LITIJA ★
24. 12. 1941
ŠTEVILKA 11LET0 1979
DECEMBER 1969
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ČESTITAMO
OB 24. DECEMBRU — PRAZNIKU OBČINE LITIJA IN JIM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1980
OB PRAZNIKU OBOROŽENIH SIL
V plesu decembrskih miezinK se počasi gosti mrak. Ogenj v peči dogoreva in spomine kliče v zavest. Topli so in božajoči. Kot ogenj, kot roka! Na leta te spomnijo, ko si nekje na srem-skih poljih stal s puško na straži in zrl v zvezdnato noč in sanjaril. Kot zdajle, ta hip. Tako sam, a vendar srečen...
Dogla vrsta mladih fantov se preriva pred naborno komisijo. Na prsih kričijo rdeči nageljni, zunaj so okrašeni vozovi in smeh in harmonika. .. Stroge oči zdravnikov pa pregledujejo, ocenjujejo, roke zapisujejo, razporejajo. „Kam me bodo razvrstili? " se sprašuješ „Bom služil osemnajst mesecev ali morda štiriindvajset? Pa saj je vseeno! Pomembno je le, da me bodo potrdili, da bom vojak, kot se fantu spodobi,"se oglaša v tebi kot upanje. Potem pride sreča, velika sreča. Svoje ime ima, ki se mu pravi — POTRJEN. In vrisk hoče iz grla in srcu se hoče pesmi. In svet je nenadoma tvoj. Tako blizu, tako lep, da bi ga objel in pri žel nase... Predzadnji v vrsti pa skoraj joče, v grlu se nabirajo slinei v očeh pa prve solze. Letos še ne pojde v vojsko, treba se bo prej pozdraviti, svetujejo zdravniki. Le kaj bi dal človek, da bi bilo drugače! Tudi nagelj na prsih se je otožno povesil.
Potem sonce, ki stoji visoko nad šotori, prestavi spomin drugam. Na cesto, ki jo peljejo mladi vojaki v gorsko vas. Na drdrajoče kompresorje, na kamione, ki odvažajo, na mlada
telesa, ki se svetijo v vročini. Na procesijo ostarelih mož, na ženske v črnini, ki z jerbasi na glavi prihajajo bliže. K svojim fantom, k svoji armiji, ki jim odpira na steza j široka vrata v svet. Posedajo ob kamionih, ob kompresorjih, starci modrujejo z njimi o moških stvareh, ženice so odgrnile jerbase in zdaj vabijo fante k malici.
Sedeš v senco in zdaj vabijo svoje fante k malici. Prisede ženička v černem, poboža ti dlan in se ti s skrbjo zazre v oči.
„Dali jako boli, sine? "
Kako naj bi šel mimo popol-dnevov, spomin. Le kako, da ne bi pokukal v malo učilnico, kjer se Hasani in Mitatpravkar učita o veliki črki T. Črka T je podobna topu, ki se dvigne k obzorju, črka T je tudi v imenu, ki ga poznajo vsi. Zdaj si zado-
voljno pokimata in se nasrne-
jita:
„Oh, saj res, Tito, Tito!"
In ko je popoldne mimo in ko zapuščaš svoje velike učence in misliš na puško, ki jo bo treba še očistiti, in si čisto majčkeno nejevoljen, skoraj ne moreš verjeti. Gledaš v puško, gledaš v cev, ki se sveti, gledaš v številke na kopitu in se v zadregi oziraš okoli sebe. O, glej ga, spaka. V kotu stojita in se zadovoljno muzata, ta tvoja fanta, Mitat in Hasani. In ti je v hipu jasno in ti je tako neizmerno lepo! Ker je to nekaj več kot očiščena puška, več, mnogo več! Jutri pride na vrsto črha H, besedo zanjo pa skoraj dahne: „Hvala, fanta, hvala!"
Ogenj v peči dogoreva. Vstaneš, da bi podrezal vanj, naložiš novih drv in zadovo-
ljeni >si s seboj. Jutri, morda pojutrišnjem oblečeš svojo uniformo, da boš skupaj s prijatelji in občani počastil veliki praznik. Teritorialec si postal in tudi ti praznuješ Morda letos ne bo vseh? Dveh gotove ne, ki sta žal odšla za zmeraj, tako zgodaj... Ampak pridejo drugi. Novi, mlajši. Vrste se popolnjujejo. V vrstah ne sme biti praznin. Praznine ostajajo samo v srcih! In bolečine tudi. Bolečine za odhajajočimi tovariši.
Spomini so zdaj že sveži. Kot jutranja rosa, ki se nabira na naših kapah, kot plaho sonce, ki sili izza Bogenšpekra. Dva dni smo že na pohodu. Utaborili smo se v vasi in zdaj se pripravljamo na večer ob tabornem ognju. Vodi zbirajo po gozdovih dračje, štab enote
zaseda v gasilskem domu, politični delavci iz enot pa so na terenu. Obiske opravljajo pri naših ljudeh, pogovarjajo se z njimi, jim pojasnjujejo, agiti-rajo.
Na klepilnici pred hišo sedi starejši mož. Solze mu pridejo v oči, ko nas zagleda, in ko mu povemo, po kaj smo prišli, >' Star partizan je, še ves v ognju in bi spet šel. Če bi bilo treba, pravi. In da smo se nanj spomnili, lepo, res prelepo, izjavi. Gleda v nas fante iz tistih let, gleda v zvezde na naših kapah in vidi v njih tiste zvezde, ki so vodile njih. Še v hišo nas povabi, ženo in otroke skliče, da posedimo in se pogovarjamo kot nekoč. In lačni in žejni, pravi, da ne smemo od hiše.
Pri drugi hiši je isto. On da je nekaj bolan, pravi žena. Ampak vesel nas pa bo, vesel. Saj smo njegovi, ali ne. In tisto o prostoru, kjer bi kurili kres, sploh ni, da bi spraševal. Kaj neki bi s škodo, škoda je vedno škoda, toda vojska taborni ogenj pač mora imeti. Pa to še naša vojska! Ali ne?
Ta večer smo srečni kot že dolgo ne. Kako nas veže, kako nas druži pesem.
Dolgo v noč sedimo ob kresu in tkemo tisoče vezi. Borci in mi. In si tiho in vsak zase prisegamo, da je revolucija večno mlada in domovina samo ena.
Jutri, pojutrišnjem je zato naš skupni praznik. Velik in čudovit
JožeSEVLJAK
LETO JE
NAOKROG
„Kako hitro je minilo", bomo spet vsi po vrsti ugotavljali v teh predprazničnih dneh, ko se približuje novo leto. Minilo je resda hitro, vendar pa spet ne tako hitro, da ne bi tudi v tem letu dosegli nekaterih pomembnih uspehov, na katere smo vsi ponosni. Gre za osebne uspehe in za naše skupne uspehe. Oboji so razveseljivi in tudi potrebni, saj bi brez k tega življenje ne bilo razgibano in usmerjeno k naprej zadanim ciljem. Ko enega dosežemo, že si
postavimo drugega. Zadovoljni nismo nikoli in tudi prav je tako. To človeka žene v delo, v novo snovanje, v razmišljanje in ustvarjanje. Vsak sam za sebe ve, koliko je ustvaril tekom tega leta. Kaj mu je uspelo in kaj ne. Vseh želja najbrž nismo zmogli izpolniti. Na sebi ne drugim, ki jih imamo radi. Vendar pa je nedvomno vsak naš občan tudi osebno doživljal srečo ob naših skupnih uspehih. Skupnih zato, ker ni sreča tisto, kar ima posamezni, sreča je samo
tisto, kar lahko deliš še z drugimi. Teh skupnih uspehov pa tudi v letu, ki se izteka v naši občini, ni bilo tako malo. Tu ne mislim naštevati, kolikokrat smo letos prereza/i vrvico ob otvoritvi novih objektov, ker ne gre samo za to. Gre za naš celovit napredek, oziroma za vse naše uspehe in dosežke. Tudi tiste, ki se jih ne da prijeti, videti ali slišati. Gre za tisto, kar človek občuti. Občuti v duši in srcu, in sicer vsak dan; pri delu, v prostem času, pri igri, v pogovorih, pri druž-
benem delu, v krogu družine ... To so občutki pripadnosti vsemu temu, kar imamo, kar smo ustvarili v vsem povojnem obdobju in čemur so bili temelji postav/jeni že med NOB. To so občutki pripadnosti našemu družbenopolitičnemu sistemu, samoupravnemu socializmu, kjer je človek svoboden, in ko lahko svojo misel in voljo izrazi na demokratične načine. Skratka, naša svetla pretek/ost in naša velika stvarnost nas prevevata tako močno, da je ni sile,' ki bi
nas odvrnila od nadaljnje graditve v celoti enotno opredeljenih programov in ciljev.
Nedvomno tudi za JetoŠnje leto v naši občini in tudi na sploh drži, da smo spet močno napredovali. To pa zato, ker smo tako hote/i, ker si vsi skupaj nenehno gradimo naš lepši jutrišnji dan. Za svojo srečo in za srečo naše celotne družbenopolitične skupnosti. In tako bo tudi vnaprej.
24.
DECEMBER PRAZNIK NAŠE OBČINE
Ob zaključku vsakega leta praznujemo občinski praznik v spomin na 24. december 1941, ko se je drugi štajerski bataljon spopadel z okupatorji na Tisju. V teh dneh niso naše misli uprte le v tiste hude okupacijske dni. Na temeljih, postavljenih v času oborožene revolucije, gradimo našo sedanjost Prav tej resničnosti bogatega življenja posvečamo v tem času marsikatero svojo misel in pogled v jutrišnji dan. Kolikor bolj se dogodki izpred 28 let časovno odmikajo, toliko bolj spoznavamo in vrenotimo vse tiste žrtve, neizmerna odrekanja, pogum, junaštvo, nesebičnost in tovarištvo. Prav je, da te vrline iz revolucionarnih dni čedalje bolj vpletamo v dogajanja našega časa.
Če preletimo samo za trenutek vse tisto, kar se je v naši skupnosti dogajalo v skoraj minevajočem letu, lahko tudi v tem času smelo povemo, da zaobljube izpred leta dni niso ostale prazne besede. Ko praznujemo občinski praznik in istočasno zaključujemo spet eno poslovno obdobje, je nad nami, da smo dosegli precejšnje uspehe na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Vsak izmed nas naj pogleda, kaj se je dogajalo v krajevnih skupnostih, raznih društvih, političnih organizacijah, v organizacijah združenega dela, v enotah teritorialne obrambe, na kratko v vseh oblikah samoupravnega dela in življenja, pa bo videl, da je mogoče brez pretiravanja reči, da smo bili vsi skupaj zelo uspešni. Mnogo novih stvari smo doživeli v krajevnih skupnostih, gospodarstvo je dobro poslovalo, končujemo izvajanje programa II. samoprispevka, delo v delegatskih skupščinah postaja čedalje bolj dogovarjanje o skupnih interesih, uspešno izveden III. samoprispevek je v nekem smislu predstavljal višek političnega dogajanja pri nas,
Izhajajoč iz doseženih rezultatov in uspehov smo in moramo biti tudi za prihodnje obdobje, najprej pa za leto 1980 dovolj pogumni, da bomo uspešno premagovali vse morebitne ovire za doseganje predvidenih nalog Pomembno je, da bomo bolje in kvalitetneje delali, čuvali materialna sredstva in se vsak na svojem delovnem mestu ali v vlogi delegata zavedali, da smo ustvarjalni le v tem primeru, ko delamo vsi za enega, eden za vse. Najboljša želja ob občinskem prazniku naj bi bila, da bi ob letu ugotovili najmanj to, da smo tudi v letu 1980 uspešni, gospodarni, zadovoljni in srečni.
Jože Demovšek
1 javnost dela
i in
I odgovornost
|| V 209. CL. USTAVE SR SLOVENIJE JE DOLOČENO:
„Organi družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih >:|:: skupnosti, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in |jj drugih organizacij MORAJO ZAGOTOVITI JAVNOST DELA v
skladu z zakonom." jijiji    Zaradi pomembnosti teh določb pri uresničevanju našega politi-ijijij čnega sistema socialističnega samoupravljanja je to podrobneje
urejeno v Statutu občine Litija v dveh poglavjih, in sicer: jj$    VIII. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ (od ijijij 359. do 366. člena)
jijij:    IX. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH JAVNIH jjjjj1 IN DRUGIH FUNKCIJ (od 367. do 371. člena).
1 TUDI STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI UREJA TO M USTAVNO OPREDELITEV V POSEBNIH DOLOČBAH
I V POGLAVJU
:$ VII JAVNOST DELA IN ODGOVORNOST (od 148. do 150. |1 čl.)
148. čl. statuta krajevne skupnosti določa: jijij!    „Zaradi zagotovitve javnosti dela in posamezne ter kolektivne odgovonosti v  krajevni skupnosti pri opravljanju skupnih in ijijij posameznih nalog SO VSI SAMOUPRAVNI ORGANI IN DELOV-jjjjjj NA TELESA ter DELEGACIJE krajevne skupnosti DOLŽNI: ;*Š — pravočasno in sproti obveščati in seznanjati delovne ljudi in :'::£:    občane o vseh problemih in o stanju na posameznih področjih jijijij     življenja in dela v krajevni skupnosti ter o vseh predlogih za •jijij!    odločitve, ki jih spremljajoč delovni ljudje in občani; jijijij - seznanjati delovne ljudi in občane z vsemi sklepi samoupravnih ;i;S    in drugih organov ter s stališči delegacij oziroma delegatov kra-jijijj    jevne skupnosti;
•■•••i — najmanj enkrat letno celovito poročati delovnim ljudem in
občanom o svojem delu; jijiji - zagotavljati javnost dela posameznih in kolektivnih organov jjijij delegacij in delegatov krajevne skupnosti, jijiji Seveda te odločbe v Statutu KS ne bi zadostno in učinkovito jijijij zagotavljale uresničevanja javnosti dela in odgovornosti, če ne bi ijijiji pri tem uporabljali tudi določil Statuta občine - saj je krajevna jijijij skupnost njen sestavni del.
II ZATO JE PRI URESNIČEVANJU JAVNOSTI DELA ijijiji TREBA UPOŠTEVATI IN UPORABLJATI TUDI 360. || čl. STATUTA OBČINE, KI DOLOČA:
občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti ijijij: in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so jijiji dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, ■jijij sprejemanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, jijiji ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih spora-ijijij zumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog jijiji     delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela krajevne skupnosti ter druge iŠi; skupnosti in organizacije so dožne objektivno, popolno in pravo-$;! časno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in ijijij dejavnostih v organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupno-jijiji stih in družbenopolitičnem življenju v občini."
II JAVNOST DELA IN ODGOVORNOST JE TUDI EDEN $ OD TEMELJEV ZA URESNIČEVANJE SVOBOŠČIN,
ii PRAVIC IN DOLŽNOSTI ČLOVEKA IN OBČANA, KI i SO OPREDELJENE V VI. POGLAVJU USTAVE SR ijjjjj SLOVENIJE. TU JE V 196.CLENUDOLOCENO:
ijijij      ..Nedotakljiva in neodtujljiva je pravica delovnega človeka in
i;i;i občana do samoupravljanja; z njo se vsakomur zagotavlja, da
ijijij odloča o svojih osebnih in skupnih interesih v organizacijah združe-
jijiji nega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupno-
ijijij stih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi v vseh drugih
jijij: oblikah  svojega samoupravnega združevanja in medsebojnega
ijijij povezovanja.
i;i;ii      Vsakdo je odgovoren za samoupravno odločanje in izvajanje
•Si odločitev."
Zaključek:
Če vse to strnemo v celoto, sta javnost dela in odgovornost temelja za razvoj, krepitev in uresničevanje zamisli celovitega političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kot je zapisano v ustavi in obrazloženo v Kardeljevih delih „Temeljni vzroki in smeri ustavnih sprememb" in „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja." Gre torej ža prekinitev z miselnostjo in prakso, da za delovanje posameznega organa odgovarja samo njegov predsednik, da je predvsem od njegove volje odvisno, kako bo ta organ sestavljen in kako bo deloval. Če smo doslej preveč poudarjali in računali le na individualno odgovornost, bi morali v prihodnje bolj razvijati in bolj zaupati tudi v kolektivno delo in odgovornost.
S tem pa smo že tudi napovedali v tej rubriki prispevek za prihodnjo Številko našega glasila o:
: ■ . ■
JIP
Takole je novembra letos plaz zasul cesto pod Trebeljevim. Ta del ceste je še vedno zaprt in po njej ni možno priti do Ljubljane. (Foto: Go)
ŠKODA ZARADI SLABEGA VREMENA
Slabo vreme nam je letos pošteno zagodlo, saj je škoda, ki je nastala zaradi snega in povodnji, zelo velika.
Skoda, povzročena na občinskih in drugih javnih cestah, znaša približno 700.000 din, od tega odpade na mestne ulice in ceste približno 200.000 din. Največja škoda je nastala na krajevni cesti Beden - Sirmanski hrib, kjer škodo cenijo na najmanj 500.000 din. Če k temu prištejemo tudi 777.278 din, ki jih je komunalna skup-
nost že namenila za odpravo posledic elementarnih nesreč, predvsem zaradi poplav in snega letos spomladi, je skupna škoda 1.477.278 din.
Samoupravna komunalna skupnost Litija je zato zaprosila Izvršni svet SO Litija, da zagotovi del sredstev za odpravo posledic elementarnih nesreč iz rezervnega sklada, vendar pa Izvršni svet SO Litija toliko sredstev ne more zagotoviti.
T. B.
IZ
PET LET
CENTR0-
MERKURJA
Pet let je že mimo, odkar je Trgovsko podjetje Centromerkur dne 26. 11. 1974 odprlo blagovnico v Litiji, ki je za ožje in širše področje Litije vsekakor velika pridobitev.
Blagovnica razpolaga s 1830 m2 prodajne površine, ki je razdeljena na šest oddelkov -kozmetika, pletenine in poza-menterija, konfekcija in dekorativna, tehnični oddelek in bife.
Blagovnica je v petih letih dosegla lepe uspehe, saj je od 34.963.966.— din doseženega bruto prometa v letu 1975 dosegla 67.836.043.- din bruto prometa v letu 1978, letos pa načrtujejo 81.000.000.- din bruto prometa.
Trenutno  je v blagovnici
zakaj tako?
zaposlenih 46 delavcev in 12 učencev, ki ugotavljajo, da bo čimprej potrebno razširiti prodajne prostore in tako nuditi kupcu širšo izbiro izdelkov; prav tako pa bo potrebno rešiti vprašanje neurejenih skladiščnih prostorov.
Tak obseg poslovanja in taki razvojni načrti pa izražajo tudi potrebo po novi organiziranosti delavcev v tej poslovni enoti, za kar se opredeljujemo tudi z resolucijo o izvajanju srednjeročnega plana občine Litija v letu 1980.
Prizadevali si bomo, da bodo te zamisli čimbolj tudi uresničene!
NOVA POŠTA V KRESNICAH
Predvidevamo, da bo plan na področju PTT prometa uspešno realiziran, saj so na vseh objektnih dela v zaključni fazi.
Pomembna pridobitev bo vsekakor tudi novo PTT poslopje v Kresnicah. Gradbena dela so v zaključni fazi, otvoritev pa je predvidena za občinski praz-
nik. Takoj za tem bi začeli montirati že dobavljeno ppre-mo in v maju 1980 bi bila centrala povsem usposobljena.
KOVINARSKA BO T0ZD
S 1. januarjem 1979 se jer začela proizvodnja v obratu Kovinarske Krško na Oolah, kite bil ustanovljen na pobudo samoupravnega sklada za gospodarski razvoj in v sodelovanju s krajevno skupnostjo Dole, KZ Gabrovka - Dole, Skupščino občine Litija in Kovinarsko Krško. V obratu proizvodnje transportnih naprav je trenutno zaposlenih 24 delavcev, ki so v 11 mesecih letošnjega leta ustvarili skoraj 10 milijonov din celotnega prihodka.
Sedanji obseg poslovanja in predvideni razvojni načrti, dopolnitev proizvodnega programa s proizvodnjo elementov zakloniščne opreme, so privedli do odločitve, da se obrat s 1. 1. 1980 konstituira v TOZD v sestavu Kovinarske Krško.
A. Repina
RAZVIJANJU KOLEKTIVNEGA DELA IN ODGOVORNOSTI
S.P.
hHmHSmUhHms
Ko je plaz zasul cesto pod Trebeljevim, je bil znak za zaporo ceste postavljen že pri Kolejaku v Zavrstniku. Tako so bili zaradi tega po nepotrebnem „odrezani" tudi občani KS Štanga in KS Štangarske Poljane. K tej zapori bi kazalo namestiti še dodatno informacijo, da je cesta do Štange, Reka Gozda in še nekaterih vasi vendarle prevozna. (Foto: Go)
OBČINSKA KONFERENCA SZDL LITIJA
vabi
občane, delavce, ki so na začasnem delu v tujini, na
TRADICIONALNO NOVOLETNO SREČANJE
ki bo v nedeljo, 30. decembra 1979, ob 10. uri v prostorih Restavracije „Pošta" v Litiji.
Med srečanjem vas bomo informirali o družbenoekonomskem razvoju našega kraja in drugih vprašanjih, ki vas bodo zanimala.
KRAJ E VN AMH
SKUPNOSlgRMpi ŠMARTNO ■■■li
POLEPŠANA PODOBA NASELJA
24. 12. 194
•••V»V.V.".V.V.V.V.V.V.'.V.V.'.*...°.
•!•'*'.   %        * •    : ''#1'
Udarniško delo, ki je krasilo prizadevanja naše družbe po hitrejšem napredku v prvih povojnih dneh obnove domovine, v krajevni skupnosti Šmartno, ponovno oživlja. Krajani soseske Novo naselje so se odločili, da s prostovoljnim delom olepšajo podobo svojega bivalnega okolja. Nove stanovanjske hiše so že dalj časa terjale tudi ureditev zelenic -parka na hribčku, kjer so zrasle v zadnjih desetih letih.
V začetku septembra je gradbeni odbor pripravil vse potrebno za pričetekdel.S pro-
stovoljnim delom — opravljenih je bilo okoli 1000 delovnih ur, je bilo zgrajeno prek 30 tekočih metrov stopnic, v katere je bilo vgrajeno 6,5 m3 betona in 200 kg betonskega železa. Peš pot je povezala tri ceste skozi naselje in omogočila krajanom lepšo in krajšo pot v službo in trgovino. Če bo vreme dopuščalo, bodo do konca leta zasajene tudi okrasne rastline, saj so v parku opravljena vsa zemeljska dela.
Prihodnjo pomlad bo podoba naselja spremenjena, polepšana,, tudi po zaslugi krajanov, ki so del svojega prostega časa namenili za lepšo podobo svojega naselja. L- K.
Šmarčani so z udarniškim delom olepšali svoje okolje.
KRATKE S ŠMARSKE ŠOLE
RAZVIJANJE TRADICIJ N0B
— Letos deluje na šoli prvič tudi zgodovinski krožek, ki bo posvečal največ pozornosti razvijanju tradicij NOB. Njegovi člani so že v novembru povabili medse tov. Antona Brica iz Litije, ki jim je pripovedoval o narodnem heroju Francu Rozmanu — Stanetu. Dogovorili so se, da bodo ob pomoči borcev uredili album in spominski kotiček nekdanjega komandanta slovenskih partizanov, po katerem se imenuje šola.
Učenci višje stopnje pa so jesenski športni dan izkoristili za pohod v Pogoni k, kjer so se srečali z borci Janezom Petjem, Tonetom Praprotnikom ter Dušanom Gnezdo; le-ti so jim pripovedovali o napadu partizanskih enot na pogoniški most pred  35. leti.
PRAZNOVANJE
DNEVA
REPUBLIKE
— Ob letošnjem dnevu republike se je zvrstilo na šoli več prireditev. Že v torek, 27. novembra, je i bila zvečer krajevna proslava, kjer je poleg šolarjev in učencev glasbene šole iz Litije sodelovala tudi šmarska mladina, občinska konferenca ZSMS pa je pripravila razstavo o mladinski delovni akciji „Kožbana 79". Naslednji dan dopoldne so se zvrstile razredne proslave petih, šestih, sedmih in osmih razredov, popoldne pa je bil slovesen sprejem cicibanov prvih razredov z matične in podružničnih šol v pionirsko organizacijo. Poleg učencev nižje stopnje, ki so pripravili prisrčen kulturni program, so
Tole je še ostalo od ceste proti Šimanskemu hribu. Tamkajšnji občani pridejo sedaj do svojih domov le po kolovoznih poteh preko Velike in Male Štange. Popravijo ceste je izredno nujno! (Foto: Go)
KRAJEVNAHBip SKUPNOST UTMJ& DESNI
PORUŠENI MOSTOVI
V mesecu novembru je tudi našo občino prizadelo hudo neurje. Dež in pa sneg, ki je padal v višjih predelih občine, sta za seboj pustila veliko škodo. Pretrgane električne in telefonske žice, podrti električni in telefonski drogovi, podrto drevje, plazovi in odroni po poteh in cestah, ter velika materialna škoda na sadnem drevju in gospodarskih poslopjih, so posledice tega neurja.
Prav gotovo je neurje povzročilo zelo veliko škodo prebivalcem Širmanskega hriba v krajevni skupnosti Litija — desni breg. Tam je hudournik Konjski graben pri Rojškovem lazu prestopil svoje bregove in v dolžini cca 300 m odplavil krajevno cesto v širini 3 m in globini 1 metra. Na tej razdalji je voda odnesla in porušila tudi manjši betonski most, drugemu pa je izpod kopala betonski oporni zid. Strokovnjaki menijo, da je škode kar za 510.000 din, ki jih bo potrebno zbrati za vzpostavitev prejšnjega stanja.
Omenjena cesta pomeni sedmim kmetom in njihovim družinam osnovno povezavo z ostalimi deli krajevne in širše skupnosti. Gotovo je, da gre v tem primeru za tako veliko škodo, ki je prebivalci sami niti s sredstvi krajevne skupnosti ne zmorejo sanirati, in da bo v tem primeru obvezna pomoč širše družbene skupnosti. Prebivalci Širmanskega hriba želijo, da h! bila ta pomoč hitra in učinkovita, saj so omenjene domačije popolnoma nedostopne s prometnimi vozili.
Ob saniranju nastale škode pa ne bi bilo napak misliti tudi na sanacijo in poglobitev samega Konjskega potoka, da ob naslednjem neurju svojega razdejanja ne ponovi.
U. S.
svečanosti prisostvovali mnogi starši, kar je prijetno vzdušje še popestrilo.
SKRB ZA PTICE
— Med novimi interesnimi dejavnostmi, ki so jih uvedli letos na šoli, je tudi krožek na varstvo ptic; vodi ga zunanji mentor Miran Repič. Program dela je zelo zanimiv, zato je pritegnil precej članov, ki so si med prazniki ob dnevu republike ogledali razstavo ptic v Zagorju ob Savi. O drugih krožkih, za katere je šola pridobila zunanje sodelavce, bomo poročali pozneje.
OBISK
V GLEDALIŠČU
— Ljubljanska banka je omogočila najbolj marljivim učencem — varčevalcem in delavcem v šolski hranilnici brezplačen obisk predstave v Mladinskem gledališču v Ljubljani. Ogledali so si dramsko uprizoritev Levstikovega „Martina Krpana", ki jo je za oder priredil režiser Dušan Jova novic.
MESEC KNJIGE
— Vsakoletnemu mesecu knjige, ki poteka v novembru, so tudi letos namenili več akcij. O pomenu dobre mladinske knjige so spregovorili učitelji na, razredni in predmetni stopnji pri slovenskem jeziku, starše pa je s tem seznanila na skupnem roditeljskem sestanku Joža Konjar, vodja litijske Matične knjižnice. Tričlanska komisija je pregledala spise o knjigah, pisali so jih učenci, in najboljših 9 nagradila s knjižnimi nagradami.
B. Ž.
Most je voda odnesla. Preko tega potoka (Konjski graben) ni možno priti niti peš. Ljudje v tem delu občine so zaradi tega dobesedno odrezani od Litije. Do njih ne more priti zdravnik, veterinar, poštar.... Cesto bo potrebno zares takoj usposobiti. (Foto: Go)
KRAJEVNA
SKUPNOSTIM!!
STRELSKO TEKMOVANJE
Po nekaj letih premora je bilo na podubo ŠD „Kovinar" Dole spet organizirano strelsko tekmovanje. Kot vedo povedati krajani Dol, je bila ta športna panoga v preteklosti zelo popularna in priljubljena. Nič koliko nedelj so se strelci borili za točke in kroge. Mnogo tekmovanj je seglo tudi izven Dol v sosednje občine. Tudi uspehi niso bili najslabši, saj prenekate-remu strelcu diploma ali pokal za doseženo zmago krasi stanovanje.
Med svojo dejavnost so člano ŠD zapisali tudi strejstvo. Ponovna obuditev bo malo težka, saj se je strelska lopa pod šolo podrla in puške, kolikor jih je, niso primerne za tekmovanja. Imamo pa največji adut, to je volja in željo, da se z
udarniškim delom zgradi novo strelišče, ob pomoči Občinskega strelskega odbora pa bomo prišli do uporabnih zračnih pušk in potrebnega streliva.
Strelstvo je šport, je pa tudi nekaj več. Urjenje v streljanju širi v mladih zavest za obrambo domovine, spominja jih na preteklost in obuja tradicije NOV. Starejši čutimo v streljanju obvezo, da smo nenehno pripravljeni prijeti za orožje, ga pravilno uporabljati in s tem dati poudarek pomembnosti družbene samozaščite in SLO.
Strelsko tekmovanje KS Dole pri Litiji smo organizirali 30. 9., drugi dan akcije NNNP — 79. Provizorično strelišče smo postavili na novem igrišču, da smo zadano nalogo dobro opravili. Priznanja in medalje je podelil tov. Mirko Vrtačnik, predsednik KS Dole, ki je bila hkrati tudi pokrovitelj tekmovanja.
Najuspešnejši tekmovalci:
MLAJŠE   PIONIRKE: 1.
POVŠE Irena, 2. NOVAK Marija, 3. ANŽIC Alenka.
STAREJŠE PIONIRKE 1. LAVRIČ Nada, 2. MEDVED Bemardka, 3. VRESK Nada.
MLAJŠI PIONIRJI: 1. KOBAL Robert 2. JESENŠEK Lojzi, 3. TEKAVEC Stanko.
STAREJŠI PIONIRJI: 1. MEDVED Jože, 2. CENTA Ivan, 3. OKRAJSEK Boris.
MLADINKE: 1. MEDVED Ljudmila, 2. KRAMŽAR MARINKA, 3. CELESTINA Anja.
ČLANICE: 1. GRUDEN Branka, 2. KOBAL Darinka, 3. ZAVRL Mojca,.
MLAJŠI VETERANI: 1. KOBAL Janez, 2. VRTAČNIK Jože, 3. VETOT Cirili.
MLADINCI: 1. VIDMAR Janez, 2. ŠUŠTAR Stane, 3. BOŽIČ Jože.
ČLANI: 1. BOŽIČ Roman,
2. AVBELJ Polde, AVBELJ Jože, 3. BOŽIČ Rudi, SRE-DENŠEK Drago.
ST. VETERANI: 1. ZAVRL Mirko, 2. VRTAČNIK Mirko,
3. KOTAR Pavle.
Janez Kobal
STRAN 3
krajevnaibi1 skupnostM
VINTARJEVlU
ŠE KAJ PRIDITE!
V okviru praznovanja 29. novembra so v soboto, prvega decembra, v Domu „TISJE" pripravili ičlani vokalno instrumentalne skupine za izvajanje duhodnih pesmi program, posebej pripravljen in ubran na viže, ki so ganile srca naših ljudi. Pripravljenih pesmi je bilo premalo — spontano in vživeto v mlada srca sedemdesetletnikov, so nadaljevali s koncertom
in le pozna večerna ura je utišala razgreta grla. Odmev njihovih akordov pa je še dolgo odmeval v prostorih doma in še dlje v njihovih srcih.
Veliko presenečenje pa so člani ansambla: KOLŠEK Marko. KRISTAN Peter, BABNIK Frank, GRADIŠEK Aco, STRITOF Andrej, MAH-KOVEC Jože, KOKAU Boric, KOKALJ Miro, pripravili članom domske skupnosti, ko so jim ob koncu sporočili, da so njim namenili ves izkupiček od koncerta, ki so ga imeli v polni
dvorani na Stavbah dne 30/11-1979. Iz izkupička so kupili in podarili domski skupnosti Doma „Tisje" osem radio-aparatov.
Veliko srce, polno humanizma, bije v članih vokalno instrumentalne skupine. Ti mladi fantje so tako prepričljivo dokazali, da v njih ni prav nič potrošniškega, prav nič hlastanja po materialnih dobrinah. Dokazali so vsem Litijanom, zlasti pa članom domske skupnosti Doma „Tisje", da je njihova glasba, njihovo prepevanje, samo umetnost — medij, ki bogati in plemeniti.
iz postaje milice litija v novembru
Ob otvoritvi prenovljene dvorane v Jevnici je zapel tudi Ribniški oktet
krajevnai skupnosti
jevnica i
OBNOVITEV DVORANE
V sredo, 28. novembra 1979, je bila v KS Jevnica organizirana proslava v počastitev dneva republike. Ob tej priložnosti je bila svojemu namenu predana tudi dvorana s spremljajočimi prostori v zadružnem domu. Omenjeni objekt je bil zgrajen leta 1948, v njem pa je bila tudi dvorana. Zaradi neurejenosti le-te ter ostalih prostorov KS Jevnica se je v letu 1978 začela na pobudo krajanov temeljita obnova. Obnovljena so bila talna dela (položen   parket) napeljana
električna energija, prebeljeni so bili prostori KS in dvorana, položena obloga v dvorani, nabavljene nove zavese ter ostala drobna dela pri opremi in dekoraciji prostorov KS in dvorane. Investicija omenjenih del znaša 35 starih milijonov, opravljenih je bilo 5000 prostovoljnih del v vrednosti 15 starih milijonov, kar pomeni, da so krajani sami brez drugih sofi-nancerjev vložili v omenjeno obnovo 50 starih milijonov. Dvorana bo namenjena kulturnim prireditvam, telesni vzgoji učencev OŠ Jevnica, rekreaciji krajanov in — seminarjem. Poleg tega so člani KUD pridobili svoj prostor, organi KS in
DPO dve urejeni sejni sobi, urejena pa je tudi shramba za pogrebno opremo. Poleg otvoritve dvorane je bila odprta tudi potujoča knjižnica. Pisan kulturni program je popestril Ribniški oktet, ki je navdušil krajane z enkratno koncertno izvedbo.
Z obnovitvijo zadružnega doma bomo nadaljevali v letu 1980. Upamo, da bo KZ Litija uredila prodajalno, v vse prostore pa nameravamo napeljati centralno ogrevanje in opremiti dvorano s športnimi rekviziti ter izolirati strop dvorane.
Vse to je dokaz, da je športno in kulturno udejstvovanje krajanov omogočeno, saj imamo za to tudi urejene prostore v športnem domu ŠD Enotnost in prenovljenih prostorih KS Jevnica v zadružnem domu.
Rokavec Slavko
PRIPRAVA PLANSKIH DOKUMENTOV
KS Jevnica se intenzivno pripravlja na naslednjo srednjeročno obdobje 1981 - 85. V septembru je skupščina KS Jevnica sprejela analizo izvajanja plana v letih 1976 - 80, analizo razvojnih možnosti v letih 1981 — 85 in smernice družbenega plana KS Jevnica v letih 1981 -85.
Izhajajoč iz dejstva, da je bilo v letu 1979 začetih in opravljenih veliko del (postavljen most pri Radmanu čez Jevniški potok, obnovljena dvorana in prostori KS Jevnica v zadružnem domu, izoliran kletni prostor OŠ Jevnica, obnovljene krajevne- ceste ter dograjen dovoz na Zasavsko cesto), ter da v letu 1980 želimo dokončati obnovo zadružnega doma, urediti nekatere krajevne ceste, razširiti javno razsvetljavo, napeljati telefonsko omrežje, položiti II. plast asfalta na občinsko cesto, urediti dovoz Jevnica — Laze ter začeti dela na vodovodu, lahko optimistično zremo v novo srednjeročno obdobje.
Pred nami so pomembne naloge, kot na primer gradnja mostu čez Savo, okrepiti elek-
tro omrežje, zgraditi nov otroški vrtec iz sredstev III. samoprispevka, urediti krajevni vodovod, razširiti javno razsvetljavo, temeljito urediti krajevne ceste, regulirati Jevniški potok, začeti z gradnjo šport-no-rekreacijskega centra in še več drugega. Poleg tega načrtujemo gradnjo manjšega gasilskega doma ter ustanoviti gasilsko društvo.
Pred nami je še ena pomembna naloga, ki bo zajela precejšnje območje. To je postavitev TV pretvornika na Ciciju. Osnovne projektne rešitve bodo kmalu znane. Možnost bo postaviti vse štiri TV programe, tako imajo občani Litije in Šmartnega možnost postaviti na TV pretvornik na Sitarjevcu tudi IV. TV program. Postaviti TV pretvornik na Miklavža je nemogoče, ker Zavod za spomeniško varstvo Kranj in župnija Moravče postavljata prevelike materialne zahteve. V sodelovanju občin Domžale, Lj. Moste in Litija je možnost postaviti omenjeni pretvornik na Ciciju. Tudi ta akcija ima mesto v planskih dokumentih
za 1980 oz. 1981 - 85 KS Jevnica.
Da niso bile naštete zgolj potrebe krajanov KS Jevnica v tem prispevku, potrjuje dejstvo, da smo že imeli za omenjene akcije razgovore, ter da se za nekatere gradnje že pripravljajo projektne rešitve. Ti razgovori pa bodo koristni pri sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana, k izdelavi bomo pristopili konec decembra 1979 in v začetku leta 1980.
Rokavec Slavko
USPELA TRIM AKCIJA
Trimska sekcija pri ŠD Enotnost je prazničnega dne 29. novembra 1979 organiziralo trim akcijo — pohod na Miklavža, katerega se je udeležilo približno 35 krajanov, ki so uživali na vrhu Miklavža ob čudovitem vremenu. To je še ena uspela trim akcija, vendar ne zadnja.
Rokavec Slavko
NEPAZLJIVOST PRI PREČKANJU CESTE
Dne 31/10-1979 ob 5,40 se je st. mladoletnik J.M. pripeljal v Litijo s svojim očetom. Oče je ustavil osebni avtomobil na desni strani na nadvozu, t.j. nasproti stopnic, ki vodijo na železniško postajo. Iz avtomobila je izstopil J.M. in prečkal cesto za vozilom. Pri prečkanju je bil premalo pazljiv in se ni prepričal, če to lahko varno stori. V tem trenutku je proti Litiji pripeljal voznik RAPPL Marko z osebnim avtomobilom, se pešcu umikal in zavil levo, vendar ga je kljub temu zadel s prednjim desnim blatnikom v desno nogo. Pri tem je pešec padel in z obrazom udaril ob rob pločnika ter se lažje telesno poškodoval.
AVTOBUS ZADEL PEŠCA DO SMRTI
Dne 2/11—1979 ob 18.50 je Valentin ŠPES vozil avtobus na redni progi Trbovlje—Ljubljana po regionalni cesti proti Litiji. Ko se je približeval avtobusnemu postajališču na Spodnjem Logu, je nekoliko zmanjšal hitrost, in ker ni nameraval nihče izstopiti, na postajališču pa ni bilo nobenega potnika, avtobusa ni ustavil, temveč je z vožnjo nadaljeval. Ko je že skoraj prevozil postajališče, pa je nenadoma z leve strani ceste pred avtobus pritekel pešec Ante DELIĆ. Ko je voznik avtobusa to opazil, je takoj začel zavirati, vendar je kljub temu DELIĆA zadel z desnim prednjim delom vozila oz. z desno prednjo lučjo in ga zbil 1.80 m izven ceste v desno, kjer je obležal mrtev.
ZBIL KOLESARJA IN POBEGNIL
Alojz VERBIČ iz Sobrač je 15/11-1979 ob 14.35 vozil kolo s pomožnim motorjem pod vplivom alkohola od gostilne Sedevčič proti Šmartnem. Ko je pripeljal v desni napre-gledni ovinek pri prodajalni Tobak, je prehitel kolesarja Jožeta VIDMARJA iz Ustja tako tesno, da ga je z desnim delom krmila zadel prednji del kolesa, nato pa sta oba padla. Oba sta se pri tem telesno poškodovala, vendar se je VERBIČ takoj pobral in se odpeljal s kraja nesreče. Kmalu so ga našli, ko se je skrival pri svojem znancu na Ustju št. 10. Analiza krvi je pokazala, da je imel VERBIČ v času nesreče v krvi 2.03 % alkohola, v urinu pa celo 3.11 % . S STEKLENICO NAD ČUVAJA
Dne 3/11-1979 ponoči se je vinjeni Marjan VIDERGAR s Partizanske poti v Litiji vračal proti domu v družbi Zlatka GORIŠKA in Milana LOZAR-JA. Ko so prišli do gradbišča novega zdravstvenega doma, so videli      čuvaja Stjepana
KONJAČIĆA, ki je stal pred delovodsko pisarno. VIDERGAR ga je nekaj žalil, in ko je
Tri mesece je na Litijski PM tudi miličnica — pripravnica Aleksandra Nahtigal. V tem času v glavnem spremlja svoje kolege pri delu in si tudi tako pridobiva znanje. (Foto Go)
čuvaj odvrnil, naj gre naprej, je pristopil k njemu in ga udaril po glavi s steklenico piva, ki je bila še napol polna. Udarec s steklenico v desno stran vratu je bil tako močan, da se je pri tem steklenica razbila in porezala žile na vratu, da je začel KONJAČIĆ hudo krvaveti. Takoj po dejanju so se vsi trije razbežali in pustili ranjenega čuvaja. Obstajala je resna nevarnost, da bi izkrvavel, ker VIDERGAR z družbo ni o zadevi obvestil nikogar. Čuvaj je glasno klical na pomoč, končno mu je uspelo, da se je priplazil do telefona na gradbišču in o tem obvestil delavce milice. Takoj so mu nudili zdravniško pomoč, nato pa ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
PO TATVINI SKOČIL IZ VLAKA
Dne 29/11-1979 se je poljska državljanka peljala z vlakom proti Ljubljani. ;V Zidanem mostu je v njen kupe prišel tudi Tomislav MARJANOVIĆ, ki začasno živi v Krškem. Ko je vlak pripeljal na železniško postajo v Jevnico, je Poljakinja gledala skozi okno. Njeno nepazljivost je izkoristil MARJANOVIĆ, vzel s police nad njenim sedežem njeno potovalko in z njo izskočil iz vlaka. Čez pol ure je bila o tem obveščena naša PM. Patrola je takoj odšla v Jevnico in na podlagi osebnega opisa prijela osumljenca, ki je brskal po potovalki. Ko je zagledal službeni avtomobil, jo je takoj odvrgel in hotel zbežati. Prijeli so ga in ovadili preiskovalnemu sodniku TJT Ljubljana.
ŽUPNIK FIZIČNO OBRAČUNAVAL Z OTROKI
V preteklem mesecu smo zbrali več obvestil, kako župnik Mihael SUŠNIK iz Polšnika pretepa otroke, ki obiskujejo verouk, če leti ne pridejo k verouku prostovoljno, temveč na prigovarjanje sošolcev. Zadeva je pred sodiščem.
ŽEJEN RAZGRAJAČ
Dne 1/11-1979 ob 22.10 je Karel ŠPELIČ z Ustja prišel vinjen v lokal Kegljišče. Ker je bil že dodobra nacejen, mu strežno osebje ni več hotelo postreči z alkoholnimi pijačami. Toda Karel se ni dal kar tako odpraviti. Z miz je pobiral kozarce, jih v rokah drobil, nato pa metal po tleh. O plačilu razbitega stekla ni hotel sprva nič slišati, kasneje pa so ga v to le prepričali miličniki.
PREVRNIL MIZO V LOKALU
Dne 15/11-1979 ob 15.55 je bil Alojz GROM s Partizanske poti v LitijT močno vinjen v restavraciji POŠTA v Litiji. Vedel se je skrajno nedostojno, izzival goste ter močno kričal. Zdelo se mu je, da to ni dovolj, zato je, da bi še bolj pritegnil pozornost, prijel mizo in jo prevrnil tako, da je z nje padlo vse na tla. Z razgrajanjem bi še nadaljeval, če ga ne bi do iztrez-nitve „spravili" na varno". R.B.
Delovni kolektiv Železniškega gospodarstva
ŽELEZNIŠKE TRANSPORTNE ORGANIZACIJE LJUBLJANA
ki skupaj s temeljnimi organizacijami združenega dela za
— promet Jesenice, Ljubljana, Zalog, Zidani most
— transport Ljubljana Moste
— kontejnerski terminal Ljubljana
— tehnično vozovno dejavnost Ljubljana
— vleko vlakov Ljubljana
— upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana
— upravljanje in vzdrževanje signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav Ljubljana
sodeluje pri izvajanju celovitega integralnega železniškega transporta in skrbi za čim ustreznejšo menjavo z uporabniki
želi vsem uporabnikom železniških storitev srečno in uspešno leto 1980.
DECEMBER 1979
IZVLEČEK IZ ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE V NOVEMBRU
Občinska skupščina je na novembrski seji (13. seja družbenopolitičnega zbora in 10. seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti) obravnavala:
1. Oceno realizacije nalog iz resolucije o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine Litija v letu 1979, dopolnjeno z informacijo o gospodarjenju za devet mesecev in analizo izvajanja družbenoekonomske politike na področju razporejanja dohodka in osebnih dohodkov.
Skupščina je sprejela oceno in sklenila, da naj ocena služi kot osnova za nadaljnje delo pri planiranju za leto 1980, uvodno poročilo člana IS občinske skupščine k oceni pa je bilo posredovano vsem OZD v občini;
2. Osnutek resolucije o izvajanju sredneročnega plana občine za leto 1980.
Skupščina je sprejela sklep, da izvršni svet občinske skupščine na podlagi vseh pripomb do naslednje seje pripravi predlog resolucije;
3. Informacijo in poročilo o delu Skupnosti za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov občine Litija.
Skupščina je informacijo in poročilo sprejela in skupščini ter izvršnemu odboru za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov izrekla priznanje za uspešno delo;
4. Poročilo o delu odbora za izvedbo referenduma". Skupščina je poročilo odbora sprejela in mu ob razrešitvi izrekla
priznanje za uspešno opravljeno delo, saj je referendum za III. občinski samoprispevek vceloti uspel;
5. Odlok o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načina gospodarjenja na tem zemljišču in čiščenje potokov in jarkov na območju občine.
IZVLEČEK IZ GRADIVA ZA OBČINSKE SKUPŠČINE
Družbenopolitični zbor bo zasedal 26/12-1979, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa 28/12-1979. Dnevni red bo nasledji:
— Predlog resolucije o izvajanju srednjeročnega plana občine Litija v letu 1980.
— družbeni dogovor o načelih izvajanja kadrovske politike v občini Litija,
— predlog dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
— predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za prvo trimesečje 1980,
— predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v
Odlok v celoti objavljamo
6. Osnutek odloka o odškodninizaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Skupščina je osnutek odloka dala v javno razpravo do konca decembra. Na podlagi pripomb iz javne razprave bo IS občinske skupščine za januarsko sejo občinske skupščine izdelal predlog odloka. Osnutek odloka v celoti objavljamo.
7. Družbenopolitični zbor pa je sprejel tudi predlog OK SZDL Litija, da se občinska priznanja za leto 1979 podeli:
1. Kmetijski zadrugi Gabrovka—Dole z obratom „Presad",
2. Vzgojnovarstvenemu zavodu Litija,
3. Kaplja Jerneju iz Litije,
4. Korbar Francu iz Gabrovke.
Družbenopolitični zbor je sprejel tudi predlog OK SZDL, da se listina o priznanju občine Litija za uspešno sodelovanje pri gospodarskem razvoju občine Litija podeli:
— Ljubljanski banki-Stanovanjski komunalni banki Ljubljana,
— Ljubljanski banki-Gospociarski banki Ljubljana,
— Zavarovalni skupnosti Triglav — Območni skupnosti Ljubljana,
— Kovinarski Krško,
— Tiskarni Slovenija,
— PTT Ljubljana,
— Skupnosti za ceste SR Slovenije,
— Vodni skupnosti Ljubljanica — Sava,
— Istra Benzu Koper
— Elmi Črnuče- TOZD Čatež,
— Mladinski delovni brigadi Franc Rozman — Stane Litija (za uspešno delo na letošnji akciji Kožbana 79),
— Beogradska banka-Temeljna banka Ljubljana.
DECEMBRSKO SEJO
občini Litija za leto 1980 — predlog odloka objavljamo v celoti,
— predlog odloka o najvišjih stanarinah, (predlog odloka objavljamo v celoti),
— predlog odloka o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1979,
— predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija,
— predlog odloka o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
— kadrovske zadeve.
— predlog odloka o osnovah in stopnji prispevkov za financiranje požarnega varstva v občini Litija
— predlog odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno gradnjo v KS Litija—Desni breg med Maistrovo ulico in Grbinsko cesto.
PRILOGA mm \
odlok
o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju litijske občine
1. člen
S tem odlokom se določijo meje pribrežnih zemljišč, način gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov in jarkov na območju litijske občine
|. MEJA PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČ IN DOLOČITEV RAZMEJITVE MED POTOKI IN JARKI TER OSTALIMI VODOTOKI
2. člen
Za pribrežno zemljišče se po tem odloku štejejo vsa zemljišča med višino srednje letne vode v širini poplavne površine oz. 10 m od zgornjega roba struge obojestransko.
3. člen
Za potok in jarek se štejejo vsi vodotoki na območju litijske občine, razen reke Save, reke Reke (izliv Šmartno bivši jez) in potoka Jevniščica (od izliva pregrade), ki so v oskrbi Območne vodne skupnosti.
II. NAČIN GOSPODARJENJA NA PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČIH
4. člen
Uporabnik oz. lastnik pribrežnega zemljišča je dolžan:
1. Gojiti na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varstvo* zemljišča
2. Sproti odstranjevati naplavljene predmete, neprimerno zarast oz. vse, kar vpliva na normalni odtok vode.
Lastnik oz. uporabnik vodnih naprav (mlinov in žag) je dolžan na lastne stroške vzdrževati celotno korito Mlinščice svoje vodne naprave tako, da ta ne povzroča škode obrežnim lastnikom. Lastnik oz. uporabnik vodne naprave je dolžan upravljati z zapornicami na jezovni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode.
Lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča ni dolžan odstranjevati s svojega zemljišča odvrženi odpadni material, vendar pa je dolžan tako osebno prijaviti pristojnemu organu Skupščine občine Litija.
5. člen
Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča ne sme:
1. zasajati drevja, postavljati ograje, plotov ali drugih objektov, če to ovira normalen odtok vode ali prost prehod ob vodotokih;
2. odlagati ali zalagati materiala, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan;
3. odvzemati pesek, kamen ali prod brez ustreznega dovoljenja Območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava;
4. odlagati odpadnega ali odkopanega materiala, spuščati odplake ter druge podobne stvari;
5. Obdelovati pribrežnega zemljišča, če takšna obdelava povzroča erozijo.
III. ČIŠČENJE POTOKOV IN JARKOV
6. člen
Lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča ob potoku ali jarku je dolžan:
— redno čistiti potok ali jarek neprimerne zarasti,
— odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita.
7. člen
Lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča je dolžan dela iz 6. člena tega odloka opravljati sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra.
IV. IZVAJANJE  DEL,  KI JIH LASTNIH OZ. UPORABNIK PRIBREŽNEGA ZEMLJIŠČA NE OPRAVI
8. člen
Če uporabnik ali lastnik pribrežnega zemljišča ne opravi del, ki bi jih moral opraviti po tem odloku, odda pristojni občinski upravni organ Skupščine občine Litija ta dela v izvršitev drugemu
izvajalcu, stroški pa bremene lastnika oz. uporabnika pribrežnega zemljišča.
V. KAZENSKE DOLOČBE
9. člen."
Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 din se kaznuje za prekršek lastnik oz. uporabnik pribrežnega zemljišča:
1. če ne goji na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varstvo zemljišča (prva točka 4. člena)
2. če sproti ne odstranjuje naplavljene predmete, neprimerno zarast oz. vse, kar spreminja normalni odtok vode (2. točka 4. člena)
3. če lastnik oz. uporabnik vodnih naprav (mlinov, žag) na lastne stroške ne vzdržuje celotno korito Mlinščice svoje vodne naprave in ne upravlja z zapornicami na jezovni napravi, tako da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode (2. odst. 4. člena)
4. če zasaja drevje, postavlja ograje, plotove in druge objekte, če to ovira normalen odtok vode ali prost prehod ob vodotokih (1. točka 5. člena)
5. če odlaga ali zalaga material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan (2. točka 5. člena)
6. če odvzema pesek, kamenja ali prod brez ustreznega dovoljenja Območne vodne skupnosti (3. točka 5. člena)
7. če odlaga odpadni ali odkopani material, spušča odplake ter druge podobne snovi (4. točka 5. člena)
8. če obdeluje pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozijo (5. točka 5. člena)
9. če ne opravi del, določenih v 6. členu tega odloka, sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 3. novembra (7. člen)
Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena pravna oseba v višini od 200 do 30.000 din in odgovorna oseba pravne osebe od 100 do 2.000 din.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi manjših vodovokov na območju občine Litija (Ur. I. SRS, št. 36/72).
(-:->>
BELE2KE:
\__J
2-PRILOGA
ODLOK
o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
OSNUTEK
1. člen
Da se zagotovi varstvo kmetijskih in gozdnih površin in v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih ter zagotovitve sredstev za potrebne kmetijske zemljiške skupnosti, zlasti pri izvajanju njenih nalog, varstva in nadomeščanja kmetijskih zemljišč, se s tem odlokom določa odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: odškodnina).
2. člen
Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so v skladu z 10. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 1/79) ali z urbanističnimi dokumenti določena za kmetijsko proizvodnjo, ter tudi zemljišča, ki so z dolgoročnimi prostorskimi plani sicer namenjena za zidavo, dokler se na njih ne začne graditi.
3. člen
Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta oziroma proti predpisom z namenom, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
4. člen
Ob gradnji se spremeni namembnost tiste površine zemljišča iz 2. člena tega odloka, ki je (praviloma po zazidalnem načrtu oziroma lokacijski dokumentaciji) namenjeno za gradnjo objekta in za normalno uporabo objekta (v nadaljnjem besedilu: funkcionalno zemljišče), s katerim razpolaga investitor objekt3 kot lastnik oziroma imetnik pravice uporabe. Površina funkcionalnega zemljišča se vpiše v odločbo o lokacijskem dovoljenju, ki ga predlaga občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve;
Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki se gradijo v naseljih, katerih zazidava se obravnava z urbanističnimi redi, se kljub temu, da je parcela večja, vzame funkcionalno zemljišče velikosti 500 m2. V kolikor je zemljišče manjše od 500 m pa dejanska površina.
Za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš, kakor tudi stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v urbanistično obdelanih območjih, to je tam, kjer so izdelani zazidalni načrti, se vzame celotna parcela, kot jo izkazuje parcelacijski načrt.
Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se vzame vsa površina koridorja in preko kmetijskih zemljišč za vsako stojno točko najmanj 25 m . Pri A drogovih nizke napetosti najmanj 10 m2 in pri ostalih nizkonapetostnih samostojnih drogovih najmanj 5 m2.
Za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v gramoznice, peskokope, kamnolome in glinokope znaša ta odškodnina kot za ostale gradnje.
5. člen
Odškodnina se plača v enkratnem znesku od m funkcional-
nega zemljišča iz 4. člena tega odloka, in sicer:
— 30 din od njiv, vrtov, travnikov, intenzivnih sadovnjakov, ekstenzivnih sadovnjakov, vinogradov, pašnikov, gozdov, gozdnih plantaž I. in II. katastrskega razreda,
— 20 din od njiv, vrtov, ekstenzivnih
travnikov, intenzivnih sadovnjakov, sadovnjakov,   vinogradov,   pašnikov, gozdov, gozdnih plantaž III. in IV. katastrskega razreda, — 10 din od njiv, vrtov, travnikov, intenzivnih sadovnjakov, ekstenzivnih   sadovnjakov,   vinogradov,   pašnikov, gozdov, gozdnih plantaž VI. do VIII. katastrskega razreda.
6. člen
Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in opekarsko glino, plača poleg odškodnine, določene v 5. Členu tega odloka, še posebno odškodnino v višini 5 % prodajne cene za kubični meter izkopane rudnine. To odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo na podlagi prijave, ki jo mora v roku 15 dni po preteku vsakega trimesečja dati fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine.
7. člen
Ob spremembi namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč za gradnjo počitniške hišice plača investitor odškodnino, kot je določenov 5. členu tega odloka.
8. člen
Višino odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve.
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
Kmetijska zemljiška skupnost odvaja 5 din po m2 zemljišča Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Znesek odškodnine se valorizira vsaki dve leti z odlokom IS SRS.
9. člen
Za določanje kultur in katastrskega razreda veljajo podatki iz zemljiškega katastra.
10. člen
Odškodnina se ne plačuje v primerih, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih v 2. in 4. odstavku 14. člena (Ur. I. SRS, št. 1/79).
11. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ur. I. SRS, št. 11/79).
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
ODLOK PREDLOG o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija za leto 1980
1. člen
S tem odlokom se predpisuje prispevek za zagotovitev sredstev za izvedbo programa vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe primernega in sekundarnega pomena v občini Litija.
Vrednost programa je 13.896.000,00 din.
2. člen
Sredstva so dolžni prispevati delavci v:
— temeljnih organizacijah združenega dela,
— delovnih organizacijah združenega dela,
— delovnih skupnostih,
— poslovnih in drugih enotah,
— drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost.
3. člen
Zavezanci za plačilo prispevka iz 2. člena tega odloka plačujejo prispevek iz dohodka.
Osnova za izračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
4. člen
Zavezanci za plačilo prispevka plačujejo prispevek po stopnji 1,25 odstotka od osnove iz drugega odstavka prejšnjega člena.
5. člen
Prispevek se plačuje komunalni skupnosti ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in drugih prejemkov preko naslednjih zbirnih računov:
- gospodarstvo - štev. računa 50150-842-022-4218
- negospodarstvo - štev. računa 50150-842-022-4223
- občani - štev! računa 50150-842-022-4239.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1980.
PREDLOG
ODLOK 0 NAJVIŠJIH STANARINAH
1. člen
S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Litija za leto 1980.
2. člen
Stanarine se smejo v letu 1980 povečati za 40%. Osnova za določitev povečane stanarine je stanarina, ki so jo imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1979.
3. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija določi višino stanarine za stanovanja v družbeni lastnini v mesečnem znesku v skladu z 2. členom tega odloka.
4. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
- odlok o povišanju stanarin v občini Litija, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11-785/78 in
— odlok o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 29-1340/79.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
KADROVSKE VESTI
Za sekretarja občinske skupščine je bil izvoljen Tine Brilej
Borut Vuković je bil izvoljen za člana Izvršnega sveta SO Litija
Rihard Urbane je bil izvoljen za predsednika Občinskega odbora ZRVS Litija
Imenovan je bil iniciativni odbor za ustanovitev SIS za realizacijo programa III. občinskega samoprispevka v
sestavi:
Mari Merzel (predsednica)
Borut Vukovič
Tine Brilej
Lojze Kotar (SZDL)
Jože Žitnik (tajnik odbora)
predstavnik Predilnice
predstavnik LIL
Križnar — Jager Ruža iz Ljubljane je bila imenovana za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, ki dela za občine Ljubljana—Šiška, Ljubljana—Center, Ljubljana—Vič—Rudnik, Ljubljana— Moste—Polje, Grosuplje in Litija, s sedežem v Ljubljani.
BELEŽKE:
4-PRILOGA
ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN - POMEMBEN ČLEN SLO
Ob dnevu JLA vam želimo predstaviti zvezo rezervnih vojaških starešin v občini Litija.
Ta organizacija se aktivno vključuje v delo po krajevnih skupnostih, posebno kar zadeva splošno obrambno vzgojo in organizacijo obrambnih in samozaščitnih priprav.
Člani ZRVS delujejo po osnovnih organizacijah in aktivih, ki so v vseh večjih krajih naše občine.
Razvijanje enotnega obrambno— zaščitnega organizma je naša poglavitna naloga. Ljudska obramba in družbena samozaščita delujeta na enotnih idejnih, družbenopolitičnih in razredno-socialnih osnovah, zato želimo člani ZRVS ti dve komponenti še bolj povezati. Ugotavljamo, da nam to uspeva, saj se kaže napredek pri podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Precejšen uspeh je opazen tudi • pri splošnem vojaškem usposabljanju.
Ni treba posebej poudariti, da so rezervni vojaški starešine aktivno sodelovali v zaključnih nalogah akcije NNNP jeseni letos. To je bilo lahko opaziti tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih in šolah. (U)
Seveda ob analiziranju dela
ZRVS ugotavljamo tudi določene pomanjkljivosti, ki jih bomo skušali odpraviti v nadaljnjem obdobju.
Osnovne organizacije vsako leto izdelajo in sprejmejo program dela, ki obsega obvezni in dopolnilni  del.  V obveznem
delu je izobraževanje z idejno-političnega in strokovno-vojaš-kega področja, da pa bi bila tematika  še  bolj učinkovito
predelana, izvedejo tudi dopolnilni del, ki obsega: — streljanje in strelska tekmovanja
Naša armada - to smo vsi. (Foto: Zofka)
— taktično-tehnične zbore
— različna tekmovanja in
— prikazovanje filmov. Izpiti kot oblika preverjanj
znanja rezervnih vojaških stare šin se vsako leto organizirajo v* drugačni obliki, da bi bili čim bolj zanimivi in privlačni za vse udeležence. Opažamo, da. je vedno manj primerov, ko se posamezniki skušajo ogniti predavanjem ali preverjanju znanja, saj vsak primer izostanka obravnava osnovna organiza cija.
ZRVS se vključuje tudi v kadrovanje bodočih rezervnih starešin, ker mora vsak starešina poleg splošnih psihofizičnih, lastnosti imeti tudi določeno moralno-politične kvalitete ter sposobnost delati z ljudmi. Ob vključevanju mladine v vse oblike obrambnih priprav se kmalu pokažejo mladinci, ki imajo zahtevane lastnosti in kvalitete.
Ocenjujemo, da je bil program, načrtovan za leto 1979, uspešno realiziran, kar je tudi najlepši prispevek k prazniku jugoslovanskih oboroženih sil. Na proslavi, ki bo posvečena temu prazniku, bodo prejel: priznanja za delo vsi tisti, ki so največ prispevali k uspešnim obrambnim pripravam v litijski občini. T. S.
DOLGO SPORAZUMEVANJE
V krajevnih skupnostih že več mesecev poteka razprava o samoupravnem sporazumu o financiranju nalog krajevnih skupnosti v I. 1980. Sporazum obravnava predvsem tisti del sredstev, ki jih delavci enkrat letno namenijo za krajevne skupnosti iz osebnih dohodkov oz. skladov skupne porabe, t. i. „glavarino".
Ta vir sredstev poznajo v sredstev nameni za skupne — krajevnih skupnostih že nekaj   solidarnostne naloge, t. j. prav
USTANOVLJENO DRUŠTVO ZA UPEPELJEVANJE
let, in to predvsem tiste, ki so na svojih območjih gradile in obnavljale ceste, elektrificirale vasi, gradile vodovode itd. To so krajevne skupnosti, ki se ubadajo z osnovnimi življenjskimi vprašanji, od katerih je v marsičem odvisen prodor med razvitejše.
Novo besedilo sporazuma na drugačen način ureja upravljanje s sredstvi. Del sredstev bi se tekoče delil, po krajevnih skupnostih in sicer po kriteriju — številu zaposlenih z območja KS, del sredstev bi se združeval za skupne oz. solidarnostne akcije, najpomembnejši del bi se izločal v rezerve, za primer nenadnih potreb.
Razumljivo je, da največ debat povzroča višina sredstev, ki naj bi se delila po številu zaposlenih. Krajevne skupnosti, ki imajo veliko zaposlenih, s sedanjim predlogom pridobijo znatno večja sredstva, kot so jih v preteklih letih, čemur pa oporekajo tiste z manjšim številom zaposlenih. Slednje dokazujejo, da bodo z razvojem, zaradi manjših sredstev, še bolj zaostajale. Za reševanje komunalnih problemov jim ostaja le ta vir sredstev, poleg lastnega krajevnega samoprispevka, in prostovoljnega dela. Manj razvite krajevne skupnosti predlagajo, da  naj  se večji del
nasprotno kot prinaša sedanje besedilo sporazuma.
V bodoče bo s sredstvi „glavarine", razen s tistimi, ki bodo razdeljena po številu delavcev, upravljal organ v katerem ima delegata vsaka krajevna skupnost.
Socialistično zvezo, kot nosilko sporazumevanja o financiranju KS v I. 1980, očitno čaka težko delo. Predvsem bo potrebno uskladiti interese vseh 18 krajevnih skup nosti v občini. Sporazumevanje mora biti zaključeno že v tem letu, saj krajevne skupnosti že urejajo plane za prihodnje leto, ki pa ne bodo realni, če niso znana sredstva za njihovo realizacijo.
Eno je nesporno. Sporazum, o katerem poteka razprava, je bližje ustavnemu načelu, da delavci iz dohodka TOZD prispevajo sredstva za financiranje nalog za krajevno skupnost, v kateri živijo. Upravljanje s temi sredstvi bo omogočeno prek delegatov sleherni krajevni skupnosti, čimpreje pa se je potrebno dogovoriti o načelih razdelitve teh sredstev, saj se delavci v TOZD ob sprejemanju planov proizvodnje za prihodnje leto odločajo tudi o združevanju sredstev za krajevne skupnosti. ^ £
Ob upoštevanju želja številnih občanov je bilo v Ljubljani letos poleti ustanovljeno „Društvo za upepelje-vanje", ki ima dokaj nenavadno ime, saj ne simbolizira vsega tistega» kar v bistvu usmerja njegovo delo in bo potrebno v bodoče najti bolj ustrezno ime.
Znano je, da je vse večja prostorska stiska s površinami, namenjenimi za pokopavanje, in s tem v zvezi potreba po preobrazbi pokopališč, težnja po varstvu okolja in spremenjenem odnosu do pokojnika ter potrebe po sodobni poslovitvi, narekovala v Ljubljani izgradnjo novih poslovilnih objektov in upepeljevalnico. Kljub začetnim   nerodnostim,   ki  so ob
uveljavljanju novega običajne, pa ne moremo spregledati, da s seboj prinašajo spremembe, ki bodo imele svoj vpliv na naše ustaljene navade in običaje. Nekaj novosti nam že prinašajo odloki o pogrebnih svečanosti, ki urejajo* organizacijo in potek pogrebov, pogrebnih sprevodov, pogrebnih svečanosti; za njihovo dosledno uveljavljanje bo nujno treba spremeniti že kar
zastarelo pokopališko zakonodajo. Tu so nekatere dileme v zvezi z žarnimi pogrebi in vrsta stvari, ki občane tako ali drugače zanima in želijo izraziti svoje mnenje.
In zakaj društvo?
Preprosto lahko zapišemo, da bo širilo idejo o upepelje-vanju, usmerjalo oblikovanje pogrebnih svečanosti, težilo k uveljavljanju in vzgoji humanih in estetskih vrednot v duhu zaščite človekovega življenja glede na vse večje posledice ekološke krize pri nas ter preobrazbe pokopališč, kamor nedvomno poleg ustreznega planiranja sodi tudi hortikultur-
na urejenost ter odprava danes še močno zasidranega snobizma na naših pokopališčih. Se posebno je treba poudariti, da se društvo vključuje v širši slovenski prostor.
Prezgodaj je še, da bi lahko zapisali kaj več. Želimo, da se vsi zainteresirani vključite v naše delo in-tako prispevate svoj delež k razvoju društva.
Sedež društva je na Komunalnem podjetju Ljubljana — TOZD „Žale", Tomačevska' cesta 2, telefon: 316-365, kjer so na voljo informacije in pristopne izjave.
OBISK PRI MINISTRU ZA DELO GODINI
Z OBISKA DELEGACIJE ZSS V KATALONIJI
RAZSTAVA MDB FRANC ROZMAN-STANE
Center za MDA pri OK ZSMS Litija je pripravil v torek, 27. 11., od 18. — 20. ure razstavo MDB Franc Rozman — Stane Kožbana 79. Ob 18. uri so učene OŠ Šmartno skupaj z mladinci 00 ZSMS Šmartno pripravili proslavo v počastitev 29. novembra. Nato so si obiskovalci ogledali bogato in zanimivo razstavo, ki je lepo prikazala življenje v naši brigadi. Prikazala je priprave na brigado, zbirko živahnih fotografij, lopate in brigadirke niso manjkale. Vsi razstavni predmeti so bili Seveda pa tudi samokolnica, kramp, lopate in brigadirke niso manjkale. Vsi razstavni predmeti so bili opremljeni z zabavnimi podnapisi. Velik prostor pa so letos zavzela številna visoka priznanja, na katere so brigadirji upravičeno ponosni. V razstavnem prostoru je zadonela vesela birgadirska pesem s spremljavo kitare in zaplesali smo poskočno.
Ob 20. uri je sledil družabni večer v gostilni Krznar. Brigadirji so obujali prijetne spomine na brigado, peli in pripovedovali šale. Prisotne je pozdravil predstavnik RK ZSMS Darko Končar, sekretar OK SZDL Litija Lojze Kotar ter predsednica OK ZSMS Litija Marjeta Agrež, ki je čestitala brigadirjem in se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k organizaciji, poteku in uspešnosti, bri-» gade. Marjeta Agrež
Ivan Godec
Katalonija, najbolj razviti del Španije, se odločno zavzema za avtonomijo. Zato so naš obisk izkoristili tudi za izmenjavo izkušenj pri uveljavljanju samostojnosti republik v federaciji. Pokazali so veliko zanimanje za našo prakso in nas povabili na obisk v svojo Generalitat — vlado Katalonije. Že na poti do poslopja vlade smo bili neprijetno presenečeni. Ob vhodu in povsod po hodnikih je kar mrgolelo uniformiranih stra-žerjev. S predstavnikom delavskih komisij smo se strinjali, da gre za nepotrebno pretiravanje. Videli smo bistveno razliko med sedežem delavskih komisij,
kjer je bilo mnogo obiskovalcev, ki jim nihče ni branil vstopa in sedežem vlade, kjer je „zavarovanje" popolno. Ironija položaja je v tem, da imajo delavske komisije že močan vpliv med Katalonei, Generalitat pa je še povsem neučinkovita vlada, ki praktično nima nobene oblasti. Od španske vlade je za začetek torej prevzela le zunanji blišč, ki je njej sami predvsem v škodo.
Na pogovoru z ministrom Godino so se nam ti vtisi v celoti potrdili. Razložil nam je program vlade, v katerem zavzema pomembno mesto demokratizacija v Kataloniji. Za sedaj imajo 28 občin in 9 okrajev (imenujejo jih province) in žele doseči čimveč odločanja v občinah. Zaenkrat je vse to še zelo simbolično. Vse pomembne odločitve so sprejete v Madridu. Tako Generalitat v Barceloni nima nobenega pomembnejšega vpliva. Financiranje začasne vlade imajo urejeno tako, da španska vlada dotira delo Generalitat (v letu 1978 150 milijonov pezosov, kar je zelo simbolična vsota).
V zvezi z zaposlovanjem smo ugotovili mnogo podobnosti z našimi izkušnjami. Med drugim imajo precejšnje težave s priseljevanjem delavcev v centre, predvsem v Barcelono, in skušajo ta proces upočasniti. Bistvena razlika pa je v tem, da imajo še vedno mnogo brezposelnih. Na koncu pogovora smo na pol v šali povedali ministru.
da je priimek Godina tudi v Sloveniji precej pogost in vprašali, čc ne gre morda za kakšne potomce španskih osvajalcev. Zelo resno nam je razložil, da sicer ni vedel za te priimke v Sloveniji in da Katalonei še malo niso bili podobni Špancem pri njihovih osvajalnih pohodih v zgodovini.
Nora noč na barcelonski rambli
Ko smo se tretji dan obiska vračali v Barcelono, smo na cesti Aragon nenadoma doživeli eksplozijo navdušenja prebivalcev Barcelone. V hipu so se "zbrale množice ljudi na cesti. Avenija Aragon se je napolnila z avtomobili. Vsi so bili z zastavami. Sprva nismo vedeli, kaj se je zgodilo, nato pa so nam spremljevalci pojasnili, da se je tisti trenutek končal televizijski prenos nogometne tekme med Barcelono in Fortuno iz Dussel-dorfa in da je očitno Barcelona zmagala. Kasneje smo zvedeli, da so zmagali ha tekmi, ki je bila v Baslu v podaljšku s 4:3. Bolj smo se bližali centru mesta, huje je bilo. Ulice so se povsem napolnile. Vzkliki „Basra, Basra" ter hupanje avtomobilov je postajalo vse bolj oglušujoče. Nazadnje nismo" mogli nikamor več. Parkirali smo avtomobile in se peš prebijali proti hotelu. Vsa množica ljudi se je gibala v smeri ramble, kjer se je navdušenje množice pokazalo v vsej svoji enkratnosti. Policija se je umaknila v svoje avtomobile in
vzdušja ni motila. Vzkliki „Basra" in „Katalunva" so se pomešali v mogočnem slavju. Približno polovica vseh zastav, s katerimi so slavili, je bila na-, cionalna. Zato nam je bila trditev predstavnikov delavskih komisij, da ne gre samo za zmago nogometnega moštva, ampak tudi za nacionalno manifestacijo, razumljivejša. Kolikor smo mogli videti, ni šlo za pijančevanje, ampak za resnično čustveno reakcijo Barcelon-cev, ki se je kazala v različnih oblikah: od tega, da so organizirano vzklikali gesla kot na pravi nogometni tekmi, prek tekmovanja, katera skupina bo postavila višjo piramido iz živih, ljudi, vrh katere bo vihrala katalonska zastava, do tega, da se je pojavil resen možak s psom, ki je bil v celoti oblečen v barve ,,Basre' in je mirno korakal s svojim gospodarjem. Vsaka oblika manifestacije — je bila deležna ustreznega navdušenja.
Ni treba posebej povedati, da to noč nismo spali. Naš hotel je bil prav ob rambli, zato smo noč preživeli v bližnjem „baru", kot v Barceloni imenujejo svoje bifeje. Naslednji dan se je slavje ponovilo ob vračanju kolone avtomobilov in avtobusov navijačev iz Švice. Ponovno so šli Barcelonci na ulice. Z vseh balkonov so izobesili zastave in pozdravljali navijače. Tudi tokrat se je slavje potegnilo globoko v noč.
STRAN 7
I NOVICE IZ KULTURg
ROKOMET
MLAJŠI PIONIRJI IN PIONIRKE V OBČINSKI LIGI
Prejšnji mesec so zaključili s prvim delom tekmovanja v občinski rokometni ligi tudi mlajši pionirji in pionirke. V ligi nastopajo ekipe ŠŠD, vodi pa jo RK Usnjar kot nosilec rokometa v občini. Tekmovanje v ligi je namenjeno pretežno selekcioniranju igralcev oz. igralk v višje selekcije. Osnovno znanje igralcev in igralk v prikazanih igrah je bilo zelo dobro, kar kaže tudi na veliko prizadevnost trenerjev, ki trenirajo posamezne ekipe.
Lestvice po prvem delu:
ML. PIONIRJI
1. ŠŠD Litija - DB
2. ŠŠD Dole
3. ŠŠD Šmartno
4. ŠŠD Litija - LB
9900 107: 49 18 9 5 04 98: 66 10 94 05 63: 75 8 9 0 09 28:104 0
Najboljši strelci: Ribarič (L - DB) 45, Breznikar (Š) 33, Vresk (D) 30, Kotar (D) 21, Jesenšek (D) 17, Barbek (L-DB) 14, Strmljan (L-LB) 12,Jereb (Š) itd.
NL. PIONIRKE
1. ŠŠD Šmartno
2. ŠŠD Dole
3. ŠŠD Litija
Najboljše strelke: Strman (Š) 51, Povše (D) 43, Požeg (L) 17, Smrekar (1)12 itd.
6 600 60:31 12 62 1 348:52 5 60 1 5 37:62 1
DRUGO MESTO TUŠ-a V ZASAVSKI LIGI
V Zasavski rokometni ligi je končan prvi del tekmovanja. Iz naše občine nastopa v tej ligi ekipa TOZD Usnjarna pod imenom TUŠ, v kateri nastopajo predvsem bivši igralci RK Usnjar, ki so večinoma zaposleni v TOZD Usnjarna. Liga ima predvsem rekreati-/ni značaj, vendar pa prVoplasirani ekipi preko dokaj zapletenih kvalifikacij omogoča tudi vstop v II. republiško ligo, če seveda ekipa za to izpolnjuje zelo zahtevne pogoje. Lestvica po prvem delu prvenstva je naslednja:
1. RADEČE
2. TUŠ
3. DOL
4. ROD
5. Rudar II.
6. Radeče — veterani
7. Zagorje
Najboljši strelci: Kovšek Leopold (TUŠ) 41 itd.
650 1 141:107 10 64 1 1 171:149 9 6402 116:113 7(-1) 62 2 2 159:158 6 6 2 1 3 114:126 4 (-1) 1 1 0 5 149:168 2 , 6 1 05111:140  1 (-1)
(Radeče) 46, Gradišek (TUŠ) 42,
T.B.
NOGOMET MOŽNOSTI SO
Mladinci NK Litija, ki tekmujejo v vzhodni skupini republiške mladinske nogometne lige, so po končanem prvem delu tekmovanja zavzeli dobro 5. mesto, kar jim daje realne možnosti, da se ob koncu prvenstva uvrstijo tudi v super ligo. V super ligo se bosta uvrstili po dve najboljši ekipi iz vsake izmed treh republiških mladinskih lig. Ekipo trenira Jožko Nejedlv.
Lestvica po jesenskem delu prvenstva je naslednja:
Rudar Trbovlje
2. Maribor
3. Koroška
4. Usnjar Šoštanj
5. Litija
6. Vransko
7. Rudar Velenje
8. Pragersko
9. Kamnik
10. Elkroj
11. Kladivar
12. Aluminij
13. Brežice
12 10 1 1 60:13 21
9 7 1 1 28: 4 15 12 63336:21 15 12 7 1 426:32 15 12 5 4 3 23:18 14 12 53421:16 13 11 542 15:1810
9 42323:12 10
11 3 3 520:28 9
12 327 18:39 6
10 2 1 7 17:28 5
11 2 1 8 30:43 5 9 0 09 7:51 0
FILMSKI   KAŽIPOT -
Ker v prejšnji številki nismo objavili filmskega sporeda za december, vas tokrat seznanjamo le z dvema filmoma, ki ju bodo predvajali v drugi polovici decembra. Tako bodo v šmar-skem kinu 22. in 23. 12. vrteli francosko komedijo „Če slon skače čez plot", kjer se boste res 4ahko zabavali. Film pripoveduje o štirih prijateljih srednjih let in o zmešnjavah, ki se jim pripetijo zaradi ljubezenskih dogodivščin; vsi so namreč že poročeni. Zadnji film, ki ga bomo letos videli, je italijanski, vendar ni primeren za mladino do 15. leta starosti; njegov naslov „Svet ponoči danes". NOVA PEVSKA ZBORA -Osmim odraslim pevskim zborom v občini sta se letos pridružila še dva; na Savi so ustanovili moški zbor, ki ga vodi zborovodja Franc Dobrun, na Vačah .pa deluje ženski zbor pod vodstvom Ivana Grma.
DOBRODELNI KONCERT — Vpetek, 30. novembra, je bil v  Dolno   zasedeni sindikalni
POTUJOČA KNJIŽNICA
V krajevni skupnosti Vače, Jevnica, Dole in Vintarjevec so se na pobudo matične knjižnice odločili izposojati knjige iz kolekcije potujoče knjižnice. Na Vačah jih izposojajo že od oktobra, drugod pa so začeli v decembru.
Nekateri občani še niso seznanjeni z načinom izposojanja knjig, zato jih ponovno obveščamo. Knjige si lahko izposodi vsakdo, ki plača 5 din vpisnine in 1 din za vsako izposojeno knjigo. Leposlovne knjige je treba vrniti po dveh tednih, poučne pa po štirih tednih.
Izposojevališča potujoče knjižnice so odprta:
— na Vačah ob petkih od 15. do 17. ure (v prostorih krajevne skupnosti).
— v Jevnici ob sobotah od 15. do 17. ure (v prostorih KUD Jevnica),
— na Dolah ob sredah menjaje dopoldan od 10. do 12. ure in popoldan od 14. do 16. ure (v prostorih krajevne skupnosti),
— v Vintarjevcu ob nedeljah od 10. do 12. ure (v prostorih KS).
V letu 1980 se bodo v mrežo potujoče knjižnice vključile še štiri krajevne skupnosti; v naši občini bodo tako knjige na razpolago bralcem že v dvanajstih krajevnih skupnostih, šest pa jih bomo v mrežo potujoče knjižnice vključili še v obdobju 1981-85. J.K.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
LITIJA ~~«
Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik). Mija Bemik (lektor), Mojca Lebinger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Borit Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečeni k. Priprava za tisk: BEP — Dnevnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p.p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
V SREDINI LESTVICE
Članska ekipa (V. selekcija) NK Litija je v novo prvenstvo gotovo startala z večjimi ambicijami, kot kaže sedanji plasma v vzhodni skupini druge republiške nogometne lige. Iz te lige se bo prvoplasirana ekipa uvrstila v I. republiško ligo. Fantje s trenerjem Nebojšoi Milinkovićem se bodo morali za to pošteno potruditi, saj za prvim Kladivarjem, zaostajajo kar za 8 točk. Vendar pa, liga je dolga, možna so tudi presenečenja.
Lestvica po jesenskem delu je naslednja:
1. Kladivar (Celje) 12 101
2. Elkroj (Mozirje) 12 7 4
3. Aluminij (Kidričevo) 12 7 1
4. Litija 12 53
5. Koroška (Ravne) 12 4 2
6. Domžale 12 3 1
7. Kamnik 2 1 0
NAMIZNI TENIS
LEPI USPEHI NAŠIH
V soboto, 24. novembra 1979 je bilo v Šmartnem pri Litiji ekipno pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu za območje širše ljubljanske regije. Prvenstva se je udeležilo 50 ekip s 150 igralci'iz 12 slovenskih občin. Organizator tekmovanja je bil ob pomoči Namiz-noteniške zveze Slovenije, Namiznoteniški klub Litija, ki
dvorani na Stavbah koncert črnskih duhovnih pesmi, ki ga je organizirala domača vokalno-instrumentalna skupina. Čisti dohodek so prireditelji namenili članom domske skupnosti Doma Tišje v Črnem potoku.
PRIZADEVNA MLADINA — Mladinci na Javorju imajo za delo skromne možnosti, vendar so kliiih »»mu zelo delavni. Ob
1 31:1321
I 25:15 17 4 29:24 15 419:1412 6 12:19 10 8 14:25 7
II 10:32 2
T. B.
STROKOVNA SLUŽBA - SKUPNOSTI za socialno skrbstvo Litija
OPOZARJA OBČANE,
da brat Ribič Marije, Stanujoč v Selšku 5, pošta 61275 Šmartno pri Litiji, LAVRIČ IVAN. brez dovoljenja lastnice prodaja premičnine, ki so njena last Občane opozarjamo pred nakupom navedenih premičnin, saj bomo v primeru nakupa uvedli postopek za odvzem.
našem največjem prazniku so pripravili v preurejenem gasilnem domu proslavo, na kateri je sodeloval tudi Šmarski oktet. Domačini so se vabilu množično odzvali, zato so se morali zapozneli obiskovalci zadovoljiti s stojiščem pred vhodom v prireditveni prostor.
Boris Žužek
Mercator, TOZD Golovec, Ljubljana, Mesarska 6, objavlja prosta delovna opravila in naloge v PE v Litiji
KUHARICE
— pogoj: poklicna šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusna doba dva meseca ali
PK KUHARICA
— pogoj: 5 let delovnih izkušenj; NATAKARICE
pogoj: poklicna šola, 2 meseca poskusne dobe, praksa ni obvezna;
PRODAJALKE
— pogoj: poklicna šola mešane ali živilske stroke.
Interesenti naj pošljejo prijave na Komisijo za delovna razmerja, Ljubljana, TOZD Golovec, Mesarska 6, ali osebno v Litijo, Valvazorjev trg 15, v roku 15 dni po objavi.
DEDEK MRAZ MED
NAJMLAJŠIMI
Že četrto leto zapored Društvo prijateljev mladine Litija organizira novoletna praznovanja in obiske dedka Mraza med najmlajšimi v naši občini. Tako kot v preteklih letih, so se delovni ljudje s samoupravnim sporazumom odločili za enotno organizacijo praznovanja in obdaritev vseh otrok po krajevnih-skupnostih.
Dedek Mraz bo obiskal najmlajše v sledečih krajih:
a) Predšolski otroci:
1. Krajevna skupnost Litija — levi breg v četrtek, 27/12—1979 ob 15., 16.30 in 18. uri v sindikalni dvorani na Stavbah
2. Krajevna skupnost Litija — desni breg v petek, 28/12—1979 ob 15., 16.30 in 18. uri v sindikalni dvorani na Stavbah
3. Krajevna skupnost Kresnice v torek, 25/12—1979 ob 16. uri v Osnovni šoli
4. Krajevna skupnost Jevnica v torek, 25/12—1979 ob 17.30 uri v Osnovni šoli
5. Krajevna skupnost Šmartno v sredo, 26/12—1979 ob 15. 16 JO in 18.
uri v Osnovni šoli
6. Krajevna skupnost Vintarjevec v sredo, 26/12-1979 ob 8. uri v Osnovni šoli Javorje za predšolske in šolske otroke iz Javorja, Leskovice in Vrat
7. Krajevna skupnost Primskovo v sredo, 26/12—1979 ob 1030 uri — v Osnovni šoli Primskovo — za predšolske in šolske otroke
8. Krajevna skupnost Kostrevnica v sredo, 26/12—1979 ob 14. uri — v osnovni šoli Kostrevnica za predšolske in šolske otroke
9. Osnovna šola Mamolj — v četrtek, 27/12-1979 ob 11. uri - za šolske in predšolske otroke šolskega okoliša Mamolj
10. Krajevna skupnost Štangarske poljane v četrtek, 27/12-1979 ob 1430 uri v osnovni šoli Štangarske Poljane — za predšolske in šolske otroke
11. Krajevna skupnost Polšnik, OŠ Konjšica - v sredo, 26/12-1979 ob 12. uri,za predšolske in šolske otroke OŠ Polšnik — v sredo, 26/12—1979 ob 15. uri za predšolske in šolske otroke
12. Krajevna skupnost Sava, v sredo, 26/12—1979 ob 17. uri — v osnovni šoli za predšolske in šolske otroke
13. Krajevna skupnost Vače, v četrtek. 27/12-1979 ob 14. uri v osnovni šoli za predšolske in šolske otroke
14. Krajevna skupnost Hotič - v četrtek. 27/12-1979 ob 1530 uri v osnovni šoli za predšolske in šolske otroke
b) Vse osnovne šole organizirajo po posebnem programu novoletna praznovanja v okviru razrednih skupnosti.
Prosimo starše, da pripeljejo otroke na prireditev ob uri, ki bo navedena v posebnem vabilu, vse tiste, ki vabila morebiti ne bi prejeli za svojega otroka, pa prosimo, naj se prireditve v svojem kraju vseeno udeleže, ker je dedek Mraz pripravil darilo za slehernega otroka naše občine.
Društvo prijateljev mladine Litija
je tekmovanje tudi vzorno organiziral.
REZULTATI:
mlajše pionirke: 1. Ljublja-na-Šiška, 2. Litija, 3. Zalog I...
starejše pionirke: 1. Vič — Rudnik L, 2. Vič - Rudnik II., 3. Kemičar Hrastnik.
mlajši pionirji:- 1. ŠŠD Bežigrad, 2. Litija, 3. Grosuplje.
starejši pionirji 1. Kemičar — Hrastnik, 2. Kočevje, 3. Moste-Polje.
PRAVLJIČNE URE Z DEDKOM MRAZOM
Dedek Mraz vabi otroke in starše, da ga obiščejo v blagovnici Centromerkur v Litiji 27., 28. in 29. decembra 1979 od 16.30 do 18. ure.
Dedek Mraz vam je pripravil aranžirana darila. Nudi vam še vse ostalo pa prijetno silvestrovanje in veselo razpoloženje na snegu.
Dedek Mraz si želi srečanja z vami!
Cenjenim potrošnikom vošči srečno leto 1980 kolektiv blagovnice Emona Centromerkur Litija
emona centromerkur
BLAGOVNICA V LITIJI