!A,:i .Jopint nmvM.fr Stovitito . tm/vSuUd 'bi b/uM *utv jbmijktt / y r y '?-= , i ;■ -1,, i; i ^ • i Če delodajalci ne bodo pripravljeni sprejeti niti naših mi-n!malnih predlogov o drugačni1 eskalaciji, je škoda izgub-Jaji čas z nadaljevanjem po-Sajanj, ki trajajo brez večjih Pomikov že od novembra la-ni' Če se bo tako nadaljevalo *30 mogoče podpisati niti 0vega socialnega sporazuma, 'ga potrebujemo, saj bo v Prihodnjem letu nastala prav-a Praznina. Delavcem bo v nern Primeru ostala le še mož-Pst’ da svoje dosežejo na uli-v*akšno je povzeto sporo-1 ° Predsednika in izvršnega ^kretarja ZSSS Dušana Se-°hČa in Braneta Mišiča na sk°vni konferenci to sredo. ^SS želi na pogajanjih ^adaljevala se bodo v zad-sJerri tednu avgusta) doseči jPrernembo pri eskalaciji, arnesto da bi se plače zaradi £vSt' Cen življenjskih potreb-,ln Povečale vsem v enakem stotku, bi vsem dodali enak ^nesek. Mišič meni, da bi cilj l "d Pravo razkoraka med iz-««*** plačami po kolek-nVn'h Pogodbah in minimal-plačo - najhitreje doseg-ako, da bi vsem dodali pet stotkov povprečne plače v Pogajanja o plačni politiki Cilj ZSSS - povečevanje v enakem znesku lanskem letu, kolikor naj bi denimo znašala ciljna inflacija v naslednjem letu. Izhodiščne plače za prvi tarifni razred bi tako porasle za deset odstotkov, za deveti tarifni razred pa le za 3,7 odstotka. Masa denarja za izplačilo plač bi v tem primeru bila večja za dva do tri odstotke. Tolikšno povečanje plač ne bi v ničemer ogrozilo okvirjev začrtane makroekonomske politike. Mišič meni, da so možne so tudi drugačne rešitve, na primer povečanje izhodiščnih plač za prvi tarifni razred ali povečanje izhodiščnih plač za prvih pet tarifnih razredov. V vseh primerih bi se razlike med plačami zmanjšale, postopno bi se zmanjšal tudi razkorak z minimalno plačo. Posledice za maso plač bi bile večje kot po prvi varianti. Vsekakor je za odpravo razkoraka med izhodiščnimi in minimalno plačo potrebno povečati maso plač. “Nov način usklajevanja plač z rastjo cen življenjskih potrebščin (eskalacijo) želimo uveljaviti zdaj, ko je v gospodarstvu konjunktura. To povečanje ne bi povzročilo recesije, niti ogrozilo delovnih mest v tekstilni in lesni industriji, kot nam neutemeljeno očitajo predstavniki delodajalcev, zlasti podpredsednik GZS. Konkurenčnost na trgih ni odvisna zgolj od plač. Lastna cena izdelave enega čevlja je po izračunih v Sloveniji enaka kot v Nemčiji, čeprav zasluži nemški delavec 2,5 krat več kot naš. Uspešnost podjetij je odvisna tudi od zadovoljstva delavcev. Delodajalce moramo prisiliti, da konkurenčnosti ne bodo gradili zgolj na nizkih plačah. Med njimi je preveč takšnih, ki ne znajo nič drugega kot kazati na previsoke plače delavcev. Spoštujemo predstavnike združenja delodajalcev, ki so sicer trdi, vendar legitimni pogajalci. Drugače je s pogajalci iz GZS, saj ta organizacija temelji na obveznem članstvu in članarina, ki jo prejemajo, ni odvisna od njihovih odločitev. Ker proti interesom delavcv nastopajo zelo odločno, za svoje pa znajo poskrbeti, njihova dvoličnost zelo bode v oči. Mi sindikalisti pa smo na trgu,” je dodal Dušan Semolič. Pismo mag. Dušana Semoliča dr. ANDREJU BAJUKU, predsedniku Vlade Republike Slovenije Spoštovani gospod predsednik! Icec Videm Krško (današnji Vipap Videm Krško), ki je v stoodstotni lasti Investicijske in poštne banke Praga, in navedena banka sta na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti 79. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Ustavno sodišče je na seji dne 15. junija 2000 odločilo, da je 1. odstavek 79. člena ZSDU v neskladju z ustavo ter naložilo državnemu zboru, da mora to neskladnost odpraviti najkasneje v enem letu od objave odločbe v Uradnem listu RS (do 6. 7. 2001). Predlagatelja sta v svoji pobudi tudi predlagala začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane zakonske določbe, kar pa je ustavno sodišče zavrnilo. Sporni 79. člen ZSDU se glasi: “Število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi s statutom družbe, vendar ne more biti manjše od tretjine članov nadzornega sveta v družbi, kjer je zaposlenih do 1000 delavcev, in ne manjše od polovice članov nadzornega sveta v družbi, kjer je zaposlenih več kot 1000 delavcev.” Ustavno sodišče v obrazložitvi odločbe ugotavlja, da delavcem v gospodarskih organizacijah zagotavlja pravico do sodelovanja pri upravljanju 75. člen Ustave RS ter da je na tej podlagi ZSDU bil sprejet kot sistemski predpis, ki vsebinsko ureja uresničevanje te ustavne pravice s tem, da sistematično ureja vpliv delavcev in njihovih neposredno izvoljenih predstavnikov na odločanje v različnih organizacijah. Po mnenju ustavnega sodišča je določba ZSDU o najmanj polovici delavskih predstavnikov v nadzornem svetu v družbah z več kot 1000 zaposlenimi v neskladju z ustavno pravico lastnikov kapitala do uživanja lastnine in do svobodne gospodarske pobude. Ustavno sodišče je v svoji odločbi sicer ugotovilo, da je iz navede nih razlogov 1. odstavek 79. člena ZSDU v neskladju z ustavo, ve dar iz obrazložitve odločbe zelo jasno izhaja, da je sporna le d°‘°, ba o najmanj polovici delavskih predstavnikov v nadzornih svetih dru-z več kot 1000 zaposlenimi, da pa “ji neustavnosti ni mogoče oc,ia v delu, ki uzakonja sodelovanje predstavnikov delavcev v nadzorne svetu in v delu, ki predpisuje najmanj tretjinsko zastopanost’’-Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je delavsko predstavni vo v nadzornih svetih gospodarskih družb ena od najpomembneje soupravljalskih pravic, ki jih določa ZSDU . Praksa tudi dokazuje, da v nobenem od maloštevilnih podjetij ^ ^ veniji z več kot 1000 zaposlenimi ni nadzornega sveta, v katerem imeli zaposleni več kot polovico svojih predstavnikov in prav v vs teh primerih je predsednik nadzornega sveta predstavnik kapitan1 ima v primeru neodločenega izida glasovanja odločilen glas. To P meni, da v nobenem primeru ni ogrožena pravica predstavnikov pitala, da v nadzornih svetih sprejemajo odločitve po svoji men-tem primeru gre torej za zakonsko določbo, ki je po odločbi Usta nega sodišča v neskladju z ustavo, vendar pa se ta določba v pro izvaja tako, da ustavna pravica lastnikov kapitala do uživanja Id nine in pravica do svobodne gospodarske pobude nista ogroženi-Za ZSSS zato niso sporni razlogi, zaradi katerih je Ustavno sod. če razveljavilo 1. odstavek 79. člena ZSDU, močno pa nas s^1' bodo v postopku spreminjanja zakonodaje prevladali interesi ne terih političnih skupin in delodajalskih organizacij, ki želijo viti inštitut delavskega predstavništva v nadzornih svetih gospod skih družb. . v Našo upravičeno skrb potrjuje “Predlog sprememb in dopolni Zakona o gospodarskih družbah ”, ki ga je državni zbor že obravn val v prvem branju in ki v 45. členu med drugim določa, da se v 264. c nu ZGD doda tudi novi odstavek, ki se glasi: “Največ eno tretjino vseh članov nadzornega sveta, ki z.ast°Pul interese zaposlenih, lahko izvoli svet delavcev.” Predlog tega zakona je v državni zbor posredovala prejšnja vid v okviru projekta usklajevanja slovenskega prava družb s pravom P Če bo takšna sprememba zakona sprejeta, bo predstavništvo lavcev v nadzornem svetu posamezne gospodarske družbe v celoti visno od tega, ali bodo lastniki v statutu družbe določili v sestavi n zornega sveta tudi predstavnike delavcev. Če jih ne bodo, bi to ", menilo dejansko odpravo inštituta delavskega predstavništva v n Na redni tiskovni konferenci vodstva ZSSS prejšnji petek sta Dušan Semolič in Milan Utroša govorila o vprašanjih zastopanosti zaposlenih v nadzornih svetih. Možnosti sodelovanja delavcev pri upravljanju, opredeljuje jih zakon o udeležbi delavcev pri upravljanju, že nekaj časa ogroža postopek sprejemanja sprememb zakona o gospodarskih družbah. Že prejšnja vlada je v državni zbor poslala predlog, po katerem bi bila zastopanost zaposlenih v nadzornih svetih odvisna od statuta podjetja. Novo nevarnost za ustrezno zastopanost delavcev v nadzornih svetih je povzročila odločba ustavnega sodišča, s katero je razveljavljen člen zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju - ta določa najmanj tretjinsko zastopanost delavcev v podjetjih z do 1000 zaposlenimi in najmanj polovično zastopanost v večjih podjetjih. ZSSS brani pravico delavcev do udeležbe v nadzornih svetih Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je tudi po zaslugi Svobodnih sindikatov zelo sodo- ben in vzdrži primerjavo z evropsko zakonodajo. Pravice, kijih daje zaposlenim, lahko le-ti izkoris- tijo le ob pomoči močnega sindikata. Sindikati se pri tem srečujejo z menedžerji, ki pogosto mislijo, da so za kapital boljši čim bolj hierarhični odnosi in da je soupravljanje ovira za povečanje produktivnosti. Vsa leta od sprejetja zakona namreč prihaja do poskusov njegove spremembe - poskusov zmanjšanja pravice zaposlenih. Ob odločbi ustavnega sodišča, ki razveljavlja udeležbo zaposlenih v nadzornih svetih, bo ZSSS storila vse, da ta razveljavitev ne bo zlorabljena za dosego namenov, kijih delodajalci ponavljajo ob vsaki priložnosti. Predstavniki delavcev v nad2 5 nih svetih so za delodajalce1,1 teči, ker nadzirajo delo upi"aV_.je lahko prejemajo vse informa o poslovanju. *, ZSSS ponuja vladi roko,n1 ^ nost, da se sporno vprašanje . z dogovorom. Še najboljše bi lo, če bi vlada sporni predlog SP .j, memb zakona o gospodari’ družbah, ki gaje sklenila v avg^ tu posredovati državnemu zb° umaknila iz procedure. ^ Če vlada tega ne bo uP°ste;je; la, so mogoče tudi demonstrac skladno z zahtevami iz podjetij bo organizirala ZSSS. ____________________________________________________________________________________________ iT! HT3 Krmi ki i® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo Zsa j 1 Mr v i KI iv Ir I Vil IV Ki1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar uredniki ^ Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 . E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TCP 6g Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-5° n ii •-onih svetih. Delavci so ekonomsko in socialno šibkejša stran v od-su do delodajalcev in lastnikov. Zakonodaja in drugi predpisi v EU nJenih članicah zmeraj določajo njihove minimalne pravice, zato aksna ureditev predstavljala veliko izjemo v evropski pravni ure-1 1 na tem področju. p 0 So Ptvcesi, ki so v direktnem nasprotju s tistimi, ki se odvijajo v ropski uniji, kjer se krepi delavsko soupravljanje kot pomemben ernent poslovne uspešnosti podjetij in je eden najpomembnejših členov £/7°o Cga soctalnega modela. Rezultat tega je že sprejeta Direktiva >4/45 o evropskih svetih delavcev ter predlog Direktive EU o statutu E{JPrke ^ružbe, h kateri je dalo soglasje že 14 od 15 držav članic ■ la uvaja tudi na tej ravni najmanj tretjinsko predstavništvo de-V. nadz.ornih svetih gospodarskih družb. rini,-6 na ta "sP°drsljaj” opozorila prejšnjo vlado. Ta je ugotovila Pako in na seji 23. 12. 1999 sprejela sklep, po katerem naj se predla-novi odstavek 264. člena ZGD glasi tako, da imajo zaposleni naj-t• lij eno tretjino in največ polovico predstavnikov v nadzornem svetu. SVo-na določba bi bila tudi v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ki v J1 obrazložitvi k sprejeti odločbi med drugim pravi, da “uresničeva-n Pravice do soodločanja zagotavlja tudi manj kot polovična zastopa-tr' Predstavnikov delavcev v nadzornem svetu (na primer najmanj ena Jj’ia, kot je določena za družbe z manj kot 1000 zaposlenimi).” j .° v ZSSS razumemo tudi kot sugestijo ustavnega sodišča zakono-jekiit kako naj razveljavljeni člen ZSDU uskladi z ustavo, vendar nih. je kr '“{/ razveljavljeni eten az>uu usmaai z ustavo, venaar nih !emu prihodnja usoda delavskega predstavništva v nadzor-l SVetih gospodarskih družb v Sloveniji odvisna predvsem od pred-?jj°V’ kijih boste oblikovali v Vladi RS, in od poslancev državnega Pjd ki bodo o vašem predlogu odločali. V£e ^SS vidimo dve različni možni poti za zakonsko ureditev delavka predstavništva v nadzornih svetih gospodarskih družb: • Vlada predloži državnemu zboru spremenjen novi odstavek f, 4. člena ZGD, ki ga je že sprejela prejšnja vlada in se glasi: Najmanj eno tretjino in največ polovico vseh članov nadzornega sveta, ki zastopajo interese zaposlenih, izvoli svet delavcev." Posledično se v skladu z odločbo Ustavnega sodišča kasneje spre-2 ™eni tudi 1. odstavek 79. člena ZSDU. • "lada iz predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD v celoti umakne predlagani novi odstavek 264. člena in v roku, ki Saje določilo ustavno sodišče, predlaga spremembo 1. odstavka 79. člena ZSDU v besedilu iz točke 1. Spoštovani gospod predsednik, iz sklepa vlade z dne 6. 7. 2000 izhaja, da bo vlada v avgustu Državnemu zboru RS v drugo obravnavo posredovala tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. Predlog tega zakona za drugo obravnavo je pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je najela že prejšnja vlada. Iz gradiva, ki je pripravljeno za obravnavo na seji vlade, je razvidno, da njegovi avtorji niso upoštevali sklepa vlade. Predlagani novi 3. odstavek 264. člena ZGD (sedaj 42. člen novele zakona) se sedaj glasi: “(3) Statut lahko določi, da največ eno tretjino vseh članov nadzornega sveta, ki zastopajo interese zaposlenih, lahko izvoli svet delavcev.” Takšna določba pomeni še dodatno omejevanje soupravljalskih pravic delavcev, ki se v nobeni demokratični državi ne more oblikovati in sprejeti brez sodelovanja socialnih partnerjev. Zato v ZSSS pričakujemo, da bo vlada pri določanju predloga zakona za drugo obravnavo upoštevala naše argumente in predloge. Predsedstvo ZSSS je z dosedanjimi postopki spreminjanja ZGD že seznanilo Evropsko konfederacijo sindikatov ter pristojne v Evropski uniji, saj se spremembe sprejemajo v okviru njegovega usklajevanja s pravnim redom EU, projekt pa je financiran iz sredstev programa Phare. Dosedanji postopki kažejo na zlorabo procesa vključevanja Slovenije v EU za zniževanje pravic zaposlenih, na kar pa v ZSSS ne moremo pristati. Zato bomo ob nadaljnjem ignoriranju socialnega dialoga prisiljeni uporabiti vsa sredstva sindikalnega boja za ohranitev inštituta delavskega predstavništva v nadzornih svetih gospodarskih družb. Prosim vas, da naše predloge upoštevate pri določanju predloga zakona za drugo obravnavo. Če boste ocenili za potrebno, smo se v ožjem vodstvu ZSSS o tem vprašanju pripravljeni sestati s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je pristojno ministrstvo za ZGD. Mnenja sem, da bi se na ta način v naši organizaciji lahko izognili nekaterim aktivnostim, ki jih bomo zaradi vse večjega pritiska našega članstva iz podjetij sicer morali izvajati. S spoštovanjem Mag. Dušan SEMOLIČ, predsednik ZSSS V vednost: - dr. Jože ZAGOŽEN, minister za gospodarske dejavnosti - dr. Miha BREJC, minister za delo, družino in socialne zadeve Predsedstvo ZSSS za večjo razširjenost Nove Delavske enotnosti Naročanje na Novo Delavsko enotnost Ie °i smelo biti odvisno le od dobre vo-r Predsednika posamezne sindikalne or-amzacije. Delež sindikalne članarine, ki ^ ane sindikatu v podjetju ali zavodu, bi eral biti namenjen tudi za naročnino sin-' alnega giasjja Trdnejše temelje za iz-^aJanje glasila ZSSS naj bi vseboval tu-n°vi pravilnik o financiranju in finanč-^ Poslovanju ZSSS. n- rehodno obdobje po krizi pri izdaja-im. ^*as'la smo prebrodili, sedaj je čas, da Vj arn° večje ambicije in jih tudi uvelja-Koč ° ^^širitev kroga naročnikov bi omo-'la tudi kadrovsko okrepitev uredništva, j plitev vsaj enega mlajšega novinar-ko!T°ra** b' pr'1' na vsaj 15.000 izvodov, to ll(or je zaupnikov Svobodnih sindika-d V'V perspektivi bi morali težiti k temu. Novo Delavsko enotnost vsaj enkrat na prejme sleherni član. Glasilo bi morali razširiti med članstvo, sedaj ga bolj poznajo in hvalijo drugi. Glasilo ZSSS naj bi med drugim razvijalo pripadnost članstva svojim sindikatom. Ministri se s sindikalisti pogosto pogovaijajo na podlagi kopij člankov iz Nove Delavske enotnosti. Strokovni nasveti so zelo odmevni, moralo bi jih biti še več. Zanje bi poleg strokovnjakov ZSSS morali pridobiti tudi druge neodvisne strokovnjake. Potrebovali bi tudi rubriko o vstopanju v Evropsko unijo. Če je kaj treba spremeniti, so to predolgi intervjuji. Vsebino Nove Delavske enotnosti bi bilo treba predstavljati na internetu, v časopisu pa objavljati naslov spletne strani ZSSS. Tudi za promocijo časopisa bi bilo treba narediti več, več bi lahko pridobili tudi reklam podjetij, v katerih imajo Svobodni sindikati večinsko članstvo. To so strnjene misli članov predsedstva ZSSS, izražene prejšnji petek, ko so obravnavali uresničevanje uredniške politike našega glasila. Poleg pohval vsem sodelujočim pri glasilu ZSSS za prizadevnost, kakovost, odzivnost ... so razpravljavci menili, daje treba pomen glasila za Svobodne sindikate preveriti z neodvisno raziskavo, ki naj bi pokazala pričakovanja tudi “od spodaj in s strani”, ne le “od zgoraj”. Uredništvo naj bi razvijalo tudi zdravo kritičnost do sindikatov in njihovih funkcionarjev. O glasilu ZSSS naj bi razpravljale tudi območne organizacije ZSSS. Te naj bi tudi več naredile, da bi se glasilo bolj približalo sindikalnim zaupnikom. Odgovorni urednik je v pisnem poročilu za sejo med drugim ugotovil, da v ZSSS zavest o prednostih lastnega glasila v komunikaciji s članstvom še ni dovolj razvita. Zlasti nekateri sindikati dejavnosti se še ne zavedajo, kako močan argument za njihove akcije je lahko članek v Novi Delavski enotnosti. Razprava je to samo potrdila. Franček Kavčič Tržiški Peko je leta 1998 začel s sanacijo, o kateri smo lani jeseni po pogovoru s predsednikom njegove uprave Tomažem F. Lovšetom in predsednico sindikata STUPIS v podjetju Mojco Sedminek zapisali: Finančna sanacija je uspela, na vrsti je poslovna sanacija. Sindikat meni, naj bi zaposleni v postopku sanacije in reorganizacije podjetja ne odhajali v odprto brezposelnost. Tudi zaposleni so se morali odreči delu svojih pravic iz preteklosti, da so podprli sanacijo, zato bi bilo moralno ohraniti čim več delovnih mest. Morebitne presežne delavce pa bi bilo treba prekvalificirati, izobraziti za drugačna dela. Po približno osmih mesecih smo se te dni ponovno oglasili v Peku pri istih sogovornikih in ju povprašali, kako ocenjujeta potek poslovne sanacije sistema Peka. Predsednika uprave Tomaža Lovšeta smo povprašali o rezultatih sanacije. Makro- reorganizacija uspešna, na vrsti je mikroreorganizacija “Poslovna konsolidacija družbe je bila uspešno zaokrožena,” je dejal. “Tu predvsem mislim na integracijo naših odvisnih trgovskih družb na trgu bivše Jugoslavije v enovit sistem, tako da prvič lahko govorimo o skupinskih izkazih poslovnega uspeha skupine Peka. Poslovna konsolidacija zajema tudi reorganizacijo v Tržiču. Obrat v Trbovljah je postal hčerinsko podjetje, čeprav so se mnogi bali, da ga bomo prepustili stečaju. Pri tem je bila potrebna kadrovska selekcija, izpeljan je bil program presežnih delavcev. Petega oktobra bo 65 presežnih delavcev od 190 zaposlenih prešlo na zavod za zaposlovanje. Preos- tali bodo delali v odvisni družbi Čevljarsko storitveno podjetje Trbovlje. Ta bo v oktobru začela delo ne več po načelu, da Peko pokrije vse stroške obrata, temveč tako, kot delamo z drugimi kooperanti v Sloveniji in tujini, s katerimi se dogovorimo za količine, roke, ceno. Morebitne težave zaradi zaostankov, boleznin itd. pa so kooperantovo tveganje. določili zato, da smo obratu dali smiseln obseg, da smo mu zagotovili stabilno okolje za nekaj naslednjih let. Pri tem nismo stremeli za tem, da bi bila hčerinska družba v Trbovljah ne vem kako dobičkonosno podjetje." “Težnja uprave oziroma lastnikov Peka je zmanjšati proizvodne stroške tudi s prenosom dela proizvodnje v ga anomalija, ki jo želimo pop*®; viti, so dopusti: ljudje imajo tudi po 38 dni dopusta. Zato je efektivnih delovnih ur manj in kakršno koli plačo damo, je plačana ura dražja, kot bi bilo normalno in dobro za podjetje. Zato se bomo o podjetniški kolektivni pogodbi hoteli celovit0 pogovarjati. Nikakor ne bom dopustil, da bi bil položaj Pekove- Peko bo tržno in razvojno usmerjeno podjetje Poskus preobrazbe podjetja po zahodnoevropskem vzorcu -Zaposleni drobiž v igri ali tvorni dejavnik sanacije? Jedro sanacije je torej v proizvodnji, kjer pa napredujemo. Letos smo naredili že 573.000 parov čevljev, ker pa je glavnina proizvodnje jeseni, bomo letos izdelali preko 1,12 milijona parov, kolikor smo jih naredili pred tremi leti, vendar s precej več zaposlenimi.” “V Trbovljah imate presežne delavce, pa dajete delo drugim, 'tujim’ kooperantom ...” “V Peku izvajamo strukturne spremembe. Zaradi globalizacije so stroški delovno intenzivnih operacij v Sloveniji štirikrat višji kot v drugih državah. Po drugi strani v razvitih državah, denimo v Avstriji, ni več obrata, ki bi šival zgornje dele čevljev, razen v vzorčnih delavnicah. Vendar čevlje v Avstriji še vedno sestavljajo. Tudi v Tržiču jih bomo, še mnogo dlje kot v Avstriji. Vendar pa Peko ne more več zaposlovati tolikšnega števila delavcev pri šivanju kot v preteklosti. Ko sem prišel v Peko, je bilo v šivalnicah zaposlenih 600 delavcev. Danes jih je še 342. Presežne delavce v Trbovljah smo dežele s cenejšo delovno silo ...” “Strateško težimo k temu, da bi več kot dve tretjini obutve šivali izven Slovenije, v državah s cenejšo delovno silo. Ekonomska nuja je preobraziti Peko v tržno podjetje, ki dela na področju razvoja kolekcij, razvoja, organiziranja proizvodnje, montaže čevljev ter veletrgovine po celem svetu. Peko nikakor ne more biti več kombinat, v katerem bodo opravljali vse faze izdelave čevljev in izdelovali sestavne dele. Zdaj pripravljamo reorganizacijo Peka še na mikroravni. Na novo bomo sistemizirali in ovrednotili delovna mesta. Nova sistematizacija bo omogočila izdelavo podjetniške kolektivne pogodbe, ki jo sindikati že dlje čas zahtevajo. V upravi razumemo, daje razkorak med višjimi in nižjimi plačami zelo velik. Vendar je pri plačah potreben zmeren in celovit pristop. Za Peko so značilne nekatere izrazite anomalije, ki so podedovane še iz prejšnjega sistema. Tak je denimo dodatek za minulo delo, kije 1,5-odstoten. Dru- ga delavca manj vreden, sramoten. Hkrati pa ne morem poveča plač, omenjene pretirane pravi°e pa pustiti nedotaknjene. Zaposlc me pri tem razumejo.” “V podjetju se ljudje bojijo, d* boste začeli v večjem obse9u zmanjševati število zaposlenih. Kaj lahko odgovorite na te očitke?’’ .. “Nisem za opuščanje delovn' mest, ker se zavedam, da so v sa nacijo nekaj vložili tudi delav01^ Zato poskušam v dialogu z dir6 torji drugih podjetij delovno n’ tenzivnih panog in z Gospodar sko zbornico predstaviti možno* • da je prenos dela proizvodnje teh dejavnostih iz Slovenije v& nejše države lahko časovno daljs Sosednje razvite države s pri' idoin uporabljajo nekatere sistema ukrepe, ki bi jih lahko uveljavl tudi pri nas. Ce bi med nesezo11 naše delavce prevzel zavod za poslovanje kot na primer v Avsu ■ . uj. (delovno mesto jim s tem ne o' lo ukinjeno), bi ta ukrep pomaS zmanjšati število delovnih m1 ki jih bo treba prej ali slej prCf liti v države s cenejšo delovno silo. Zakaj zastoj pri zagonu novega MTT Tekstila' Predsednica sindikata tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije v podjetju MTT Tkanine Jožica Ogrinc in predsednik podružnice Neodvisnih sindikatov Slovenije Rajmund Koražija sta konec prejšnjega tedna poslala predsedniku uprave Slovenske razvojne družbe Marjanu Rekarju pismo, v katerem ga opozarjata, daje po uvedbi stečajnega postopka za podjetje MTT Tkanine prišlo do zastoja pri zagonu proizvodnje v novem podjetju - MTT Tekstilu. Iz pisma povzemamo: Podjetje MTT Tkanine z 250 delavci je šlo v začetku julija v stečaj. Podjetje, ki je pro- izvajalo in plemenitilo tkanine, je bilo hčerinsko podjetje družbe MTT Tovarna tkanin Melje, ki je šla v stečaj že prej. Slovenska razvojna družba je sklenila proizvodnjo tkanin nadaljevati v novi družbi, v kateri naj bi zaposlila vseh 250 delavcev. Slovenska razvojna družba in Mestna občina Maribor sta sprejeli sklepe, ki omogočajo zagon proizvodnje v novem MTT Tekstilu. Obveznosti do novega podjetja je izpolnila le Mestna občina Maribor. Počasno reševanje ne prinaša novoustanovljenemu podjetju MTT Tekstil nič dobrega. Nasprotno - že na začetku mu mu otežuje zagon proizvodnje. Če ne bo pj1 do takojšnje odločitve o zagonu novega podpf tudi 1. septembra 2000 ne bo možen zagon izvodnje. Zaradi zavlačevanja pri določitvi oc6” turna zagona proizvodnje izgubljamo drag1 čas in tržni delež, ki nam polzi iz rok. ■ Zdi se nam, da je vse preveč obljub in P sanja, konkretnih dejanj pa ne. Kljub temu s optimistično razpoloženi in upamo, da se bi*10 vse obljube izpolnile v najkrajšem času. ‘'.jj di bi čimprej začeli delati tkanine in se vkljllt v normalno življenje. Povzel: T.t‘ onjai F, Lovše: Peko mo-"Postati tržno in razvojno ru>t,avnano podjetje, ki bo iz-pe'°vaJ° le končni izdelek. ®Se*ne delavce bo treba l Seyati humano in po zakonitih poteh. s ^°doben učinek bi imelo pojemanje italijanskega ukrepa, ko P0djetjem te dejavnosti na jugu ^ 'je. kjer je velika brezposel-st’ n> treba plačevati prispevkov s°cialno in zdravstveno zavajanje za delavce, ki delajo v ši-a n'^ah. Če ima podjetje premalo Izročil, pa sploh lahko da zapos-j na zavod za zaposlovanje, v-e bi naši sindikati skupaj z dr-avnimi inštitucijami pristali na d 'sne ukrepe, bi podjetja imela jprečno manj zaposlenih kot :j,uJ’ v sezonskih konicah pa bi li Potrebovali več in tudi plača-^,'j‘h bolje. Podjetja pa ne bi pri-Jula v položaj, ko se zaradi pre-straj„hncga obsega naročil fiksni ju?. na enoto proizvoda pove- Ajnpak kljub takšni pomoči bi amo upočasnili prenos jfdgih del v r.eneiie države b J u slel b0 precej de 5 76 dejavnosti brez de jako jim pomagati?” a čas, ko bi z ukrepi z oh ■ ooooce brezpos tek?,2,1'1 za kak drug pokli e dne ali čevljarske ind Sindikati menijo, da je nni.etk“ sanacije Peka h, jrotjim letom sklenje n v Tržiču število zapo, h® Pad/o pod 1000. Tei mogoče uresničiti, rr, le . sistemu Peka je 136! trs, ’ 0d tega v Tržiču s SlnSkim* poslovalnic Sa Ven'ji 1180. V spora: gtf jjJ' seveda ni bilo z; n0 v' 0 tisoč zaposlenih k p. tevilo, pod katero se i |0 sPUstiti. Najboljše za Pejrn<>sti delovnih mest j na sanacija Peka. Odgovorom na vprašanja, koliko bo presežnih delavcev, se najraje izognem, ker ne vem odgovora. V Peku se pogovarjamo o reorganizaciji podjetja. Peko mora postati tržno usmerjeno podjetje z močno razvojno funkcijo, tudi proizvodno podjetje (z močno proizvodno logistiko, proizvodnjo pa ne nujno da vso v Tržiču). Le takšna bo ta družba sposobna pridobivati naročila na kateremkoli trgu. Šele potem, ko bo postavljena nova organiziranost, bomo vedeli, koliko virov, tudi kadrovskih, potrebujemo na posameznih področjih, v proizvodnji, razvoju, trženju itd. Danes ne vem, koliko bo presežnih delavcev, ve pa se, da nisem pripravljen zmanjševati proizvodnje gotove obutve, 'montaže’ obutve v Tržiču. Čevelj iz Tržiča, Pekov čevelj, mora še naprej biti na trgu.” “Kaj bo v prihodnje z zaposlenimi v trziški šivalnici, kjer dela še precej delavcev? Ali jih je možno prekvalificirati za delo v montaži?” “Potem bi imeli preveč zaposlenih v montaži.” “Kako je Peko v finančnem smislu končal letošnje prvo polletje, pozitivno ali z izgubo?” “Kot Peko d. d. imamo ob polletju za400 milijonov tolaijev izgube. Vanjo so všteti stroški za presežne delavce v Trbovljah, rezervacije na invalidskem podjetju po zakonu ter obresti do Slovenske razvojne družbe v višini 190 milijonov, kar bomo veijetno uspeli že jeseni spremeniti v lastniški delež. Torej izkazujemo letos za 220 milijonov tolaijev izgube. Skupaj s prodajalnami izven Slovenije pa je Peko po konsolidiranem izkazu že dobičkonosno podjetje (gre za trgovine v Hrvaški, Makedoniji, Bosni)” Sindikatove kritične ocene sanacije Mojca Sedminek: V sindikatu smo precej kritični do poteka sanacije, zlasti pa nas skrbi, da bo presežnih delavcev več, kot se govori. Mojca Sedminek, predsednica sindikata v Peku, je takoj odločno zastavila besedo: “Sindikat situacijo ocenjuje zelo kritično, ker delavci sploh ne vemo, kaj bo v prihodnje s tem podjetjem,” je dejala. “Posledica reorganizacije je, daje konec letošnjega marca moralo oditi 23 delavcev, ki so imeli odločbe o zaposlitvi za določen čas. Enako seje zgodilo konec junija devetim delavcem z enakimi odločbami. Ta grožnja visi še nad preostalimi delavci v upravni režiji, ki imajo vsi pogodbe za določen čas. Sindikat je tu nemočen, da bolj ne more biti. Pozanimali smo se pri pravni službi, ali je kakšna možnost, da bi dokazali, da so odločbe, ki izvirajo še iz časov, ko je šel Peko v stečaj, regularne. Vendar nam tega nihče ne zagotavlja, torej ni zanesljivo, da bodo odpuščeni delavci na sodišču uspeli. Se pač tolerira dve do dve leti in pol dolgo podaljševanje pogodb o delu za določen čas. Nam se to ne zdi pošteno, ker gre v glavnem za starejše delavce, ki so že vrsto let delali v Peku. Za mnoge je to prava tragedija, ker čez noč niso več vedeli, kam naj gredo. Med njimi so tudi trije invalidi. To je posledica stečaja 28. aprila 1998. V začetku leta so se nam zgodile Trbovlje. Kar nerodno mi je povedati, da seje sindikat zavzemal za ohranitev delovnih mest in naj se pridobi več dela, pa se je obrat v Trbovljah ukinil, določilo 65 presežnih delavcev, druge pa prezaposlilo v novoustanovljeno hčerinsko podjetje. Sindikat je bil proti temu, ker je to dobra šivalnica, kjer znajo delati. Kljub težavam z visokimi bolniškimi staleži, kijih je uprava navedla kot poglavitni razlog reorganizacije, menimo, da bi se vse skupaj dalo urediti brez presežnih delavcev. Uprava se je pač odločila, da je lažje obrat ukiniti in s tem na hitro zmanjšati število zaposlenih. Sindikat je sicer sprožil postopek, vsi odpuščeni delavci so se pritožili na sklep uprave in zoper način, s katerim sojih odpravili. Nihče od uprave jim namreč ni razložil vzroka za ta korak in zakaj so bili ravno oni izbrani za presežne de- lavce. Nihče ne ve, ali je to posledica reorganizacije ali sistemizacije delovnih mest: enostavno jim pogodb niso podaljšali ... Po Peku v Tržiču pa že krožijo govorice o tem, kaj se bo jeseni tu dogajalo, potem ko bo oktobra konec izdelave zdajšnjih naročil. Zal nimamo nikakršnih uradnih podatkov, na katere bi se lahko oprli in to je za sindikat velik problem.” “Torej težko verjamete, da bi v Tržiču ostalo zaposlenih tisoč delavcev, kot je bilo dogovorjeno na začetku sanacije?” “Glede na to, kako sanacija poteka, težko!” “Že lani smo se pogovarjali o plačah in dejali ste, da se bosta oba sindikata v podjetju družno bojevala za povišanje. Kaj je s tem?” “S plačami so še vedno težave. Že trikrat smo obveščali inšpekcijo o neizpolnjevanju določil tarifnega dela kolektivne pogodbe. Če uprava upošteva eskalacijo, jo za tiste plačilne razrede, kjer ne dosegajo ravni tarifnega razreda kolektivne pogodbe. Tako se dvigne plača samo v šestih plačilnih razredih! V vseh drugih je že več kot leto dni nespremenjena.” “Uprava meni, da so težave z odstotkom za minulo delo, ki je 1,5-odstoten, in da je to treba zmanjšati na raven, kakršno upoštevajo drugod.” “Direktorje obljubil povečanje plač, hkrati pa bi znižani dodatek na delovno dobo in za stalnost dal v osnovno plačo. Toda v tem primeru bi tudi dolgoletni delavci zaslužili približno toliko kot tisti, ki imajo šele nekaj let delovne dobe. Tega preprosto nismo mogli sprejeti. Smo za to, da se nam osnovne plače popravijo, potem pa smo se pripravljeni pogajati o znižanju odstotka za stalnost. Bodoča podjetniška kolektivna pogodba naj bi to vsebovala. Vendar je z odstotki za stalnost tako: kdor je stalno zaposlen v Peku, ima 0,9 odstotka letno na stalnost; delavka, ki dela po normi že 25 let, in moški, ki tako dela že 30 let, pa imata 1,5 odstotka za stalnost. V sindikatih smo se pripravljeni pogajati o tem vprašanju, vendar je naša glavna zahteva, naj se najprej popravijo osnove plač. Z ustavo je zagotovljeno, da mora dobiti delavec, ki dela, takšno plačo, da z njo lahko preživi. S 60 tisočaki pa se to ne da. Neto plača v tržiškem delu Peka je bila v aprilu, kasneje pa se ni dosti spreminjala, 68 tisoč, slovensko povprečje pa je bilo 118.(XX) tolarjev ...” Tekst in foto: B. R. Potem ko so delavke Frizerstva Maribor na zboru delavcev v skladu z zakonom o stavki napovedale stavko, je vršilec dolžnosti direktorja Vitko Dobršek poslal ministru za delo, družino in socialne zadeve, inšpektoratu za delo in območnemu odboru sindikata obrtnih delavcev v Podravju pismo, v katerem sporoča, daje od “samozvanega stavkovnega odbora, ki ga sestavljajo Marjana Hojnik, Zdenka Šalamun in Dragica Durič, po pošti dobil obvestilo, s katerim ta samozvani stavkovni odbor v imenu delavcev (prav gotovo ne vseh) napoveduje stavko”. Delavke Frizerstva Maribor stavkajo vodstvo podjetja ni izpolnilo stavkovnih zahtev in ker niso stekla niti pogajanja o njihovem uresničevanju, so ponovno napovedale stavko za četrtek, 27. julija- na druge zaposlene in imajo očitno podporo pri mariborski podružnici ZSSS, namen vsega tega pa je očitno spraviti družbo v stečaj in s tem izgubo več kot 70 delovnih mest.” Stavka v prostorih območne organizacije ZSSS Tokrat so delavke stavkale kar v sejni sobi območne organizacije ZSSS za Podravje. Pismo v. d. direktorja ministru in delovni inšpekciji je ostalo brez odmeva “Stavko so napovedale, kot je razvidno iz njihovega dopisa, zaradi neizplačane junijske plače, neizplačila materialnih stroškov (prehrana, prevoz, regres za letni dopust), zaradi neizplačane razlike dodatkov po kolektivni pogodbi do 1. 1.2000 in zaradi zahteve po preklicu suspenza sindikalni zaupnici Marjani Hojnik. Marjano Hojnik smo bili prisiljeni suspendirati zaradi groženj zaposlenim in zaradi nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v salonu, v katerem je bila poslovodkinja (proti njej je bila podana kazenska ovadba)” je zapisal v. d. direktorja. “Za stavko naj bi se zaposleni odločili na sestanku, o katerem pa ni bilo obveščeno vodstvo družbe, niti o sestanku niso bili obveščeni vsi zaposleni in je torej potekal ilegalno na zarotniški način na nam neznani lokaciji ob nam neznanem času.” “Dejstvoje, daje ta napoved stavke nezakonita zaradi zahteve za izplačilo plače, ki še ni dospela, poleg tega pa je očiten namen te stavke hudobija, saj je podjetje v času od 12. 6. do napovedi stavke izplačalo plači za april in maj ter s tem prišlo z izplačili plač na tekoče. Izvajanje stavk ima očitno namen uničiti podjetje in izgleda, da nekateri zaposleni računajo, da če bo šlo podjetje v stečaj, da bodo dobivali nadomestila od zavoda za zaposlovanje (in delali na črno), kar pa bi bila kraja državnega denarja.” “Zaradi tega prosimo za intervencijo ministra za delo, družino in socialne zadeve, saj gre v vsej zadevi za očitno zarotništvo nekaterih zaposlenih, ki tudi z grožnjami vršijo pritisk Očitno pa ministru za delo in inšpekciji za delo v zvezi z napovedjo stavke le ni bilo vse tako očitno jasno kot v. d. direktorja Frizerstva Maribor, zato ni nihče interveniral, pač pa so sredi prejšnjega tedna frizerke začele stavkati (do 18. julija niso dobile junijske plače). Tako kot so napovedale, so stavkale kar v sejni sobi območnega odbora sindikata obrtnih delavcev v Podravju. Zahtevale so izplačilo junijske plače, izplačilo regresa za prehrano in letni dopust, povračilo stroškov prevoza na delo ter povračilo neizplačanih dodatkov po kolektivni pogodbi do začetka tega leta in pa preklic suspenza zoper sindikalno zaupnico Marjano Hojnik. Stavkalo je 35 delavk, 12 delavk, ki so na letnem dopustu, seje s stavkajočimi solidariziralo s pisnimi izjavami, okoli 15 delavk in delavcev pa je opravljalo delo. Poleg Hojnikove so še štiri delavke prejele sklep o suspenzu. V petek so delavke prekinile stavko. Ker PRAVNI §VETOVALEC Starosti HgHga 1 m ne morete m wl dokupiti Vprašanje: Rojen sem bil 29. julija 1954. Zaposlil sem se 2. septembra 1969 in od takrat sem neprekinjeno v delovnem razmerju. Kdaj se bom lahko upokojil? Suspenzi delavkam, ki se borijo za eksistenčne pravice, niso v čast državi Stavkajočim je vseskozi pomagala sekretark3 območnega odbora Sindikata obrtnih delavcev Slovenije v Podravju Branka Jurak, pozdrav'13 pa jih je tudi sekretarka območne organizad' je ZSSS v Podravju Vekoslava Krašovec. D131' gega dne stavke je frizerke obiskal sekretar republiškega odbora Sindikata obrtnih delavce Martin Muršič. Stavkajoče je v boju za njih0' ve temeljne eksistenčne pravice podprl tudi 'Z' vršni odbor Sindikata kovinske in elektron1' Marjana Hojnik: Delavke se ne pustile ustrahovati. dustrije Slovenije v Podravju. Taje delodaj*1' ca pozval, naj takoj izpolni stavkovne zah1 ve in frizerkam omogoči normalno življeD in delo, meneč, da neizplačevanje plač insU pendiranje delavk, ki se borijo za svoje praV ce, nista v čast novemu podjetništvu v Sl°v niji pred vstopom v Evropsko unijo. . Frizerke je podprl tudi policijski sind'^ v Podravju. Same pa so o tem, kako jim k1, tijo temeljne pravice iz delovnega razmeji’ obvestile ministra za delo, družino in soc' ne zadeve ter varuha človekovih pravic. ^ Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS Odgovor: Zaposlili ste se, ko ste bili stari 15 let, zato boste polno pokojninsko dobo (40 let) dopolnili leta 2009, stari 55 let. Takrat boste izpolnili prvega od dveh za s rastno upokojitev zahtevana pogoja. Dr * pogoj, najnižjo možno upokojitveno staro ' pa boste morali še izpolniti. Taje za mo» s polno pokojninsko dobo le 58 let (mo= ’ ki nikoli ne zberejo 40 let pokojninske be, morajo delati vsaj do 63. leta staros Mlajši od 58 let se lahko upokojujejo le m0^ ki, ki so delali na beneficiranem delovne^ mestu, vi pa benefikacije v svojem pism" omenjate. To pomeni, da se boste lahko starostno11T' kojili na svoj 58. rojstni dan, 29. ju.l|6 2012. Pred tem datumom se lahko upokOJ^ le invalidsko. Tudi dokup pokojninske d vam ne more pomagati do zgodnejše UP°\-jitve. Kupiti je namreč mogoče zgolj P°K ninsko dobo, starosti pa ne. . Leta 2012 boste imeli že 43 let pokoj0 ske dobe. Odškodnina za prisilno podali . nje pokojninske dobe nad 40 let bo trajno P cej višje odmerjena pokojnina. Število brezposelnih pada Konec junija je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih le 103.355 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot pred letom dni in najmanj po avgustu 1992! Število brezposelnih pada v prav vseh slovenskih regijah! Med brezposelni-j11' je bilo junija 51 odstotka žensk, 22 odstotka mlajših od 26 eh 17 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 22 odstotkov trajnih pre-Sežkov ter 12 odstotkov stečajnikov. Značilnost brezposelnosti v Sloveniji je dolgotrajna brezposelnost: kar 64 odstotka vseh brezposelnih na zaposlitev čaka y'Je kot leto dni. Kdo predolgo čaka na novo zaposlitev, povesta tudi naslednja podatka: med brezposelnimi je kar 25 odstotkov starih od 40 do 50 let in 28 odstotkov starejših od 50 let. Junija je v primerjavi z majem zmanjšalo število vseh kategorij brezposelnih razen tistih, ki so starejši od 50 let. Število slednjih jjeje, nasprotno, povečalo za 3,5 odstotka! In še to: 48 odstotkov rezposelnih v juniju je imelo le I. in II. stopnjo izobrazbe. ^aposlitve torej ne morejo dobiti starejši z nizko strokovno lz°brazbo ... Lučka B6hm Hidroelektrarne na Dravi dajejo delo slovenski strojegradnji p 1 Prv° fazo prenove e el v rav’’ Je vodstvo D ektrarn iz Maribora pre n n z Litostrojem El iz ; sLlenilo pogodbo za i pj^ontažo šestih turbin: tj tUrbinsko opremo v nah v Vuhredu in Ožbaltu so po Kraljevih besedah že v polnem teku, zato investitor pričakuje, da se bo tokrat proizvajalec držal rokov. Direktor Litostroja El Blaž Miklavčič je ob podpisu pogodbe zagotovil, da bo dobavitelj spoštoval dogovorjene roke, saj so v minulih dveh letih podjetje sanirali in izboljšali kakovost proizvodnje. Turbine za drugo fazo prenove elektrarn bodo tudi tehnološko izboljšane. Vrednost investicije je po cenah iz avgusta lani nekaj več kot 12 milijard tolarjev, podjetje jih bo zagotovilo iz sredstev amortizacije. Druga faza prenove Dravskih elektrarn naj bi bila končana do septembra leta 2004, pri njej pa bodo poleg Litostroja El dobila delo tudi številna druga slovenska podjetja. Energetski potencial Drave je na slovenskem delu reke v osmih hidroelektrarnah popolnoma izkoriščen. Pri povprečnem pretoku lahko elektrarne na Dravi letno proizvedejo blizu 2,7 milijarde kilovatnih ur električne energije in pokrijejo 26 odstotkov slovenskih potreb po električni energiji. S skupno močjo 593.000 kilovatnih ur krijejo 37 odstotkov zahtev po električni energiji v Sloveniji poleti in 20 odstotkov pozimi. T. K. Piše: dr. France Križanič Brezposelnost bi lahko še hitreje zmanjševali Zaradi krize našega gospodarstva konec osemdesetih let je tudi brezposelnost dobila kritične razsežnosti. Vir te krize je bil v premajhnem povpraševanju. Po nekaj letih se je gospodarska rast obnovila, število zaposlenih pa je vendarle še naprej upadalo. V zadnjih dveh letih pa zaposlenost v Sloveniji počasi narašča. Brezposelnost pa je še vedno visoka in ima značaj strukturne brezposelnosti. Neravnotežje na trgu dela v Sloveniji je v industriji. Industrijska proizvodnja se od leta 1993 dalje povečuje. V Sloveniji je industrija glavni del menjalnega sektorja, ki na svetovnem in domačem trgu konkurira s ponudniki iz sveta. Ta sektor nosi posledice počasnejšega upadanja vrednosti tolarja na deviznem trgu od relativno hitrejše inflacije v naši državi kot pri naših poglavitnih zunanjetrgovinskih partnericah. Po podatkih v Biltenu Banke Slovenije se je realni efektivni tečaj tolarja od leta 1992 do leta 1999 okrepil za 14 odstotkov. Zaradi takšnega izgubljanja konkurenčnosti v slovenskem menjalnem sektorju propadajo manj učinkovita podjetja, učinkovitejša pa morajo opuščati manj donosne programe. Posledica enega in drugega je upadanje števila zaposlenih v industriji. Na drugi strani rast povpraševanja omogoča povečanje dejavnosti in zaposlenosti v nemenjalnem sektorju (v drobnem gospodarstvu in pri večini ponudnikov storitev), ki jim tujina zaradi transportnih stroškov ali administrativnih ovir ne more konkurirati. Ob nadaljnjem upadanju števila zaposlenih v industriji se je začelo število zaposlenih v preostalem delu gospodarstva, zlasti pa v javnih službah in drobnem gospodarstvu, povečevati in je konec desetletja že več kot nadomestilo krčenje števila delovnih mest v industriji. Po naši oceni je začela zaposlenost izven industrije naraščati ob koncu leta 1994 (torej dobro leto za obnovitvijo gospodarske rasti), medtem ko je zaposlenost v industriji upadala vse do konca leta 1999. V tem letu je bila skupna zaposlenost (število delovno aktivnega prebivalstva) v Sloveniji za okoli 25.000 oseb (za tri odstotke) pod svojo ravnijo iz leta 1992, pri čemer se je število delovno aktivnih izven industrije v tem obdobju povečalo za skoraj 55.000 ali enajst odstotkov, število delovno aktivnih v industriji pa zmanjšalo za okoli 80.000 ali 28 odstotkov. Leta 1999 je bilo izven industrije zaposlenih 73 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, leta 1992 pa deset odstotkov več. Ker je rast zaposlovanja v nemenjalnem delu slovenskega gospodarstva močnejša kot upadanje zaposlenosti v menjalnem sektorju, se kriza brezposelnosti zadnji leti zmanjšuje. Na to razmerje ugodno vpliva zlasti gospodarska rast (povečevanja bruto domačega produkta) in zaostajanje rasti plač za povečevanjem produktivnosti. Lahko pa bi vplivali tudi morebitni ukrepi aktivne razvojne politike (pospeševanje uvajanja novih tehnologij, podjetij in izdelkov ter spodbujanje novih domačih in tujih investicij), ki bi produktivnost (in z njo konkurenčnost) povečevali. Pozitivno bi vplivali tudi ukrepi aktivne zunanjetrgovinske politike (na primer vzpostavitev takšnega deviznega tečaja, da ne bi imeli več primanjkljaja v bilanci tekočih transakcij s tujino), ki bi povečali konkurenčnost menjalnega sektorja na domačem in svetovnem trgu. V menjalnem sektorju bi k obnovi rasti zaposlovanja dodatno močno pripomogla odprava indeksacije plač, obresti in kapitala saj je razlika v dinamiki teh stroškov in dinamiki deviznega tečaja tolarja glavni vir njegovih problemov. V nemenjalnem sektorju bi dodatno spodbudo rasti zaposlenosti omogočila odstranitev administrativnih ovir oziroma učinkovitejši način dodeljevanja različnih dovoljenj. Prav zaradi neučinkovite administracije se je rast števila samozaposlenih v zadnjih letih zaustavila. Na začetku tedna je Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije v podjetju Oblačila Stessl v Mariboru sklical tiskovno konferenco, na kateri so delavke, ki jih je tuja delodajalka “zapustila”, javnost seznanile s svojo žalostno zgodbo. “Gospa Stessl nam je najprej preko naše sodelavke, ki zna nemško, sporočila, da bomo zaradi pomanjkanja dela verjetno dva dni na dopustu. V četrtek, 13. 7.2000, je svojo napoved uresničila in nas za dva dni poslala na prisilni dopust,” je povedala predsednica sindikata v podjetju Oblačila Stessl Anica Žvajker. “Po dveh dneh prisilnega dopusta pa mi je delodajalka preko ene od sodelavk sporočila, naj ostanemo doma še en dan in naj o tem obvestim tudi druge delavke. Naslednji dan smo se delavke oglasile pri sekretarki območnega odbora Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije v Podravju Branki Jurak in jo seznanile z ukrepi delodajalke. Dejala nam je, naj se vrnemo na delovna mesta, saj nas je delodajalka poslala na prisilni dopust brez sklepov o začetku, trajanju in koncu dopusta. Ko smo prispele na delovna mesta v podjetje na Tržaški cesti v Mariboru, pa nas je čakalo presenečenje. Delavnica je bila prazna, v njej šobili le stroji, manjkale pa so škarje, metri, strojno olje, sukanci, robilci, tačke, igle in vse drugo, kar vsak dan potrebujemo pri delu. Zato smo takoj poklicale delovno inšpekcijo in sindikat.” Podjetje delavkam dolguje dve plači in tri regrese V trenutku, ko je delodajalka vseh 12 delavk poslala na prisilni NAJ SEVE... V Sloveniji je 125.000 delodajalcev, ki imajo manj kot 5 zaposlenih delavcev. Tudi mali delodajalci morajo do julija 2001 pripraviti novo pisno listino, izjavo o varnosti z oceno tveganja. Zagrožena kazen za neizdclavo izjave je najmanj 300.000 tolarjev. Pravilnik o načinu izdelave izjave za male delodajalce z manj kot desetimi delavci v prilogah določa dve posebni obliki in vsebini izjave o varnosti. Prva oblika je za male delodajalce, ki pri ugotavljanju in ocenjevanju nevarnosti niso ugotovili kakršnekoli nevarnosti za zdravje delavcev na delovnem mestu, za katere bi bilo potrebno uvesti varnostne ukrepe. Druga oblika izjave za male delodajalce pa po ogroženih delovnih mestih določa seznam nevarnosti in tveganj, potrebne ukrepe ter odgovorne osebe, ki morajo biti navedene po imenu in delovnem mestu. Tretja oblika posebne izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja pa je predvidena za kmete ali fizične osebe, ki sami ali s člani svojih gospodarstev oziroma družinskimi člani opravljajo kmetijsko dejavnost. Vir: Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (Uradni list RS, št. 30/2000), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti delovna mesta najkasneje do 27. 7. 2001. Delavke Oblačil Stessl so v skrbeh za svojo socialno varnost. o,***® Wernig: Čeprav serr .okuristka, me delodajal „ J1 Pooblastila za kakrš d|- *°h" ukrepanje, zato tu sam a ne vem, kakšne sc lene namere. Je tuja delodajalka zaustila slovensko podjetje in Havke? dopust zaradi pomanjkanja dela, jim je dolgovala majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust za leta 1998,1999 in letos, stroške prevoza na delo ter regres za malico za december 1998 in januar 1999. “Po razlagi, ki smo jo dobile od delovne inšpekcije, smo bile razočarane in žalostne,” pravi Valerija Dečman, ki predsednici sindikata pomaga pri vodenju podružnice. “Povedali so nam namreč, da imamo samo dve možnosti: če podjetje nima dovolj dela, nam lahko delodajalka odpove delovno razmerje kot trajno presež- delodajalci ne izplačujejo Pla j . •!e Oblačila Stessl zdaj nima več Tako si tudi delavke Oblačil Ste fepromateriala, niti zalog, niti ne morejo zagotoviti socialnevUvodnih prostorov, ima pa nosti na zavodu za zaposlovanj ’ n° zaposlene delavke. čeprav že dva meseca niso do^ \y r°kuristka podjetja Frida le plače, zdaj pa so na prisilne111 dopustu. Kam po dopustui Delavke niti ne vedo, kanj bi se po dopustu vrnile na naj del o- L>1 SC pu UUpUMU V1111IV saj je podjetje Metex podjetju lačila Stessl že odpovedalo naj^ proizvodnih prostorov. Tako p Anica Žvajker: Medtem ko smo bile delavke na prisilnem dopustu, je delodajalka izpraznila podjetje in iz njega odnesla vse razen šivalnih strojev. nim delavkam s šestmesečnim odpovednim rokom (čakanje na delo doma), nato pa se lahko prijavimo na zavodu za zaposlovanje in si zagotovimo socialno varnost kot brezposelne delavke; lahko pa počakamo do 18. avgusta, ko nam zapadejo v izplačilo tri neizplačane mesečne plače in se nato prijavimo na Inšpektoratu za delo, kasneje pa še na zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe.” Očitno je država zares dobro poskrbela za to, da delavci ne morejo prenehati delati, četudi jim ob Je Pri delodajalki, ki jo je gj lskala v Avstriji, uspela dosegi SaJ to, da je delavkam izdala lepe o kolektivnem dopustu do Dr^gitsta. Sicer pa direktorica krvkur>stke ni pooblastila za ka-koli ukrepanje, zato tudi sa-d , ne ve, kako in kaj namerava jo ?, jalka. Delavke pa se boji-’ a namerava Stesslova prenesti H(JZv°dnjo v kakšno od vzhod-de|aVr()Pskih držav, kjer je cena jeaPo obnašanju delodajalke, ki ^vstrijska državljanka, sklepa-Pot’ nvam ne namerava po mirni s,U>.Pla&ti tega, kar smo si že za-ža/"e in kar nam pripada po naši bj»°n°daji in kolektivni pogod-j s° povedale delavke. So sUracb obnašanja delodajalke bj e znašle v hudi socialni stis-(jQ, Saj večina zaposlenih drugih tiln*ov kot skromne plače teks-sleje dejavke nima. Z njo so do-žinJ Privijale sebe in svoje dru-br„e’ Zc*aj pa so že dva meseca vsakega dohodka. ki že dva meseca in pv^. L^©tl' Rdečega mo prejele plače, born° Za delavke lektivno sle na center ^ [\j cialno delo in Rdeči * fr, Pov.,k,° vn' konferenci so na kjer so nam obljubili Porn “no delavk sodelovali tu- di predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Tone Rozman, sekretarka območnega odbora omenjenega sindikata v Podravju Branka Jurak, predstavnik območne Gospodarske zbornice v Mariboru Vinko Lapuh, predstavnice centra za socialno delo v mestu in mestne organizacije Rdečega križa in drugi gosti. Delavkam so obljubili, da jim bodo pomagali tako pri premagovanju socialne stiske kot pri urejanju delovnopravnih vprašanj. Tako sta predstavnici centra za socialno delo in Rdečega križa delavkam, ki so redno zaposlene v podjetju v 100-od-stotni lasti tuje lastnice, že obljubili, da bodo v naslednjih dneh dobile paket Rdečega križa z najnujnejšimi živili in drugimi najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Tone Rozman je dejal, da gre v tem primeru za eno najbolj grobih oblik kršitve delavskih pravic. Kljub temu pa bodo morale delavke po končanem prisilnem dopustu nazaj na delo, saj bi jim sicer lahko delodajalka odpovedala delovno razmerje po njihovi krivdi. Tako bodo delavke sredi avgusta prišle delati. Če bodo proizvodni prostori še vedno za- Tone Rozman: Gre za grobo kršenje pravic delavcev. Naš sindikat bo delavkam pomagal, kolikor je v naši moči. klenjeni, bodo poklicale policijo, ki bo naredila zapisnik, da so prišle na delo, vendar niso mogle delati. S tem zapisnikom bodo nato odšle na inšpekcijo za delo. Če bo v tem času delodajalka vse probleme uredila, pa bodo delavke, kakor so povedale, z veseljem ponovno poprijele za delo. Delavke so na tiskovno konferenco povabile tudi veleposlaništvo Republike Avstrije in delodajalko, vendar se na vabilo ni odzval nihče. T K. Sindikalna lista Avgust 2000 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Javni sektor" (nekdanje negospodarstvo) SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 25. 7. 2000 dalje) 48,15 48,15 3. Ločeno življenje" 73.831,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 369.154,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 564.195,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči" - po SKPD - ob smrti delavca 110.746,00 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 55.373,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.526,00 42.526,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 - ali največ 131.646,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Ta ponedeljek je bila seja koordinacije SKEI Slovenskih železarn (SŽ), na kateri so obravnavali poročilo o poslovanju v prvem polletju in izjavo predsednika SKEI Alberta Vodovnika o slabem gospodarjenju z državno lastnino in potrebi po zamenjavi uprave in nadzornega sveta Slovenskih železarn. Ker se Vodovnik seje iz upravičenih razlogov ni udeležil, poročamo le o tem,_kar sta povedala predsednik in član uprave Matic Tasič jn Tibor Šimonka ter sindikalni zaupniki iz vseh lokacij koncerna SŽ. Sestanek je sklical in vodil Janez Vilman, povezovalec SKEI Slovenskih železarn. Koordinacija SKEI Slovenskih železarn Kdo ima bolj prav -Vodovnik ali Tasič Rezultati sistema SŽ po besedah Matica Tasiča (nadzorni svet jih še ni obravnaval) kažejo na 400 milijonov tolarjev čistega dobička v prvih šestih mesecih letos. Kar tri četrtine tega je ustvaril Acroni, ki je še lani pridelal 600 milijonov tolarjev izgube, 100 milijonov pa naj bi bil pozitivni rezultat ravenskega Metala. Pozitivno poslujejo tudi Noži (50 milijonov čistega dobička), STO (izjema je njegov del Oprema). Letos naj bi pozitivno posloval tudi Tovil. Čeprav so Armature iz Mute lani pridelale za 200 milijonov tolarjev izgube, se njihov položaj izboljšuje, saj imajo več naročil. V drugih družbah so problemi le v invalidskih podjetjih, vsa dmga poslujejo brez dobička ali izgube. Po besedah Matica Tasiča Slovenske železarne takšnega rezultata niso dosegle nikoli v zadnjih desetih letih. Že sedaj je narejeno tisto, kar je bilo določeno za poslovni cilj zaključka letošnjega leta. Slovenske železarne so se finančno konsolidirale leta 1998 in leto kasneje. Poslovanje otežuje le še plačevanje obresti za za obveznice, s katerimi se je izvajala sanacija SŽ, sanirale pa so se tri banke (Koroška, Celjska in Gorenjska). Lani so za te obresti SŽ plačale kar dve milijardi, po novih dogovorih naj bi od prihodnjega leta naprej te obresti plačevala država. Finančna konsolidacija je omogočilatudi ureditev odnosov z dobavitelji. Prej so SŽ dobave plačevale 20 odstotkov dražje kot konkurenti, zdaj jih plačujejo po enaki ceni. Pri prodaji so SŽ šle v akcijo, da bi čim več izdelkov prodajale končnim kupcem. Skoraj povsem jim je uspelo pri izdelkih Metala, manj pa pri Acroniju. Zamenjava nadzornega sveta in uprave SŽ Postopki sanacije SŽ kažejo, da se strategija ohraniti železarstvo in čim več delovnih mest ne uresničuje. So sumi, da gre za zavestno slabo gospodarjenje, sklepanje škodljivih pogodb in slab nadzor nad gospodarjenjem z družbeno lastnino. Takšni primeri so: Armature Muta, Jeklolivama Ravne, Tovil Ljubljana, Težka livarna na Ravnah, lastninjenje Acronija. Dokaz, da smo imeli prav, je preprečitev prodaje Jekla Štore Aicherju in Nemčije, ki gaje uprava prikazovala za dobrega kupca. Država prek sedanje sestave nadzornega sveta nima objektivnih informacij. Delavci kot solastniki in soupravljavci nimajo vpliva na odločitve. Nadzorni svet zaposlenih ne obvešča o bistvenih podatkih. (Povzetek pobude Alberta Vodovnika državnemu svetu) Največ zaslug za konsolidacijo SŽ je Tasič pripisal zaposlenim, ki so s tem upravičili tudi podpis podjetniške listine, po kateri prejemajo plače nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo dejavnosti. Zaposleni so prejeli tudi 120.000 tolarjev regresa za letni dopust. Naj večje izboljšanje poslovanja se kaže v dobavnih rokih, namesto prejšnjih osem ali še več mesecev lahko naročniki zahtevnih strojev računajo tudi na k dvemesečni dobavni rok. Večja uspešnost SŽ se najbolje vidi v dodani vrednosti. Na delavca je leta 1998 znašala 25.000 mark, sedaj pa že 38.500. Projekt sanacije se letos zaključuje, treba bo opraviti še prestrukturiranje, projekt je že poslan v Bruselj. Armature Muta, na katere opozarja Albert Vodovnik, bodo prodali po postopku, kot ga določajo predpisi. Zanje se je javil le en kupec, ki sedaj kupuje 90 odstotkov proizvodnje. Ker je kupec le eden, je od njega odvisno marsikaj. Podjetje je lani občutilo recesijo na trgu, letos se položaj izboljšuje. Pogodba o nakupu bo avgusta pripravljena za podpis. Podpis se je zavlekel zlasti zaradi neurejenega stanja v zemljiški knjigi. Bistveno je, da bo kupec, družinsko podjetje Krombach, prevzel 290 delavcev, ki jim bodo ostale neokrnjene pravice. Kupec ne bo prevzel delavcev čistilnice in modelarne, rešiti bo treba tudi invalide. “Odkar sem aprila 1998 prevzel vodenje SŽ, ni bil odpuščen niti en delavec. Plače, regrese in drugo izplačujemo skladno s kolektivno pogodbo in v določenih rokih. Čisti dobiček konec letošnjega leta bo še večji, kot kažejo polletni rezultati,” je svoje izvajanje zaključil Matic Tasič. Dušan Posedi, predsednik konference SKEI lokacije Ravne in član nadzornega sveta SŽ, je povedal, da se zaposleni na njegovi lokaciji bojijo zlasti poslabšanja položaja in izgube zaposlitve ob morebitni prodaji družbe. Sandi Pungartnik, predsednik SKEI v Armaturah Muta, je želel zlasti odgovor na vprašanje, kdaj bo konec agonije njihovega podjetja. Tibor Šimonka, član uprave SŽ, je po- jasnil, da kas ni te v sklenitve pogodbe o prodaj1 Armatur povzroča zlasti to, daje Kronbach pfL težni kupec in se mu zaradi dobička, ki ga ustvaij s trgovanjem z izdelki z Mute, nič ne mudi. Apnia so bili napisani prvi osnutki pogodb, bilo jeIU di več memorandumov. , Pravila trgovine pravijo, da je kupec gosp00' Krombach je edini kupec, in ker SŽ nimajo0'1®'’ nalivnega, morajo sprejeti njegove pogoje. C° želeli Armature sami sanirati, bi morali vložiti ve* kot 10 milijonov mark. Morali bi sami poiskati10 nadomestna tržišča. “Škarij in platna torej nir°° mo v rokah,” je zaključil Šimonka. Kapitala ni r°' ti za šest milijonov mark. Če kdo misli, daje N mature mogoče prodati za 20 milijonov, naj to d kaže, je še dodal Šimonka. Socialni del pog°° . o nakupu Armatur sem vedno pripravljen pokaz° • Na vprašanje Vlada Jerovška iz Štor o Pr° daji Energetike sta Tasič in Šimonka poveda* da pozitivnega podjetja ne bo težko prodati i da od kupcev zahtevajo zlasti ohranitev del°v nih mest. Višina kupnine je (enako pri vseh Pr° dajah) šele na zadnjem mestu. . Anton Hribernik iz Štorje želel izvedeti, k°k bodo uredili vprašanje delavcev invalidske druz ISI, ki delajo skupaj z delavci Valjev. Ta druz z 250 delavci je že privatizirana, v ISI. inva ' skem podjetju, pa dela 38 delavcev. Kolikšenre greš naj torej dobijo: le 107.000, kolikor s° j plačali Valji, ali 120.000, kolikor je dogovorj0 no v SŽ. Tasič je povedal, da se o tem vpr°?’ nju še niso pogovarjali, da pa si bodo priz°° vali, da bi prišlo do zlitja obeh podjetij, ven°° tako, da bj 38 delovnih mest ostalo. Milan Šulc, sekretar SKEI v Acroniju JeS niče, je vprašal, ali je resnica o tem, da bodo z radi zahtev iz Evropske unije iz družbe izj° .j ne nekatere dejavnosti (poleg tega naj bi i*11^ tudi preveč zaposlenih). Tasič je odgovorih je sodeč po papirjih iz Bruslja v Acroniju res p' Vodovnik: “Delam na podlagi opozoril iz podružn,c in območnih organizacij SKEI" O pobudi za zamenjavo uprave in nadzornega sveta SŽ in sestani koordinacije SKEI SZ je Albert Vodovnik povedal: “Vse kar sent11 redil in napisal, temelji na opozorilih in podatkih, ki sem jih prejel j posameznih podružnic in regijskih organizacij SKEI. Ljudje hoc°J biti informirani, še sedaj sprašujejo, kako je bilo prodano podjetje 11 Lesce. Moje izjave se ne nanašajo na sedanje poslovanje SŽ, ampak g°s podarjenje s premoženjem v državni lasti. Do nekaterih kritičnih ug° tovitev sem prišel tudi s pomočjo naših sindikalnih kolegov iz Ne'11 čije in drugih držav, ki so nam povedali, kako se obnašajo tisti, ki Pr° dajajo posamezne družbe. Prepričan sem, da posamezni sindikalisti nasedajo spretnim manevru' uprave. Seja koordinacije SKEI v SŽ je bila sklicana na zahtevo pr° sednika uprave, ki je Janeza Vilmana poklical kar z dopusta. Žal mi je, da se seje nisem mogel udeležiti, saj sem prej sprejel dr° go obveznost, sem se pa opravičil.” )!ec delavcev, med katerimi je tudi precej inva-! V0v- Problem bodo skušali reševati s pomočjo rzave. Po naši zakonodaji namreč lahko pod-Jetja odpuščajo le zdrave delavce, in če bi tako Naredili na Jesenicah, bo invalidov relativno še Cl Presežnih delavcev pa v Acroniju ne bodo Ugotavljali, verjetno pa bodo oddali nekatere ranske dejavnosti, podobno kot se bo to zgo-10 na Muti. O konkretnih ukrepih, ko bodo prijavljeni, se bo uprava pogovorila s sindikatom. Muleje zatem povedal, da še vedno ne ve, komu aJ bolj verjame, Vodovniku ali Tasiču. Zato je vPrašal: Če je res, kar pravite, zakaj o tem ne prepri-ate Vodovnika? Ce navedb drugih ne demantiji,’ ima Vodovnik verjetno tudi kaj prav!” *asič je odgovoril: “Vodovnik nam očita po-arjanje bilanc, čeprav revizije niso pokazale no-n,b večjih nepravilnosti. Sploh pa bilance na-aJaJ0 v proizvodnih družbah in uprava navzdol Qe( naroča, kakšne naj bodo. Verjetno Vodovnik eh zadevah sprašuje le Klančnika in Švajger-1 rtioral bi vprašati tudi druge ljudi iz družb.” 0 ^nton Zubak, predsednik SKEI v Tovilu, je P°zoril, da podjetje znova posluje z izgubo, ker mora po neodplačnem prenosu premoženja na SŽ plačevati najemnino. Tako naj bi jih informiral direktor Tovila. Delavci se zaradi tega bojijo stečaja, likvidacije in da bodo ostali na cesti. Vprašal je tudi, kako poteka prodaja Tovila. Tasič je odgovoril, da se na lanski razpis za nakup Tovila ni oglasil noben interesent. Na ponovljeni razpis pa so dobili tri ponudnike. Tasič je še menil, da bi bila za Tovil najboljša rešitev ta, da bi zaposleni sprejeli večinsko lastništvo, kar pa so že zavrnili. SŽ so jim za potreben denar za selitev na novo lokacijo in zagon proizvodnje ponujale jamstvo za najetje kreditov. Zubak je odgovoril, da so zaposleni ponudbo zavrnili, ker so preračunali, da iz poslovanja ne bi zmogli odplačevati selitve. Ko je Tasič dodal, da so ponudbo zavrnili zaradi nezaupanja v svojega direktorja, pa je Zubak pojasnil, da mu ne zaupajo, ker za šefe v primerjavi z delavci porabi bistveno preveč denarja. V drugi točki dnevnega reda so udeleženci obravnavali pobudo Alberta Vodovnika za zamenjavo uprave in nadzornega sveta SŽ (povzemamo jo v posebnem okvirju). Janez Vilman je povedal, da je z upravo SŽ zadovoljen, enako velja tudi za poslovanje Acronija. Vprašal je, če želi njegovemu podjetju kdo škodovati. Matic Tasič je pojasnil, da ima vsakdo pravico dajati pobude. SZ so v Bruselj poslale projekt prestrukturiranja. Ko bo nared, bo o njem državni zbor moral sprejeti poseben zakon. Kadrovska politika v SŽ je dobra, saj so uspeli sanirati sistem, česar prejšnje ekipe niso uspele. Na vseh lokacijah delajo timsko. Kadrovske zamenjave so bile tri (nobena ni bila politična) in po vseh seje poslovanje izboljšalo. Nadzorni svet ocenjuje rezultate poslovanja enkrat mesečno. Dušan Posedi je dodal, da predlog zamenjave nadzornega sveta leti posebej nanj. Sam pa delo nadzornega sveta ocenjuje pozitivno. Uprava se s sindikatom posvetuje vsake tri mesece. Vsakdo je o delu uprave in nadzornega sveta torej lahko informiran. Sestanek je Vilman zaključil z ugotovitvijo, da bo potreben še nov sestanek, na katerem naj bi sodeloval tudi predstavnik lastnika (predsednik nadzornega sveta je na dopustu). Sodeloval naj bi tudi Albert Vodovnik, kije bil povabljen tudi tokrat, vendar žal ni prišel. SKEI, tako Vilman, ne bo vodil politično obarvanih razprav. Franček Kavčič Sindikat kovinske in e|ektroindustrije Slovenije ^ Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroin-„“S‘rii° (Ur. I. RS, št. 37/96), Aneks št. 2 (Ur. I. RS št.50/99), Aneks št. 3 JUUj 2000 v SIT ^ahtevnostna skupina !2nfni_razred Relativno razmerje Izhodiščna bruto plača jj Enostavna dela 1,00 62.985 Manj zahtevna dela 1,12 70.543 Srednje zahtevna dela 1,25 78.731 y • Zahtevna dela yj Bolj zahtevna dela y ■ Zelo zahtevna dela v!!' Visoko zahtevna dela jj!11- Najbolj zaht. dela Izjemno pomembna 1,45 91.328 1,60 100.776 1,90 119.671 2,25 141.716 2,60 163.761 najbolj zahtevna dela 3,10 195.253 palacija (Ur. 1. RS št. 3/2000) Ska,acija (Ur. 1. RS št. 62/2000 + Aneks št. 3) 2,40 % (januar 2000) °b- zaslužijo obsodbo m -°kolo$icega društva m’ ■ tožiti, kot nam ono Hrt~ ibor SKEI Inexe Štore^ i železarna ne bo Prf^njt E92B2ZB ®raga, ponoči pa si prišla do- ?ov ,v sindikalne zabave zelo nadelana!" J° Pa ne bo držalo!” Kako da ne, saj sem te slišal, kako 1 ™i°vratila po dnevni sobi?" . Ko nisem bila jaz, pač pa ljubček, Klme je pripeljal domov!” ajniča je v zaporu obiskala svo-ega bivšega direktorja. “Čudi me, da 'n Vas danes obiskala samo jaz, saj I as veasih v pisarni kar naprej obdali številni kolegi in prijatelji." no Nl*ar se ne čudite, saj se še ved-kap»n° videvamo. Zdaj so vsi tu- \itFnWrTfH1HJMKM Zakaj pa se vidva vedno, kadar s l>lln v pisarno, muckata?" vpra-svojega računovodjo in njegovo Zfffo, ker imate vi na čevljih gu-eJaSle Podplate," je odvrnila tajni- "brat,,, , tva tašča d , raga tašča, pripravila si tako r° kosilo, da sem pojedel kar štiri T1‘ične knedle! ” Po' l>(>jedel štirih, pač pa si jih ni-^l 'lalanko devet! Seveda pa to . " hudega, saj si pri nas ne gle-'n° P°d prste, kaj kdo poje! " er ste bili vinjeni, boste morali j Pustiti tukaj! " kjospod policist, hk, lepo vas pro-]y, kako pa naj pridem domov ? ” Z avtobusom! ” . a£es je plačilni dan, zato nima nič ves^r ^e8a abiska ne bo prav ravno zato tudi prihajam!" rtiča ,:urQfd>aje bi se razpočila od razo-trj 0^Ja dijeze. Mož, s katerim imam ni ml,' mi je včeraj rekel, da me ‘■Q li resnično ljubil." %-0, j.1‘ Pa si zares srečna! Koliko 1 šele imela, če bi te ljubil! " “Oh, grozno!" je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzdihnil rezkar Vili in se prijel za glavo. “Ali ste slišali, kako bodo letos izkoristili letni dopust naši poslanci in drugi politiki? Parlamentarne počitnice bodo skrajšali na polovico, tako da bodo trajale od 1. do 20. avgusta." “Seveda smo slišali!” je odvrnil skladiščnik Rudi. “Saj vendar o tem, kdaj in kako bo preživelo dopust devetdeset naših poslancev in še nekaj ministrov zraven, skoraj vsak večer poročajo po nacionalni in komercialni televiziji, kakor da bi šlo za naj-večji svetovni dogodek! ” “Saj na neki način to tudi je svetovni fenomen,” je pribil mizar Tone. “Zato je kar prav, da naš tisk budno spremlja, kdaj bodo šli naši politiki na dopust.” “Zakaj bi bilo to kaj posebnega, saj je to nekaj najbolj običajnega, da v poletnih mesecih ljudje izkoristijo dopust, ali ne!?” se je v pogovor vključil kurir Peter. “ V domala vseh demokratičnih državah na svetu poznajo parlamentarne počitnice! ” slanci v počitniškem času poskušali nadoknaditi tisto, česar niso naredili čez leto." “Kdo ve, ali so poslanci zadnje mesece prejemali kaj manjše plače, ker niso uresničili plana?" je povprašal Peter. “Če bi jaz naredil samo četrtino norme, bi zagotovo dobil samo zajamčeno plačo ali pa še te ne! ” “Bodi prepričan, da poslanci kljub temu, da letos niso skoraj še nič naredili, neprejemajo zajamčenih plač," se je zarežal Rudi. “Če bi jih, bi zajamčene plače zagotovo že krepko povišali. Dokler se sindikati zaman borijo za povišanje izhodiščnih in zajamčenih plač, pa vemo, da so naši politiki še vedno plačani mimo kolektivnih pogodb po nekem svojem plačnem sistemu, ki velja samo zanje.” “Sicer pa ne razumem, zakaj želijo poslanci na dopust, saj jim bo kmalu iztekel mandat in bodo lahko za poslanske plače doma počivali celo leto,” je dejal Peter. “Peter, ti pa si optimist! ” se je ponovno zarežal Rudi. Iz dnevnika delavca Jožeta Parlamentarne počitnice ■> “Že, že,” je odvrnil Tone. “Vendar v normalnih državah poslanci in politiki takrat, ko niso na počitnicah, tudi kaj pametnega naredijo. Pri nas pa poslanci in politiki vse leto niso storili nič posebno koristnega, zdaj ko bi končno lahko začeli sprejemati zakone, ki jih je vlada predložila parlamentu, pa so začeli razpravljati -pa ne o predloženih zakonih, temveč o tem, kdaj bodo šli na dopust. Ali ni to svetovni fenomen?” “Kdo pravi, da naši poslanci in drugi politiki letos niso še nič naredili?” se je v pogovor vmešala Sonja iz računovodstva. “Saj so vendar zamenjali vlado! Kaj bolj pomembnega bi že težko naredili!” “Eh, Sonja, ne trapaj!" je dejal Tone. “Če bi bilo to kakšno delo, bi bil naš direktor najbolj priden delavec v naši tovarni, saj je letos zamenjal že štiri ljubice. Sicer pa vlade pri nas niso zamenjali pos lonci, temveč dve poslanki, ki sta se očitno naveličali maratonskih prepirov v parlamentu. Zdaj, ko smo po večmesečnih prepirih končno dobili novo vlado in ko so zagotovljeni vsi pogoji za normalno delo pri usklajevanju naše zakonodaje z evropsko, pa so se poslanci začeli odpravljati na dopust. Naj razume, kdor more!” “Veš, Tone, človeka tudi prepiri utrudijo,” je vzdihnila kuharica Špela. “Kadar se jaz doma sporečem Z mojim, sem potem tudi nekaj dni čisto zanič. Prepiri človeka izčrpajo bolj kot še tako težaško delo. Naši poslanci so se v prvi polovici leta toliko prepirali, da si ne bodo mogli oddahniti in umiriti živcev niti do konca leta, četudi bi bili ves čas na dopustu.” “To je res! "je pribil strugar Lojze. “Mnogi naši politiki so zadnje čase tako nervozni, da sploh ne znajo več normalno govoriti, pač pa samo še iščejo prepir. Samo poglejte, kako se zdaj prepirajo o novem volilnem sistemu. Verjetno bi bilo zares najbolje, da gredo čim prej na dopust in si odpočijejo živce." “Že, že," je zamišljeno dejal Tone. “Vendar pa -živci gor, živci dol - delo je delo. Tudi mene nihče ne vpraša, ali sem razpoložen za delo ali ne. Šefi terjajo od mene samo rezultate. V normalnih državah imajo parlament za to, da sprejema zakone. Naši poslanci pa letos na področju prilagajanja naše zakonodaje pravnemu redu Evropske unije niso uresničili niti četrtine plana, ki so si ga sami zadali. Če bo šlo tako naprej, bo Slovenija zaradi neusklajenosti zakonodaje v prvem krogu širitve Evropske unije j^ostahi pred njenimi vrati. Zato bi bilo prav, da bi po- “Zakaj le?" je vprašal Peter. “Ker verjameš, da volitve sploh bodo!" je odvrnil Rudi in se začel krohotati. “Ker večina politikov trdi, da legalnega in legitimnega volilnega sistenui sploh nimamo več, o novem pa se poslanci niso sposobni ali pripravljeni dogovoriti in ga uzakoniti, volitev v državni zbor verjetno sploh ne bo mogoče izvesti. Tako bo lahko sedanja garnitura politikov, ki ni sposobna sprejeti niti nove volilne zakonodaje, kaj šele uskladiti našo zakonodajo z evropsko, ostala na oblasti oziroma v opoziciji do konca življenja. Samo občasno bodo zamenjali položaje - eni bodo šli za ministre, drugi pa bodo šli v opozicijo in pospravili v žep odpravnine ter obratno.” “Oh, grozno, grozno ..."se je ponovno prijel za glavo Vili. “Zadnji čas je za referendum!” “Če misliš, da lahko volivci na referendumu izberemo najboljši volilni sistem, se motiš,” je pribil Rudi. “Strokovnjaki opozarjajo, da so to preveč zapletena vprašanja, da bi lahko o njih brez temeljite in večmesečne javne razprave odločali volivci.” “Kdo pa govori o referendumu o volilnem sistemu?” je presenečeno vprašal Vili. “Ti si začel govoriti o referendumu in ne jaz!” je nejevoljno odvrnil Rudi. “Seveda, vendar ne o referendumu o volilnem sistemu! ” je dejal Vili. “O kakšnem referendumu pa?” smo presenečeno povprašali vsi v en glas. “Ljudstvo bi moralo z referendumsko odločitvijo politike zavezati, da morajo na dopust, tako kot to veleva zakon!" je odločno dejal Vili. “Čas parlamentarnih počitnic, ko so naši politiki, ministri in državni funkcionarji na dopustuje v tej deželi najlepši čas, ko nam vsem skupaj ni treba poslušati nenehnih prepirov, podtikanj in medsebojnih obtoževanj. Ljudstvo si pravice do parlamentarnih počitnic ne sme pustiti odvzeti. Naj za vraga naši politiki že enkrat gredo na dopust in naj tam ostanejo čim dalj časa, ali ne!?” “Vili, če boš začel zbirati podpise za razpis referenduma, lahko računaš na naše podpise! ” smo vsi vzkliknili v en glas. “Pa še to napiši na referendumsko pobudo, naj parlamentarne počitnice trajajo vsako leto obvezno najmanj tri mesece, in ne tako kot letos samo tri tedne!” je odločno dodala Špela. “Dvajset dni parlamentarnih počitnic je odločno premalo, da bi se Ijud-sh^ahk^tdpočih^t^^jil^Jmgif^mditefe^^- a enotnos 14 i^nmr SOLIDABITT (31.) »JUsSI- oegpjo^**** " . „0®»° •‘šcSsP’ Otr°|odVte^W9°5oV 4*' POZIVAMO SVETOVNO BANKO IN MEDNARODNI DENARNI SKLAD. DA PRIZNATA POMEN SINDIKATOV IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA. KONGRES POZIVA MEDNARODNO ZVEZO SINDIKATOV NA ENI IN SVETOVNO BANKO NA DRUGI STRANI. DA SE SKUPNO DOGOVORITA O PRILAGAJANJU STRUKTURNIH PROGRAMOV. ODLOGU DOLGOV IN DRUGIH POMEMBNIH GOSPODARSKIH ZAHTEVAH. STRINJALI SMO SE TUDI. DA MORA IMF PODPIRATI ČLANICE V NJIHOVEM BOJU ZA VZPOSTAVITEV USTREZNE MREŽE ZA ZAGOTAVLJANJE SOCIALNE VARNOSTI. PREDSTAVNIKOM DRŽAV V RAZVOJU MORAMO POMAGATI. DA BODO UDELEŽENI V ODLOČANJU. POOSTRITI JE TREBA NADZOR NAD FINANČNIMI TRGI. NACIONALNA ZAKONODAJA MORA BITI UCINKOTIVA. PREGLEDNA. ZAGOTOVLJEN MORA BITI NADZOR. x-Sl