca:
Paris. Havre; America. Cherbourg. Bremen.
15. marca:	' *\
Aquitania. Cherbourg; Orduna. Cherbourg: Orduna, Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam. Botilogne: Conte Verde. Genoa.
18. marca:	' i »i
Bremen, Bremen.
20. marca:
Cleveland. Cherbourg in Hamburg; ?»linnekulirta. Cherbourg in Hamburg.
22. marca:
1.eviathan.	Cherbourg: OljTnpic. Cherbourg: Roohambeau. Havre: Saxonla, Cherbourg: Zeeland. Cherbourg.
26.	marca:
Martha Washington. Trst.
27.	marca:
Duilo. Genoa.
29. marca:
I .a R^voie. Havre: pre«=. Ha rdi »is. Chre-hmir?: Ori-a. Cherbourg. Hamburg: Atida-r»a. Cherbourg.
2.	aprila:
T?»-r<-r>frarin. Cherbourg.
Si. januarja: Chicago, Havre; Stuttgart, Bremen. 31. januarja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
2. februarja:
La Savoie. Havre; Majestic, Cherbourg, j
5.	februarja:	i
Canopic, Cherbourg In Hamburg.
6.	februarja:
Parts, Havre; Orduna, Cherbourg In Hamburg; I'res. Monroe, Cherbourg.
7.	februarja:
America, Cherbourg In Bremen; Cleveland, Cherbourg in Hamburg.
9 februarja:
New Amsterdam, Boulogne.
1*. februarja: Mlnnekahda, Cherbourg In Hamburg 16. februarja:
Beretigaria, Cherbourg; Andanla, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg; Duilo, Genoa
20.	februarja:
Rochambeau, Havre: Ohio, Cherbourg lr Hamburg; Tres. Van Buren, Cherbourg
21.	februarja:
Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg.
23. februarja:
Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Mongolia. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa
27.	feftruarja:
Suffren. Havre; Pittsburgh. Cherbourg In Hamburg.
28.	februarja: America, Genoa.
1. marca:
Olympic, Cherbourg; Antonla, Cher-bourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
1. marca:
I .a Savoie. Havre; Olympic. Cherbourg; Antonla, Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA!
od NEW YORKA do TRSTA (preko Genove) NajboljX« in najkrajša pot po Sredozem. »kem morju z našimi veličastnimi parni
COLOMBO ... .29. Jan ;........ 8. mar.!
DUILO -- 16. febr.; 27. marca; 1. maja' •Največji in najhitrejftl parnik na olje za Sredozemsko morje.
Udobne kabine tretjega razreda a X. 4 ln > c posteljami za družine In ženske. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraSaJte nagega agenta v va Sem mestu ali pa naravnost ml I
KAWA2M GENERALE lUlUHi
Italia-America Shipping Corporation
1 State Street General. Agenti New York -
i
2ail zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska; anka. Be Igra d In njene podružnice*.
s.e, da bo odpuščenih 30-50Tc osnih, ki so dolili "vprašalno polo'"! i
. i
Božič v Kanfanaru.
Kakor po mnogih drog-ih hrvatskih župnijah, tako je tudi v Kan- ' tanaru nastavljen Italijan za župnika. Mož izganja hrvatski jezik ■ iz cerkve. Ker na ordwiarijatii vidijo, kako škoduje cerkvi in veri naduto poitalijančevaaije- <u> uka-v.ali kantanarskemu župnikii, da naj na božične praznike 'pridi«™je hrvat Jii in tla ljud«tvo v cerkvi lahko poje v svojem jeziku. Ttiili-janski župnik se je racial poko-riti. K pohiočnioi je prišlo polno | ljudstva,, meni katero pa so se po-; mešafli it-alijan.ski izzivači v družbi z nekimi .gcrpicami in začeli **> Vj cerkvi razsajati. Ljudstvo je od-' slo. Drugi dan je hila cerkev pol-( na. Ko je ljudstvo pelo neko staro slovensko božično .pesem, so pri-hrulili italijanski izzivači zapet v cerkev. Ljudstvo je odšlo. Nato je duhovnik šel za nj-irn z deama žan- j darjema oh strani ter ponujal sv. I razpelo v poljub. Cerkev je ostala! prazna, ker je ljudstvo bežalo pred duhovnikom in orožniki.' •' O f ra '* n i bila Na prazn tk sv.1 Štefana je bilo cerkev prazna. Tako stoji v Istri cerkev popolnoma j pod pritiskam divjega fašizma, j Posledice utegnejo hiti .strašne.
Fašisti vdrli na Silvestrovo prire-' ditev.	|
Otročki vrtec pri Sv. Tvanu v Trstu je priredil v ožgani verandi Narodjiega doma Silvestrov večer, seveda z dovoljenjem kvosture. lci je odobrila tudi v spored prireditve. Po 10. uri pa so pridrveli štirje fašisti v svojih črnih srajcah na prireditveni prostor ter začeli razgrajati in vpiti, kakor bi bili (•bsedeni in zahtevali so, da se mora vr&ti vse rzkljue.no v italijanskem jeziku, ker smo v Italiji. Divjali fto semJ.nt ja in končno rek- i li, da se mora prostor v 5 minu-tak izprazniti. Stopili so k njim1 na-sl trezni tn.ožje in jim dopove-J dali, da je kvestura dovolila pni-; red i te v in da je program odobren,1 da torej-ni prav nobenega vzroka ! za prenehanje prireditve Nato so. se godrnjaj e vdali in se zadorvo-Ijili. da je orkester zaigral faši-| stovsko himno. Potem so jornaSko j zavpili "Eja, Eja alala!" itn odšli.j Vse je fašistovsko, vlada, vse oblast^ torej tudi prefektura. Oblast pa si lastijo tudi posamezni fae^stovski oddelki in prečesfco-' krat fažisti sami. kakorhitro ču-l jejo o kaki slovenski prireditvi J Ena oblast dovoli prireditev, dru-j era "dblast". pa jo hoče preprečiti. Ali res ne bo nikdar razuma pri slavnih fašistovskih "oblastih"? Mislimo, da toliko časa ne, dokler se te številne fašistovške ^oblajati" ne združijo v eno sama — odločujočo.	i
Odprava davkarij.
Uradni list prinaša odlok finančnega ministrstva, s katerim se s 1. jan. 1924 odpravljajo davčni uradi v novih pokrajinah.
/
Odpuščeni slovenski sodniki.
Iz Gorice poročajo, da je na znano ''vpražaino polo" odpuščenih doslej sedem slovenskih sodnikov: nad svetnik Rutar. svetniki Masera, Vidmar. Kor&c, Biaail, Mftič in sodnik Breiih. Odpuščen je tudi sodni svetnik Italijan Vm-ci in nadsvetnik grof Corooini. Vsi imenovani slovenski sodniki m iaborni "uradniki, vai znajo dobro itaiigans'ko in rasen nadsvet-
New York. Plymouth. Havre. Paris
PARIS .................. 6. februarja
New York, Havre. Paris
CHICAGO ............... 30. januarja
t_A SAVOIE ............ Z. februarja
ROCHAMBEAU ........ 20. februarja
BUFFERN ..............27. februarja
New York. Vigo [Spain J. Bordeaux
LA BOURDONNAIS ........ 4. marca
Pifitt a unfit 1 itateia «g*ata ali film am): 19 STATE STREET,	NEW YOR *
Rad bi izvedel, kje se nahaja loj stric FRANC ŠIvRLJ, doma iz ZareC-iee pi-i Ilirski BLstriei. Prosim čitatelje, naj ga ojK>zore na ta oglas, ako pa sam Čita. naj se mi r«glaV; na naMov: Paid Skrlj, 3124 Moen Avenue, Rockdale, Juliet, lil.	(25-26—1)
Vsak pevao bi moral tm«M
novo izdajo 4 * PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za itiri moike glasov* Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebn je 103 najboljših in najnovejiii peami a notami. Cena • poštnino |3.00.
"GLAS NARODA" *2 Cortlandt St., New York. N. 1
tOVCRTIK IN -QLAI NARODA*
Izšel je
"Slovensko - Amsrikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLO VENSKO-AMBBDfcANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NABOdlTE OA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
8L0VENI0 PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Strort : New York, N. Y.

Ši
m

i« JUGOSLAVIJE
na u. s. vladnih parnikov.
K*	Potujte udobno na.
N^l^JV^ velikih, hitrih in ms-K\ kodnih parniklh ame-riike vlade. Vpra-t/tiSpSB^^^ dajt« slede novih ka-t^SSB^^^m bin tretjefa raareda. ' jJJP^Bf^ Posebno sob« x& dru-tine in zakonske pare. Najbuljia in raznolika hrana. Uljudnl poatreiniki. Prostorne obednlce. Preroenadni krovi. Zbi rnlišJ-a in kadilnice. Vsakovrstne udobnosti.
ODPI.fTJA IZ NEW YORKA.
Pres. Harding ____26. Jan.; 1. mar.
America .......... 7. febr.; 12. mir.
Pres. Roosevelt .... 23. febr.; 19. apr. Geo. Washington — 8. mar.; 5. apr.
Leviathan .........22. mar.; 12. apr.
Pišite po slovensko knjižico in cene.
UNITED STATES LINES
45 Broadway	New York City
Lokalni ag-entje po vseh mestih. Upravitelj! za united states shipping board
Kako se potuje v starikra j in nazaj v Ameriko.
XT' DOK le namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, dm je natančno poučen o potnlb listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih samoremo dati vsled nafte dolgoletne Ukudnje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi t IIL
raaredn.
Tudi oni ki le niso emerUIkl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln so prlpoKenl brej vsake neprllike v to dežela
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ieU dobiti sereda&a aH ps svojca iz starega kraja, naj nam piže ca pojasnil« la navodila. Jugoslovanska letna kvota »nafta 6426 novih priseljencev.
Za potne stroike ispUčoje po na-Bem naročilu JADRANSKA BANKA tndl v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New Yortt Glavno zaatopetve JaSraneke banka.
POZOR, SLOV. DRVABJI!
Dogarjem, posebno onim, ki že delali zame, naznanjam, da sem kupil 18 tisoč akrov dobrega gozda. Zaslužiti se zamore 8 do 12 dolarjev na dan. Gozd je na visokem kraju. PeJa je za 6 let. Onemu, ki želi dobro zaslužiti, .se nudi najboljša prilika. Ne odlašajte! — B. Krulic, Rocky Fosrd, Georgia. _(19-25—1)_
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, farmer, brez otrok, star 41 let, dobro preskrbljen se želim seznaniti s Slovenko v starosti od 35 do 40 lc-t. Katero veseli življenje na farmi v lepem kraju Penn-svlvanije iu ki resno misli, naj se oglasi pod: FarmeT, c/o Glas Narode, 82 CoTtlandt St., New York City.__(24-26—1)
ZA DOLGE ZIMSKE VEČSBE.
Vas razveseli pravi glasni garanti ran Victor gramofon In slovensk poskočniee ln petje isto Victor is delka kateri so najboljši Is najglag nejsi kar Jih svet iadela. IVAI PAJK, 24 Main St., Cooemangh, Pa Jih ima v sslogi. on je edini sloves ski trgovec v celi Ameriki n Victor blago. PiSite «om bitnb&ii cenik