Učne slike iz zgodovine. (Piše Tone Brezovnik.) (Dalje.) V. Perzijske vojske. (500 — 44» pr. Kr.) Ko smo si tako najimenitnejši grški državi in Grke sploh nekoliko ogledali, vrnimo se nazaj v Perzijo ter poglejmo kaj še počne Darij in kaj je z njegovo vojsko, ki je imela namen Grke podjariniti in uničiti. I. vojska. (492 pr. Kr.) Ko jc Darij nabral veliko vojsko, poslal jo je pod poveljništvom Mardonija nad Grke. Pa ladije so se pri Atoškem nosu razbile. vojska pa, ki je po suhem šla, pobili in uničili so vojeviti narodi Balkanskega poluotoka (Tracije). Mardonij se je na to vrnil z ostanki svoje vojne domov v Azijo, a grške dežele niti videl ni. II. vojska. (490 pr. Kr.) Nesrečni konec prve vojske je Perzijskega kralja še bolj razkačil. Takoj je dal nabrati še večjo armado kot je bila prva. Predno pa jo je odposlal, je hotel Grke poskušati, kaj neki mislijo, se bodo li ž njim vojskovali, ali se bodo prostovoljno udali. Poslal je toraj poslanee k Gikom in terjal, da naj jim v znamenje, da se hočejo podvreči, vode in zemlje dajo, — kar je pri starih narodih pomenilo udajo mesta. Več otokov in mest je ubogalo ter se udalo. V Sparti in Atenah pa so poslance zoper vse mednarodne pravice pometali v vodnjake in brezdna, rekoč: ,,Tam doli si vzemite, kar si želite!" Tako ravnanje je Darija strašno razsrdilo. Takoj drugi dau je odjadralo 600 ladij s 100.000 pešci in 10.000 konjiki naravnost nad Atene. Več ladij je bilo obloženih s samimi železnimi verigami, s katerimi so Perzijani nameravali zvezati Grke, ko bi jih premagali. Peljali so seboj tudi veliko mramorno ploščo, katero so hoteli postaviti na razvalinah Atenskega mesta v spomin svoje zmage nad Grki. Tako gotovi so si bili prevzetneži svoje zmage. Prestrašeni Atenjani pošljejo hitro poslance k vscra grškim mestom pomoči prosit. Ali vse zastonj! Manjša mesta so se bala prevelikega žtevila nasprotnikov, Spartani pa so se izgovarjali, da po starodavni veri ne smejo pred polno luno nikdar na vojsko iti. Edini Platejci so poslali 1000 vojakov. Bilo jih jc vsega skupaj zdaj 11.000 mož. Ti so šli pod vodstvom Atenjana Miltijada do sela Maraton (severo-vzhodno od Aten) sovražniku naproti. Ko so se v posebni molitvi bogovom priporočili, planejo kot divji vsi hkrati na provzetne sovra/nikc ter neusmiljeno po njih udrihajo. Pcrzijani, ki so sc prcd posmehovali mali četici vojakov, padali so kot mube pod meči navdušenih borilcev za svobodo in domovino. Iz prva so se tolažili, da jih je vender mnogo večje število, nego Grkov. Ko so pa videli, da pogumni Af.enjani rie odjenjajo, bežali so proti raorju, da so jih komaj pete dobajale. Mnogo jih je med potjo poginilo, drugi so popadali v morje ter utonili, ker so prenaglo drli na ladije. Zmagoviti Grki so dobili ves Perzijski tabor, v katerem so našli obilo zlata, srebra in drugih dragocenih rečf. Tudi verige, v katere so jih Perzijani mislili ukleniti, so dobili. Iz mramorne plošče, ki so jo oholi sovražniki boteli postaviti na razvaline Atenskega mesta, dali so na bojišče narediti velikansk sponiinek, ki je popotnikom in potomcem še dolgo pričal o najslavnejši zmagi vseh vekov. Perzijani so mislili, da se bodo Grki mudili na bojišči ter so hoteli ta čas nenadoma vzeti Atensko mesto. Zato so se hitro peljali okoli Sunijskega nosa pred Atene. Ali Miltijad, ki je dobro poznal vse vojaške zvijače, je hitel čez goro Atenam na pomoč. Ko Perzijani prijadrajo pred mesto, zagledajo na bregu znane junake pripravljene na nov boj. Osramoteni se vrnejo v Azijo. Ko so se še v Atenah veselili svoje nepričakovane zmage, primabajo Špartanci, ki so bili srečno dočakali polni mcscc, na pomoč svojim sosedom. Žal jim je bilo, da so prepozno prišli ter se niso mogli načuditi pogutnnosti in junaštvu Atenskih vojakov. Sli so pa vender na Maratonsko polje ter si dali vse na tanko povedati in pokazati. III. (Kserksova) vojska. (480 pr. Kr.) Nepopisljiva je bila jeza mogočnega Darija, ko je zvedel, da je mala kopica Atenjanov pri Maratonu premagala desetkrat večjo perzijsko vojsko. Ni se dal potolažiti, dokler bi se ne maščeval nad raalim grškirn narodom, ki je se svojiia junaštvom osramotil perzijsko ime, pred katerini so se nekdaj tresli vsi narodi zahodne Azije. Ker sta si bili že dve vojski tako nesrečno končali, namenil se je sam iti v Evropo ter peljati seboj vojsko, kakoršne svet še ni videl. Tri leta je po vsem svojem velikanskem kraljestvu nabiral vojakov, konjev, ladij in živeža. Že je bilo vse pripravljeno, kar ga nenadoma prehiti smrt. Naslednik mu je bil njegov sin Kserks. Kserks se je še bolj pripravljal na vojsko, nego Darij. Cela štiri leta je še nabiral vojakov ter skrbel za vse, česar je bilo treba za vojsko. Velikansko brodovje s pomorskimi vojaki in živežem je imelo spremljati vojsko na suhem. Ko so bile slcdnjie vse priprave gotove, začela se je vojska počasi dalje pomikati. Prek Helesponta je dal Kserks narediti dva mosta na ladijab. Ali komaj je bilo delo dovršeno, nastane strašen vihar in razdere oba rnosta. Oholi kralj je ukazal stavitelje pomoriti, nemirno morje pa bičati in verige vanj metati, za to ker se je predrznilo z vzburjenimi valovi zavirati naklepom mogočnega kralja. Kmalu so drugi stavitelji dodelali dva nova mosta in brezštevilna vojska je jela prehajati čez mostova. Bilo pa je toliko vojakov, služabnikov, voz, konj in druge živine, da so še le v sedmih dneh vse čez spravili, akoravno so noč in dan hodili in vozili čez mostova. Pri mestu Dorisk (v Traciji) je Kserks ukazal, da se ima vojska prešteti. Odšteli so najpred 10.000 mož. Ti so prav tesno skupaj stopili, a prostor, ki so ga pokrili, je dal kralj ograditi. Na to je prvih 10.000 odstopilo in drugih 10.000 je napolnilo ograjeni prostor. Tako se je pokazalo, da je vsa vojska štela en lnilijon 700.000 pešcev in 80.000 konjikov. Brodovje je štelo 1200 bojnih in 3000 prevoznih ladij z živežem in drugimi vojskinimi potrebščinami; mornarjev pa je bilo vseh skupaj pol milijona. Da bi se ladije ognile nevarni vožnji okoli Atoškega nosa, je dal Kserks ondi skopati širok prekop. Zdelo se je, kot bi prišla vsa Azija nad Evropo. Kot vesoljni potop razlili so se Azijati po Balkanskem polotoku proti Grški. Tu ni bilo misliti na kak upor! Od vseh stranij so jim pošiljali vode in prsti nasproti. — Vender Atenjani in Spartani tudi v tej sili niso obupali. Duša vsemu početju je bil Atenjan Temistoklej. (Dalje pride.)