Studenec
Poletni kulturni festival stran 16
Pogovor
Lado Gorjan, KK Helios
KULTURNI ZAKLJUČEK POLETJA
16. Etno rock festival
Konec avgusta smo se Domžalčani ponovno lahko prepustili utripom etno rock glasbe.
Organizatorji so se skupaj z nami s tradicionalno prireditvijo poslovili od poletnih počitnic.
Pestro dogajanje smo tokrat podrobneje predstavili tako v krajši reportaži kot tudi v osrednjem intervjuju z očetom festivala, ki je letos drugo leto zapored dvodnevni.
Stran 5
Obvestilo
Novi most čez Kamniško Bistrico v Nožicah
Poletna investicijska dela v naši občini
D	u
D	E
CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE
Breznikova 15 1230 Domžale
VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE
ZA OTROKE IN ODRASLE
tel: 01 / 721-69-13, 01 / 729 24 86, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si
Občina Domžale je v poletnem času nadaljevala in zaključila številne pomembne investicije. V juniju je bila zagotovljena asfaltna prevleka na več odsekih: na križišču pri AS Domžale, na križišču pri Bukovčevi cesti na Viru ter na Prečni poti v Prelogu, mesec kasneje pa še na cestnem odseku med Centralno čistilno napravo proti Mali Loki, kanalizacija in asfaltna prevleka pred Občino Domžale ter odsek makadamske ceste na Sveti Trojici proti Dobo-ljam.
Stran 3.
^sJrl	t? 080 22 36]
	Conuncrcc
2a hpte zim? m pomkd v.hp.corjimG i ts. &i	
Z naslednjo številko glasila Slamnik, ki izide v petek, 28. septembra 2012, postane izdajatelj glasila Slamnik Kulturni dom Franca Bernika Domžale.
Rok za oddajo prispevkov je v petek, 14. septembra 2012, do 12. ure.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com.
V skladu z odlokom o glasilu Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo.
Organizatorje kulturnih, športnih in ostalih dogodkov prosimo, da nam informacije o prireditvah v obdobju med 28. septembrom in 26. oktobrom 2012 pošljejo do 18. septembra 2012 na e-naslov: urednis1vo.slamnik@gmail.com.
Za vsa vprašanja smo
vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.
slamnik@gmail.com.
2
iz urada župana
7. SEPTEMBER 2012
Dragi bralci, drage bralke,
pred vami je nova številka glasila Slamnik. Tokrat še v stari podobi, že naslednja bo prinesla številne spremembe. Vsekakor bo najpomembnejša sprememba prenos urednikovanja glasila na Kulturni dom in novo urednico, Špelo Keber, ki z naslednjo številko prevzema pomembno vlogo priprave osrednjega glasila vseh Domžalčanov in Domžalčank. Glasilo bo v kratkem doživelo tudi napovedano grafično spremembo a o tem bo več povedala naslednja urednica. Moje zaključne misli pa so tokrat usmerjene v september. Ko sem minule dni spremljala številne starše in otroke v pogovorih, sem ugotovila, da bi september skorajda lahko primerjali s takim, malim novim letom. Res je, da ni prvi januar, je pa zato prvi september za marsikoga veliko bolj pomemben kot uradno novo leto. Prihaja namreč novo šolsko leto. Nekateri otroci dobijo nove sošolce in sošolke, nekateri prvič vstopajo v vrtec. Vse te spremembe pomembno vplivajo tudi na starše, ki svoje malčke pospremijo na njihovo novo društveno in vzgojno pot. Spet drugim pa september pomeni novo delovno sezono. Če smo poletje preživljali na dopustih in morda bolj umirjeno, september prinaša nov zagon, nove izzive pa tudi nove stresne situacije. Skratka, malo novo leto.
Tokrat je to »malo novo leto« v drugačni obliki namenjeno tudi meni. Čakajo me novi izzivi, Slamnik ostaja eno prijetno poglavje v mojem življenju, ki ga počasi zapiram. Dragi bralci in bralke, cenim vsa vaša mnenja, ki sem jih prejela v preteklosti, dobra in slaba. Zato vam želim v prihodnje še več užitka ob branju Slamnika.
Mateja A. Kegel, v. d. odgovorne urednice
Dr. Danilo Türk obiskal Domžale
Domžale je v petek, 24. avgusta, med prvimi obiskal dr. Danilo Türk, kandidat za predsednika Republike Slovenije in sedanji predsednik republike. Sprejela sta ga župan Občine Domžale Toni Dragar in pod-županja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc ter ga pospremila do stojnice v centru mesta. Dr. Danilo Türk je izkazal veliko zanimanje za aktualna vprašanja v občini Domžale, še posebej zaposlovanje mladih, medgeneracijske povezave in delovanje civilne sfere, društev in organizacij. Pri stojnici so se zbrali številni in mu osebno izkazali svojo podporo.
Druženje je bilo prijetno in sproščeno. Dr. Danilo Türk je v pogovorih s podporniki strnil nekaj svojih najbolj svežih vtisov z obiskov po Sloveniji:
»Preprosto navdušujoče in čudovito je, predvsem ko lahko vidimo pri ljudeh toliko optimizma,« je dejal. Občina Domžale, Urad župana
IZOBRAŽEVANJE
Tradicionalni tabor mladih gasilcev
Varno na poti
Poletje se počasi poslavlja in pred nami je jesen. Upam, da ste poletje preživeli čim bolj brezskrbno in pestro ter se zadovoljni, zdravi in polni novih moči vračate na delovna mesta, vaši otroci pa v vrtce in šole. Oživeli so vrtci, šole, prav tako pa tudi ulice in ceste, ki so polne prometa. Naši igrivi, navihani in razposajeni otroci so tako postali še bolj ranljivi. Nikoli ne vemo, kaj bodo storili v naslednjem trenutku: skočili s pločnika ali igrišča na cesto, skakali iz ene luže v drugo ali pa le mirno stali in opazovali dogajanje okoli sebe. Dolžnost vseh nas je, da poskrbimo za njihovo varnost v prometu — starši, da svoje otroke seznanite z najnujnejšimi prometnimi pravili in jih naučite, kako in kje lahko varno prečkajo cesto v domačem okolju, na križišču ali cesti ter vozniki, da upoštevate prometne predpise ter vozite strpno in previdno.
Trenutek nepazljivosti nam lahko za vedno spremeni življenje. Poskrbimo, da do takšnih nesrečnih trenutkov ne bo prišlo. Otroci so enkratni in neponovljivi, vredni vseh naših naporov in prizadevanj, da bo njihova pot varna. Dragi otroci, srečno na poti, srečno na cesti in pa seveda — srečno v vrtcu ali šoli!
Toni Dragar,
župan Občine Domžale
Vsakoletni tabor mladih gasilcev je ena od tradicionalnih oblik izobraževanja in usposabljanja mladih gasilcev, združena s številnimi prijetnimi trenutki, ki jih prinaša počitniški čas. Tako se je 37 mladih gasilcev iz prostovoljnih društev Domžale-me-sto, Homec, Ihan, Radomlje, Rova, Vir in Zeje-Sveta Trojica zbralo na 14. gasilskem taboru v prijazni koroški vasici Libeliče. Kot je tradicionalen gasilski tabor, je tradicionalen tudi obisk vodstva Občine Domžale in Gasilske zveze
Domžale. Le-ti so obiskali mlade gasilce, ki so skupaj s šestimi mentorji spoznavali skrivnosti gasilske organizacije in preventivnih dejavnosti. Mentorji so se še posebej trudili, da bi mladi prijetno preživeli prosti čas.
Zupan Toni Dragar je bil tudi letos navdušen nad taborom, ki ga je vodil Lojze Limoni, enako navdušenje pa so pokazali predstavniki Gasilske zveze Domžale. Mladi gasilci so gostom pripravili prijetno vzdušje ter na praktičen in zabaven način
prikazali, kako se je mogoče naučiti novih gasilskih veščin. Seveda pa so jim pokazali tudi, kako veselo je v njihovem prostem času. Gostje so pohvalili gasilski tabor in poudarili pomembnost vključevanja mladih v gasilsko organizacijo oziroma društva ter pridobivanja vedno novih znanj s področja gasilstva in udeležencem zaželeli, da se imajo lepo do konca tabora. Hkrati so pohvalili mentorje in društva, ki so svoje mlade člane vključili v gasilski tabor. Občina Domžale, Urad župana
KVALITETNO IN ZDRAVO ŽIVLJENJE
Društvo Šola zdravja in skupinska vadba 1000 gibov v Piranu
Projekt medgeneracijskega sodelovanja - Simbioz@ 2012
Občina Domžale se bo tudi v tem letu, ki ga je Evropska unija določila za leto aktivnega staranja prebivalstva, pridružila projektu Simbioz@. Gre za vseslovenski prostovoljski projekt računalniškega opismenjevanja starejših, ki bo potekal med 15. in 19. oktobrom letos.
Projekt naj bi povezal mlajšo in starejšo generacijo, prispeval k dvigu računalniške pismenosti starejših in ustvarjal kulturo medgeneracijske solidarnosti, ki jo bodo mladi lahko prenašali naprej in tako povečevali družbeno blaginjo.
Občina Domžale je v lanskem letu pri tem projektu že uspešno sodelovala in zaznala pozitivno naklonjenost tako prostovoljcev kot tudi udeležencev projekta Simbioz@. Ena od lanskoletnih udeleženk izkušnjo opisuje kot izredno pozitivno. In pravi: »Naučila sem se rokovati z elektronsko pošto, ki sem
jo vse leto pridno uporabljala. Uporabljati znam brskalnik Google in poiskati slike.« Poleg osnov uporabe računalnika, brskanja po spletu in elektronske pošte bo letos program obogaten še s temama družbeni mediji in mobilna telefonija. Vsi, ki bi radi svoje znanje delili s starejšimi ali bi radi omenjena znanja prejeli, ste vabljeni, da svojo prijavo sporočite lokalnim organizacijam, ki bodo dogodek podprle. Lokacije v Občini Domžale, na katerih bo potekal projekt Simbioz@, so: Knjižnica Domžale, Srednja šola Domžale, Osnovna šola Rodica Domžale in Univerza za tretje življenjsko obdobje, društvo Lipa Domžale. Za vse željne računalniških znanj bo na Centru za mlade Domžale vzpostavljena tudi info točka, kjer bo možen vpis udeležencev in prostovoljcev.
Urad župana
v čes
BIO DAN novem
Toni Dragar, župan Občine Domžale, se je odzval povabilu društva Šole zdravja in se v Piranu skupaj s 350 udeleženci razgibal v jutranji telovadbi.
Kakovostno in zdravo življenje je odvisno od posameznikov, njihovih navad in hobijev. Vsak posameznik naj bi najbolje poznal svoje telo, občutil spremembe v njem in poznal svoje zmogljivosti. Prav sami lahko največ naredimo za svoje zdravje, vendar se žal dogaja, da s starostjo vedno bolj godrnjamo, kako nas vse boli, namesto da bi pričeli ali nadaljevali s telovadbo, se gibali in tako ostajali vitalni. V hitrostni dirki življenja se izgubljamo, zato je pri marsikomu čas za spremembo. Morda je ena prav pred vami.
ZDRAV ČLOVEK = ZDRAVA DRUZBA = ZDRAVA DRZA-
VA. To je moto Šole zdravja, ki je v soboto, 25. avgusta, ob 8. uri skupaj z vsemi Šolami zdravja iz Slovenije zavzela Tartinijev trg v Piranu. Vadba poteka pol ure, in v tem času udeleženci skupaj izvedejo 1.000 gibov, s katerimi razgibajo vse sklepe telesa, od dlani do podplatov, s tem
dosežejo maksimalno gibljivost in okretnost telesa ter zmanjšajo bolečine.
Srečanje, na sporedu že četrto leto zapored, je združitev vseh Slovencev, ki se vsak dan (365 dni na leto), v vseh letnih časih, v bližini svojega bivanja in na prostem brezplačno zberejo v več kot desetih občinah. Namen je spodbujanje in ozavešča-nje širše javnosti o skrbi za dobro počutje, zato bi ob sebi želeli še več ljudi, ki bi si vsakodnevno želeli razgibati svoje telo, obenem pa se družiti s sovaščani. Dobra volja in veliko smeha je ključ do zdrave družbe. Začetnik, idejni vodja in ustanovitelj Šole zdravja v Sloveniji je dr. Niko-lay Grishin, nevrolog, ki s takšnim načinom vadbe želi narediti aktiven vpliv na zdravje in kakovost življenja ljudi, ki bo bistveno znižala stroške na področju zdravstva in sociale. Jutranja telovadba lahko marsikomu povrne dobro počutje in duševno ravnovesje, odpravi nadležne bolečine in pomaga izgubiti odvečne kilograme. Skupaj v družbi ali pa samostojno. Izberite si sami. Občina Domžale, Urad župana
Sobota, 29. september od 9. do 12. ure
DOBRO ZA NARAVO, ŠE BOLJŠE ZA VAS!
OBČINA DOMŽALE
SLAMNiK JE GLASiLO OBČINE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL. POMOCNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiC. • E-NASLOV: uREDNISTVO.SLAMNIK@GMAIL.cOM • čLANi iN čLANicE uREDNIŠTVA: KAMAL IzIDOR Shaker, Marjeta Kastner, ANDREJA ŠuŠTAR, Darka BITENc, ViLMA Novak, Bogdan OSOLiN, MARiJA puKL, Robert ŠuŠNJARA, Katja pIRNAT. • TEHNIčNI urednik JANEz DEMŠAR • LEKTOR PRIMOž HIENG • uREDNISTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJuBLJANSKI cESTI 61 V DOMžALAH • uREDNISTVO TINA KuŠAR, TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • uRADNE uRE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. uRE, OB SREDAH TuDI OD 14. DO 16. uRE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA c. 52, 1260 LJuBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOc ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATu (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRju, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT • uREDNISTVO SI PRIDRŽuJE PRAVicO DO KRAJŠANJA PRISPEVKOV, V KOLIKOR NISO V SKLADu Z VSEBINSKO ZASNOVO.
7. SEPTEMBER 2012
občinski svet občine domžale
3
Rekonstrukcija Rojske ceste v Domžalah
Izgradnja prizidka k OŠ Rodica
Rekonstrukcija kotlovnice na OŠ Venclja Perka
OBČINA DOMŽALE
Poletna investicijska dela v naši občini
Nadaljevanje s prve strani.
Pomembna pridobitev je novi most čez Kamniško Bistrico v Nožicah, s katerim se uresničuje zamisel oblikovanja zelene osi ob Kamniški Bistrici in povezanosti domžalske in kamniške občine ter Arboretuma Volčji Potok. Most je namenjen pešcem in kolesarjem. Izgradnjo mostu v v vrednosti 260.000 evrov je izvedlo podjetje KPL d.d. Ljubljana. Zaključila se je tudi druga faza rekonstrukcije Rojske ceste v Domžalah od križišča z Gostičevo do križišča z Vegovo ulico. Investicija je obsegala obnovo vodovoda in gradnjo pločnika. Finančna konstrukcija investicije znaša 240.000 evrov. Prav tako je še v izvajanju rekonstrukcija Ceste Radomeljske čete v Radomljah. LAVACO d.o.o. je izvajalec rekonstrukcijskih del, ki bodo zaključena predvidoma 15. septembra 2012. Vrednost del je 367.500 evrov. Dela zajemajo izgradnjo meteorne kanalizacije, celotno menjavo spodnjega ustroja voziščne konstrukcije, dograditev pločnika in javne razsvetljave z ustrezno prome-
tno ureditvijo. V času rekonstrukcije velja popolna zapora prometa, lokalni dostop do objektov je mogoč najmanj enkrat dnevno. Obvoz je urejen prek Lukovice ali Arboretuma. Občina Domžale je za izvedbo investicije — kanalizacija Ihan, črpala del sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sicer v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Izvedba del, ki so v zaključni fazi, vsebuje 3,3 km novega kanalizacijskega omrežja, 211 novih hišnih priključkov in tri komunalno opremljena naselja z novim ali obnovljenim kanalizacijskim omrežjem. Investicija bo prispevala k boljšim življenjskim pogojem in higienskim standardom krajanov krajevne skupnosti Ihan. Izvajalec del je LAVACO d.o.o. Vrednost izvedenih del znaša 563.688 evrov. V starem delu OŠ Preserje pri Radomljah, zgrajenem leta 1964, je v fazi izvajanja prenova fasade na objektu. Energetska sanacija objekta zajema zamenjavo lesenih oken in fasadnih vrat in dodatno mon-
tažo toplotne izolacije celotnega fasadnega ovoja stavbe vključno s »coklom«. Obstoječe zunanje police bodo odstranjene, prav tako je potrebna menjava žaluzij. Izvajalec investicijskih del, ki zajemajo celotno pripravo fasadne površine za montažo nove toplotne izolacije z zaključnim fasadnim ometom, je PAM d.o.o. Vrednost investicijskih del je 106.723 evrov. Izvaja se rekonstrukcija telovadnice na OŠ Domžale. Zaradi zagotovitve uporabnosti objekta se izvedejo določena prenovitvena dela, v sklopu katerih se izvede tudi statično ureditev objekta tako, da se s projektom rekonstrukcije objektu zagotovi ustrezno varnost in stabilnost v skladu s tehnično regulativo. Izvajalca projekta rekonstrukcije telovadnice na OŠ Domžale sta PAM d.o.o. in URAL d.o.o. V telovadnici je predvidena zamenjava vseh fasadnih steklenih pasov in oken, zamenjava vseh lesenih sten in sten z vrati, zamenjava obstoječega spuščenega stropa in zamenjava obstoječega športnega poda. Predvidena
je tudi izvedba nove razsvetljave in ozvočenja v telovadnici ter novo ra-diatorsko ogrevanje s priklopom na obstoječe ogrevalno omrežje za telovadnico. Vrednost del znaša 218.564 evrov.
Rekonstrukcijo kotlovnice na OŠ Venclja Perka izvaja TAMES d.o.o. Vrednost investicije je 130.000 evrov. Predvidena je zamenjava obeh kotlov in prehod na novo gorivo. Nov energent bo zemeljski plin. Nova kondenzacijska kotla bosta imela v primerjavi z obstoječima oljnima kotloma 15 do 20 odstotni boljši izkoristek, kar se odraža tudi pri nižje izbrani nominalni moči, posledično pa tudi pri porabi goriva. Za pripravo sanitarne tople vode je predvidena postavitev zunanjega toplotnega izmenjevalnika s toplotno močjo do 240 kW in enega akumulatorja z volumnom 1000 litrov. Obstoječa dimnika bo potrebno sanirati z vstavitvijo tuljave iz ner-javnega materiala. Za kotlovnico je predvidena tudi nova požarna zaporna pipa, nov vhod v kotlovnico skozi jašek za vnos opreme, nova vhodna enokrilna vrata in strop iz mavčno kartonskih plošč. Pod kap se pritrdi nov žleb in prepleska celotna kurilnica. Dela bodo končana predvidoma 15. septembra 2012. Nadaljuje se tudi gradnja oziroma širitev vrtca Krtek in podružnične Osnovne šole v Ihanu ter izgradnja prizidka k Osnovni šoli Rodica. Občina Domžale, Urad župana
Rekonstrukcija ceste Radomeljske čete v Radomljah
Širitev vrtca Krtek in podružnične šole v Ihanu
Rekonstrukcija telovadnice v OŠ Domžale
Domžalski taborniki so letos taborili v Stavči vasi in v Bohinju
Življenje tabornika je življenje v naravi in z naravo, tega se še kako zavedajo domžalski taborniki Roda Skalnih taborov Domžale, ki so to poletje ponovno taborili v Stavči vasi in v Bohinju.
Mlajši del Rodu Skalnih taborov Domžale — medvedki in čebelice so taborili v Stavči vasi na Dolenjskem, starejši del pa v Bohinju. Pretekle dni sta domžalske tabornike na obeh lokacijah taborjenja obiskala tudi župan Občine Domžale Toni
Dragar in namestnik poveljnika Civilne zaščite Občine Domžale Peter Gubanc.
Taboreči so na taborjenju uživali v raziskovanju narave, naučili so se mnogih veščin, preživljali nepozabne večere ob tabornem ognju in pesmih. Vsem nam znova dokazujejo, da se v naravi dobro znajdejo in da biti tabornik pomeni način življenja: skromnega, aktivnega in predvsem povezanega z naravo.
Občina Domžale, Urad župana

Sodelovanje v akciji LPP info marjetice v času Evropskega tedna mobilnosti
Občina Domžale bo jeseni, od 19. do 21. septembra, sodelovala v akciji LPP info marjetice, ki jo izvaja javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. v sodelovanju s primestnimi občinami. Namen akcije je naše občane seznaniti z novimi, preusmerjenimi in podaljšanimi linijami, ki uporabnikom javnih potniških storitev predstavljajo prije-
tno in pomembno pridobitev. Zato bo v času Evropskega tedna mobilnosti na lokaciji bencinskega servisa Petrol v Domžalah, na Češminovi cesti 1, potekalo razdeljevanje shem linij. Skupno želimo občanom približati uporabo novih linij in jim olajšati potovanja v Ljubljano in okolico, hkrati pa prispevati k manjšemu onesnaževanju okolja.
DOMŽALSKA TRŽNICA Sobota, 22. september 2012 od 8.00 do 12. ure
iji ,
w< .ar
V'."?« '1' /s/ ^ fjfs
OBČINA DOMŽALE
4
intervju
BELA SZOMI KRALJ
»Glasba ima svoje zakonitosti, zaporedja, tako kot matematika«
Pogovor z Belo Szomijem Kraljem je bil prežet z smehom, navdušenjem, izrednim zanimanjem in številnimi informaciji popolnoma nasprotnih si področij. Pa so si res nasprotna? Kaj imajo skupnega glasba, matematika, šah, fizika, astronomija, logika? Kako je uspešen glasbenik, umetnik, ustvarjalec lahko hkrati tudi učitelj? Bela Szo-mi Kralj, ki svoje delo vidi kot prosti čas, prosti čas pa mu zapolnjuje njegovo delo, je vse to v eni osebi. Kako? Preberite si intervju, ki sva ga pripravila za Slamnik.
Če začneva s pravkar zaključenim Etno rock festivalom. Kaj so bili vrhunci letošnjega festivala?
Letošnji festival je bil dvodnevni, prvi dan je bil festival namenjen najmlajšim, otroci so igrali otrokom. Z glasbenega stališča je bil vrhunec tega dne zagotovo nastop bratov Andreja in Petra Omejca, ki sta vrhunska slovenska umetnika. Izpostavil bi tudi 8-letno violončelistko Zalo Er-dani, ki je odigrala zelo dobro. Sicer pa lahko rečem, da je bil prvi dan en sam vrhunec, saj tako nekomercialne prireditve v Sloveniji ne pripravlja nihče. Otroci, ki so nastopali v okviru festivala, so tudi sicer vrhunski izvajalci, imajo zlata priznanja na tekmovanjih, uvrščajo se med prve tri. Tem otrokom je treba dati priložnost, da začnejo igrati na odrih po Sloveniji, ker imajo kaj pokazati. Polovico teh glasbenikov bi takoj sprejel v band, če bi hoteli. Govorimo pa o otrocih, starih od osem do petnajst let! Letošnji festival je bil precej družinski, prvi dan za otroke in starše, drugi dan pa za prav vse generacije. Prav drugi dan pa je imel dva vrhunca dneva. Prvi vrhunec je bil zagotovo nastop Neozbiljnih pesimistov iz Srbije, ki so s svojo energijo preplavili in so ljudje dobesedno skakali na njihove ritme. S pristopom in njihovim načinom izvajanja sem prepričan, da bo ploščad pred Vele čez pet let, ko bi jih spet povabili, zanje premajhna. No, drugi vrhunec dneva pa je bil nastop Šukarjev. Povedati moram, da so med nami in njimi mediji ustvarili nekakšno bojno polje, rekoč, da smo oboji band, ki igra romske pesmi, oni so Romi, mi nismo. Dejstvo je, da mi igramo vso etno glasbo, ki nam je všeč in vso avtorsko glasbo, ki jo naredimo sami in nam je všeč. Tisto, ki nam je malo manj všeč, jo damo pa zaigrati drugim, za katere prav tako pišemo pesmi. Skratka, to umetno ustvarjeno rivalstvo med nami je dokončno usahnilo in prav vsak je dobil mesto tam, kjer mu pripada. Če je konkurenca, potem je dela za vse dovolj, če pa je samo en band take zvrsti, potem ni konkurence in se publika hitro naveliča. Pestrost mora biti v vseh pogledih glasbe. Bi pa želel pohvaliti seveda vse sodelavce, še posebej pa dve osebi — Urha Vrenjaka, ki je bil, kot omenjeno, oče prvega dne festivala in v veliko pomoč tudi drugi dan, in mojega sina Pala Szomija na katerega počasi računam, da bi v prihodnje za nami prevzel festival. Letos pa je bil zagotovo moja desna roka v vseh faza projekta.
Publika pa je Etno rock festivalu zvesta, kajne?
Res imamo zvesto publiko, se pa naš krog poslušalcev tudi širi. Letos smo
imeli tako goste tudi iz Ljubljane, Maribora in Krškega, ki poznajo našo glasbo in so prišli poslušati nas, Šukarje in Pesimiste.
Logična rast festivala iz enega na dva dni ali razlog tiči kje drugje?
Ze nekaj časa smo razmišljali o širitvi festivala na dva dni, a ni bilo finančnih pogojev. V nekem trenutku pa je idejo pograbila tudi občina Domžale, tako smo že lani ustvarili dvodnevni festival. Da smo podporo dobili tudi za letošnjega, gredo zasluge predvsem podžupanji Andreji Jarc Pogačnik, ki se je zelo potrudila, da smo dobili tisoč evrov za izvedbo JaregaERF, torej prvega dne festivala. Ime JariERF (jari, staroslovensko zdravo op.p.) je predlagal Urh Vre-njak, etnolog in kulturni antropolog iz Radomelj, ki je bil oče letošnjega otroškega festivala. Če se vrnem na širitev festivala, nas je v to nekoliko prisilila tudi država, saj festival kar naenkrat nima več priznanega statusa, če ni vsaj dvodnevni. Če bomo tri, štiri leta delali dvodnevni festival, bomo imeli priznan festivalski cikel in tako prišli tudi v proračun ministrstva. Za širitev je bil še vsaj en razlog. Ne zanimamo se samo za uveljavljene glasbenike, ampak so nas od nekdaj zanimali tudi glasbeniki, ki so manj uveljavljeni in za vse v enem večeru ni bilo dovolj prostora, morda le za enega novega. Letos je bil to G&G trio, fantje, ki hodijo v srednjo glasbeno šolo in so se zares izkazali. Takšni glasbeniki nimajo odrov za nastope, pač pa tu in tam nastopijo le na odprtju kakšne razstave. In kar nas najbolj jezi, da nam ministrstvo ni namenilo sredstev za prvi dan festivala. Delo z mladimi, ki je pri njih posebej zapisano, če sodeluješ z mladimi neuveljavljenimi glasbeniki, kar smo mi tudi izpolnili. A za reference so nam dali samo dve točke od petih, ne glede na to, da so bili to glasbeniki, ki so osvajali tudi zlata priznanja in bili na državnih prvenstvih med prvimi tremi. Kaj je bolj referenčnega od tega, da ima mlad glasbenik naslov državnega prvaka v saksofonu, violini? Morda pa namigujejo na to, da bi morali vse glasbenike pred tem poslati na X faktor in bi šele to štelo kot referenca!
Etno rock festival se je najbrž razvil skozi delovanje vaše zasedbe Kontrabant. Kaj pomeni Kontrabant v slovenskem glasbenem prostoru? Le alternativo ali obstajajo vzporednice s podobnimi zasedbami pri nas?
Primerjavo bi, po duhovitosti in energiji, delno lahko podali samo med nami in Terrafolkom. Če se boste sprehodili po forumih, lahko preberete, da ljudje pravijo, da je Kontrabant najboljši band na suho. Sicer pa predstavljamo izredno dober band, ki izvaja etno glasbo, svoje avtorske pesmi in smo odlični tudi v priredbah. Vsemu temu se reče »world music«, združujemo stile in pojemo v osmih jezikih. Smo zelo univerzalni glasbeniki, izredno dobri improvizatorji, in če zna pesem odpeti in odigrati en, ostali pa so jo morda le enkrat slišali, jo bomo brez problema izvedli. Vsi igramo več instrumentov in čeprav smo glasbeno šolo obiskovali le štirje, dva sva jo končala, lahko rečem, da smo postali profesionalci, čeprav ne živimo le od tega. Slovenija je namreč majhen prostor in se ne da živeti le od etno glasbe. Kar se tiče nastopov, jih je bilo letos zelo malo. Do sedaj smo jih Imeli okoli 30, število je padlo tudi na račun krize. So se pa naši domači nastopi velikokrat križali z dogajanjem v tujini, tako da tam letos praktično nismo nastopali. Smo pa smo v preteklosti veliko nastopali na Hrvaškem, v Avstriji in malo manj v Italiji, Nemčiji in Franciji. Pred časom pa smo imeli tudi dva zelo odmevna nastopa v Rusiji.
Poleg tega, da ste prvi mož Etno rock festivala, prvi mož Kontra-banta, ste tudi producent, če se ustaviva pri glasbi. Katere vaše projekte bi veljalo še posebej izpostaviti, ker je za vami kar 9 zgoščenk?
Vrhunci mojega producentstva so Kontrabantova zgoščenka Dobri geni, kjer sem sodeloval z oblikovalcem zvoka Gregorjem Samarjem. On je človek, ki me je veliko naučil. Prodajni vrhunec je moja zgoščenka Radovedna Katra in nepridiprav, ki jo poznajo ne le v Domžalah, ampak po vsej Sloveniji. Za Mačkom Murijem je druga najbolje prodajana otroška zgoščenka v Sloveniji, na njej pa so zgodbe o nepridipravu, radovedni Katri, o tem kako cela družina išče dudo, kaj vse otroci ne marajo. Ta projekt je zaživel v vseh družinah, ki so ga kupile, otroci so z njim obsedeni kot z Mačkom Muri-jem, marsikateri domžalski vrtec pa ga je podaril ob koncu leta otrokom. Še en vrhunec je Kontrabantova kompilacija prvih treh zgoščenk, kjer je predstavljena romska glasba in glasba, ki je v slovenskem jeziku oziroma dialektu, in je povezana z Romi. Kot glasbenik pa svoj vrhunec beležim s projektom Teh pesmi ne kaži svoji mami, ki sem jih posnel z zasedbo Robeldule v kateri sem sodeloval z Hieronijem Vilarjem, Dušanom Zeleznikarjem, Palom Szomijem, prav tako pa je z nami sodelovala moja hči Lena Szomi. Besedila so odlična in zanimivo je, da nas redno vrtijo na Radiu Študent. Mladi se morda najbolj spomnijo naše pesmi Slovenski dopust po repersko, jaz pa se bolj nagibam k ljubezenskim, erotično navdihnjenim pesmim kot je Dan po tem, Kako naj čas ustavim ter družbeno kritičnim, kot je Hvala gospod predsednik, za katero smo posneli tudi videospot. Ponosen pa sem še na dva projekta. Eden je arhiviranje in v starinski čas postavljena Mara Vilar, Moravška Mara in njene pesmi, drugi pa je arhiviranje pesmi Janeza Vrenjaka, s čimer smo pustili pečat mlajšim rodovom, da bodo pesmi ostale takšne kot so — kvan-taške, godčevske, pretvorjene v slo-
Od kod črpate navdih?
Za otroške pesmi zagotovo iz mojega poklica — poučevanja. Kakovostne otroške glasbe je v Sloveniji premalo, zato sem se čutil dolžnega nekaj ustvariti. Pripravil sem dva otroška CD-ja, navdih za vse radovedneže, nepridiprave in nežne »se-dinčice« pa sem iskal pri mojih otrocih, deloma pa tudi šolskih otrocih. Za navdih za kantavtorske, družbe-nokritične pesmi pa samo stopiš na ulico in lahko napišeš 20 pesmi.
Uglasbili pa ste tudi pesmi nekaterih slovenskih pesnikov. Kdo so
bili ti in kaj vam pri tem predstavlja največji izziv?
Ta trenutek mi največji izziv predstavlja uglasbitev madžarskega pesnika dr. Benceja Lajosa, ki sem ga tudi sam prevedel. Lani sem namreč prevajal dve knjigi, najprej antologijo prekmurskih in madžarskih pesnikov v slovenski jezik, ki bo v kratkem izšla v knjižni obliki, nato pa še dobršen del knjige dr. Benceja Lajosa, ki je izšla samostojno. Takrat sem tudi ugotovil, da v bistvu nisem pozabil madžarskega jezika, čeprav živim v Domžalah. To je potrdil tudi dr. Bence Lajos, katerega izbor pesmi sem v preteklosti že prevedel in je od založbe nato v nadaljevanju zahteval, da ne želi uveljavljenih prevajalcev, ampak mene. Kot je dejal, sem v njegovih pesmih ohranil ritmiko in stil ter jo vsebinsko najbolj močno prevedel v slovenski jezik. Pesmi namreč ne prevedem dobesedno, pač pa jo prilagodim, da ohrani omenjene lastnosti. Izziv pa mi predstavlja tudi uglasbitev njegovih pesmi za orkester. Rad sodelujem tudi z Urošem Vošnjakom, ki ima zelo kakovostna besedila, a ob vseh mojih obveznostih enostavno nimam časa, da bi uglasbil vsako pesem, ki mi jo pošlje. Omeniti moram še eno pesem, ki mi je predstavljala predvsem čustven izziv — pesem Bogdana Novaka: Ljubezen. Ta se je znašla tudi v učbeniku za glasbo za 5. razred. Nenavaden izziv sem dobil že pred časom in sicer, da napišem besedilo na že napisano gotovo glasbo. Šlo je za pesem Zelena dežela skupine Victory, za katero še danes vsak pravi, da je njihova najboljša pesem.
Kako pa sicer ocenjujete kulturno življenje v Domžalah, tu je kar nekaj glasbenih dogodkov (Domžalska noč, Hitovo sejmaijenje ...)?
Domžalska noč in Hitovo sejmar-jenje sta izrazito komercialni prireditvi, Etno rock festival pa je nekomercialna. Ljudem, ki organizirajo Hitovo sejmarjenje, to predstavlja njihovo življenje, od tega živijo, je tudi reklama za Radio Hit, kar seveda odobravam. Nič nimam proti komercialnim prireditvam, ampak potrebno jih je ločiti od art prireditev. Seveda pa ima vsaka od njih zagotovo tudi nekaj tega pridiha. Se pa komercialni projekti na koncu najbrž končajo tudi s pozitivno bilanco, medtem ko pri Etno rock festivalu od tega ne živimo. Ne bom rekel, da končamo v minusu, saj večina ljudi dela zastonj, ampak če nam na koncu ostane 500 evrov, bomo ta denar dali nekomu, ki je pomagal in je sicer brez službe. Kar pa se tiče umetniškega dogajanja v Domžalah, se zagotovo največ dogaja v Kulturnem domu Franca Ber-nika, kjer imajo odličen program, zadnje čase tudi filmski. Menim, da je to središče dogajanja umetnosti v Domžalah, zato bi vsekakor pohvalil
Milana Mariniča, Jureta Matičiča in ostale, ker pomagajo, da ta prostor zares kulturno diha.
Vaše poklicno življenje pa ni neposredno povezano z glasbo, ki zapolni konkreten del vašega življenja. Ste učitelj fizike, matematike, astronomije, logike in šaha. Napisali ste tudi 12 osnovnošolskih učbenikov in delovnih zvezkov. Morda beseda o tem? Zadnji delovni zvezek za 3. del astronomije z naslovom Zvezde in vesolje sem pisal skoraj pet let. Astronomija je namreč izbirni predmet, vse tri delovne zvezke, ki obstajajo, sem napisal jaz. Prav zadnji mi je dal vetra, za recenzentko sem imel dr. Andrejo Gomboc, ki je poskrbela za enoletno čiščenje moje glave, kar se tiče pojmov o astronomiji. Sam namreč vaje iščem predvsem v praksi, delovni zvezki pa so sedaj v pomoč osnovnošolskim učiteljem pri izvajanju tega predmeta. Ze od samega začetka sem začel pisati praktične naloge, ki imajo več rešitev, pa ne le za astronomijo, pač pa tudi za logiko, delovne zvezke za fiziko. Ker sem član državnih komisij za matematiko, logiko in šah, še vedno pišem tudi naloge za Vegovo in druga tekmovanja in vsako leto uporabijo kar nekaj mojih predlogov. Povedati moram tudi, da otroci, ki jih poučujem, gredo po koncu šolanja še vedno z menoj v hribe, poučujejo prihajajoče rodove otrok in so moji pomočniki. Na taborih fotografiramo globoko vesolje, pišemo članke ... Še vedno sem aktiven na več področjih, a mi glasba in astronomija zapolnita dobršen del mojega časa. Dejstvo je, da glasba zame ni več samo hobi, saj ko enkrat dosežeš določen nivo, ne moreš več »igrati neresno«.
Med vašimi šahovskimi učenci je kar nekaj takih, ki segajo v sam vrh mladih slovenskih šahistov.
Sam nisem strašno dober šahist, saj se nikoli nisem osebno poglobil v to, da bi to postal. Sem izredno hitro misleč, razmišljam lahko v globino, a otvoritev in obramb nisem nikoli študiral. Če sem se, sem se naučil kakšno od mojih učencev, ki so postali tako dobri, nekateri so me krepko presegli. Od vseh pa sta me najbolj prerasli dve dekleti — Špela
Orehek in v novejšem času Teja Vi-dic. Prav slednja pa, če bo ostala v šahu, predstavlja svetlo prihodnost slovenskega šaha in je v tem trenutku najperspektivnejša 14-letna Domžalčanka na tem področju, že danes prvokategornica. Proti njej že kakšno leto nimam možnosti. Moram pa povedati, da je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih prišlo do dobrega razvoja šaha in se raven še dviguje. Sam sem lahko odličen promotor, motivator, če pa bi hotel biti vrhunski šahist, bi moral pustiti vse drugo, a te želje nimam.
Bolj za šalo kot zares — kje se srečata glasba in vaš poklic?
Glasba ima svoje zakonitosti, zaporedja, tako kot matematika. Ze sam noti zapis je čista matematika, matematično je določeno trajanje. Notni zapis so ulomki. Sama dinamika v glasbi, ko igraš hitreje, počasneje, glasneje, tišje, temu bi lahko rekli fizika. Igra z zvokom. Sama glasba, akordi si sledijo po neki logiki, torej to lahko primerjamo z logiko. Še najtežje primerjam glasbo s šahom, a tudi to se da. Ko si enkrat na odru, je to šah med nastopajočimi in poslušalci. Najboljše je takrat, ko zmagajo poslušalci, ki so te sicer premagali, ker si bil ti tako dober. Astronomija — glasba (smeh), tukaj pa že res težko najdeš drugačno povezavo kot pesniško. Glasbenikom rečemo, da so zvezde, v eni lepi pesmi, ki sem jo pravkar prevedel, pesnik pravi: Ker ti žariš kot sonce. Kup izrazov je iz astronomije, ki jih uporabljamo v besedilih, povezanih z glasbo, da jih napišemo bolj lirično.
Za konec pa še Bela Szomi Kralj v prostem času?
Svojega časa ne delim na prosti čas in delo. Vse, kar počnem je delo, četudi gledam izobraževalni program na televiziji, je to delo, ker se ob tem učim. Če hodim po travniku in nabiram zelišča, je to pol delo, pol zabava. Če bi poskušal izpostaviti prosti čas, bi rekel, da gobarim, zeliščarim, poznam ogromno divje hrane, vrtnarim in zelo rad kuham. Urejam tudi parcelo na Goričkem, kjer želim postaviti observatorij. Če mi ostane kaj prostega časa (običajno pozno ponoči), potem spim.
Mateja A. Kegel Foto: Peter Koprivnikar
Optike Škofi: žc cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
7. SEPTEMBER 2012
domžale
5
16. ETNO ROCK FESTIVAL
Iz leta v leto bogatejši festivalski program
Letošnji 16. Etno rock festival je privabil tako zvesto publiko kot tudi nove ljubitelje tovrstne glasbe iz vse Slovenije. Organizatorji so na tradicionalnem drugem večeru postregli ne le s pričakovanimi zasedbami, pač pa predvsem s kvalitetnimi nastopi domačih in tujih glasbenikov. Na drugem delu festivala so poslušalci tako lahko prisluhnili zasedbam Volk folk, Grega in Gašper Trio, Riki & Boogie Band, Šukar-jem srbskim gostom Neozbiljnim pesimistom ter stalnici festivala — glasbeni zasedbi Kontrabant, ki je tudi »krivec« za uspešnih 16 let festivala alternativne glasbe, ki v naše mesto vnaša dodaten kulturni pridih.
V časopisu težko poustvarimo zvočni vtis prvega in drugega dne letošnjega festivala, zato smo nekaj utrinkov ujeli s pomočjo Primoža Hienga, ki je festival spremljal skozi budno oko svojega fotoaparata.
Mateja A. Kegel
JariERF
Vsekakor je zamisel o prvem dnevu Etno rock festivala, ki so mu nadeli ime JariERF, dobra. Prav je, da imajo svojo priložnost tudi mladi glasbeniki, ki bi sicer ostali nepoznani za vrati glasbenih šol ali domačih sob, kjer vadijo. Med njimi so mnogi taki, ki so zares izredni talenti in bodo z leti lahko stali tudi na velikem odru domžalskega Etno rock festivala oziroma na kakšnih drugih odrih. Prav je, da se razvijajo v dobre glasbenike in to je končno tudi njihovo poslanstvo. Še toliko bolj je
pomemben nastop, saj so prav vsi dokazali, da so si ga zaslužili. Prav nastop pred javnim občinstvom je zanje pomembna nagrada oziroma priznanje. Res pa je, da je drugi Ja-riERF tudi letos krojila vročina, ki v Češminov park ni privabila toliko ljudi, kot bi si organizatorji in nastopajoči verjetno želeli, a kljub vsemu se je v vročem popoldnevu zbralo kar nekaj ljubiteljev »mlade« glasbe. Priznanje moramo dati vsem mladim glasbenikom, ki so v sproščenem vzdušju odigrali in odpeli tisto, česar so se naučili v svoji zgodnji
glasbeni mladosti. Kdor se je v teh letih zavestno odločil, da se bo ukvarjal z glasbo, mu tudi kasneje ne bo žal za tako odločitev. Končno je glasba univerzalni jezik sveta in mladi glasbeniki so zelo temeljito in vsak na svoj način predstavili svojo govorico not. Z gotovostjo lahko rečemo, da ni vse v glasbenem talentu, temveč se pri vseh pozna temeljito delo in nešteto ur vaj, čeprav verjamemo, da bi jih radi namenili tudi za druge dejavnosti. Poslanstvo Ja-riERF je s tem utemeljeno, zamisel torej ni slaba.
Tekst in foto: Primož Hieng
Anketa
Kultura in Domžalčani
Koledarskega poletja bo kmalu konec, meteorološko gledano smo že v prvem jesenskem mesecu. Prihaja čas nakupa ozimnice, pa tudi čas vpisovanja v kulturne abonmaje in, po poletnem mrtvilu, tudi bolj pestrega kulturnega dogajanja. Le-te-ga sta ob koncu poletja napovedala že dva odmevna kulturna dogodka na prostem (16. etno rock festival in 2. Domžalska poletna noč), zato smo mimoidoče tokrat povprašali o kulturnem življenju v domžalski občini.
Je zaznati, da se v naši občini marsikaj dogaja tudi kaj na kulturni ravni, ali pa je kultura sedaj, v kriznih časih, potisnjena na obrobje naše zavesti in se kulturnih dogodkov niti ne udeležujemo?
Kulturnih dogodkov ne spremljam preveč, sem se pa za kakšno uro zadnjič ustavila na etno rock koncertu na ploščadi pred Vele in spremljala dogajanje. Zal imam premalo časa in preveč družinskih obveznosti, da bi se pogosteje udeleževala kulturnih prireditev, zato pa v Slamniku z zanimanjem preberem, kaj se dogaja v naši občini na tem področju. Poleti smo si z družino ogledali tudi vojaka Švejka v letnem gledališču Studenec in se nasmejali skorajda do solz. Če bi bilo več časa in financ, bi šli kdaj tudi na kakšno predstavo v Kulturni dom Franca Bernika. No, mogoče bomo v zimskem času tja šli na ogled kakšne predstave, a do takrat je še kar daleč. Mateja, 34 let, Domžale
V naši občini je kulturnih dogodkov kar veliko, če k temu seveda prištejem tudi vse gasilske veselice in koncerte. Prav velikokrat se kulturnih dogodkov ne udeležujem, sem pa nekajkrat že šel v domžalski Mestni kino, pred leti pa na koncert Adija Smolarja v Kulturni dom Franca Bernika. Drugače pa kakšne prav hude kulturne ponudbe v naši občini žal ni, vse se vrti več ali manj okrog KD Franca Bernika, če seveda odštejem komercialne in skomercializirane prireditve. Na srečo je dokaj blizu Ljubljana in pa Špas teater v Mengšu. Martin, 24 let, Dob
Bila sem na Etno rock koncertu je bilo super, škoda, ker se podobni dogodki ne odvijajo večkrat preko poletja, to bi precej popestrilo kulturno dogajanje v Domžalah. Menim pa, da bi ljudje morali več obiskovati kulturne dogodke v naši občini, saj se za vsakega najde kaj po njegovem okusu. Zal je pri nas vse skupaj bolj omejeno na dogajanja v okviru Kulturnega doma Franca Bernika, vsaj
jaz ne vem, da bi bilo še kaj drugega. Aja, pa na Studencu tudi občasno pripravijo kakšne zanimive kulturne prireditve, tega ne smemo prezreti. Letos bom verjetno šla malo večkrat na kakšne prireditve, ki bodo organizirane v KD Franca Bernika, mogoče se bom odločila celo za nakup abonmaja. Suzana, 22 let, Domžale
Moram priznati, da v naši občini in pa v Domžalah pogrešam kakšne ulične muzikante, podobno, kot je to npr. v Ljubljani na Čopovi ali okoli Prešernovega spomenika. To bi lepo popestrilo dogajanje v mestu. V večini evropskih mest je tega precej, npr. Dunaj, Praga, London, Pariz ... Drugače pa se mi zdi, da je v naši občini kulture kar dovolj, le pozanimati se je potrebno, kje in kdaj se kaj dogaja. Verjamem pa, da je zaradi krize sedaj ljudem težje obiskovati kulturne prireditve, saj veste, če še za v lonec kaj dati ni denarja, kje bo potem šele za kulturo. A upam, da bo stanje kmalu boljše in da bomo čim prej iz krize,
potem se bomo ljudje lažje odločali za obisk kulturnih prireditev. Jože, 51 let, Domžale
Če pogledam, kaj se kulturnega dogaja v Radomljah in okolici, smo žal omejeni na zgolj nekaj kulturnih dogodkov letno. Mogoče smo temu krvi tudi krajani sami, saj bi mogoče lahko naredili kaj več na področju kulture. Kulturno življenje in dogajanje v Domžalah je že malo bolj pestro, saj v okviru KD Franca Bernika poteka cela vrsta zanimivih kulturnih dogodkov, praktično za vsak okus se najde kaj primernega. Pred leti sva z možem obiskovala abonmajske prireditve, sedaj pa se časovno žal ne izide več, čeprav bi rada šla večkrat na kakšno kulturno prireditev. Mateja, 39 let, Radomlje
Mislim, da je na Viru najbolj odmeva kulturna prireditev vsakoletni pustni sprevod, ki je res dobro obiskan. V Domžalah pa je seveda precej več kulturnih prireditev na višji ravni v okviru
KD Franca Bernika in prav škoda je, ker kino v Domžalah nekako ne zaživi. Sicer pa je kulturno življenje v naši občini žal bolj »obsojeno« na ogled komercialnih prireditev, pri katerih bi se dostikrat lahko vprašali, koliko sploh imajo še skupnega s kulturo, saj nam pod krinko »kulture« ponujajo marsikaj, a sedaj ne bi govoril o tem. Verjetno pa je, vsaj delno, za vse skupaj tudi na tem področju kriva kriza, v kateri se nahajajmo. Mogoče pa se sedaj kdo ne bo strinjal z mano, če rečem, da tista res prava, umetniška kultura, ne more in niti ne sme biti »poceni«, saj se s tem podcenjuje in razvrednoti trud avtorjev in umetnikov, seveda pa je to potem dvorezen meč, saj ljudje žal nimajo denarja za obisk tovrstnih prireditev. Ampak svetujem vsakomur, da si vsaj enkrat na leto vseeno privarčuje nekaj denarja in si ogleda kakšen dober kulturni dogodek — njegova notranjost, njegova duša če že hočete, mu bo še kako hvaležna za to. Andrej, 27 let, Vir
Anketo pripravil: Janez Stibrič
Obisk domžalskih gasilcev po angleško
Prvi dan poletnih jezikovnih delavnic, ki jih je organiziral jezikovni center DUDE iz Domžal, so otroci obiskali domžalske gasilce, ki so se jim na prijazen in nazoren način predstavili.
Ni manjkalo opisovanja gasilne bri-zgalne, opreme in njihovega dela v angleščini ter kako zelo je delo gasilcev pomembno in zahtevno. Otroci so z zanimanjem sledili razlagam in kar ni bilo konca vprašanj, ki so jih postavljali v angleščini.
Dan, ki so ga preživeli na pikniku v Dragomlju, pa je bil posvečen Kitajski ter njihovemu načinu pisanja. Veliko je bilo petja angleških pesmi, pripovedovanja pravljic in zgodbic v angleščini ter igranja iger, kjer so otroci utrjevali določene besede in števila.
Utrjevanje in bogatenje besednega zaklada skozi igro je bila tudi odlična priprava na prihajajoče šolsko leto.

radio hit
Vabljeni na tradicionalno
Hitovo Sejmarjenje v soboto, 15. in nedeljo 16. septembra 2012 na Kolodvorsko ulico v Domžalah.
•bogat zabavni program •več kot 60 stojnic
•predstavitev starih Domžalskih obrti Organizator: Radio Hit in Občina Domžale
s
Slaščičarna Lencek
Z vami in za vas že več kot 70 let!
T: (01) 72151 52 www.slascicarna-lencek.com
Odprto od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro.
< ik-. ■ ■■ i ■. i •. I r ■ 111	■
6
društva
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAS DOM DOB: NOVI PRAPOR JE PIKA NA I
Rad'
se mejmo
Društvo upokojencev Naš dom Dob s svojimi aktivnostmi, predvsem pa s hitrim in uspešnim razvojem, lepša življenja upokojencev in upokojenk. Z začetnih 32 članov je število članov društva v letošnjem letu naraslo na skoraj 200 aktivnih udeležencev, ki so v okviru praznika KS Dob razvili tudi svoj prapor. Ta jih bo odslej spremljal pri vseh njihovih dejavnostih, ki so jih ob tej priložnosti pokazali na razstavi, udeležence pa njihova dekleta razveseljevala s cvrtjem flancatov in mišk, društvo pa je prevzelo tudi kompletno gostinsko ponudbo. Na uspešnost društva ob tem kaže tudi dejstvo, da so se za pridobitev prapora odločili na predlog Janeza Orehka, vodjo projekta in odbo-
ra, ki je znan tudi po predlaganem priljubljenem reku Rad' se mejmo ... V manj kot pol leta so projekt v celoti izpeljali. Številni člani in članice društva so se poleg osnovnega prispevka odločili tudi za dodatni prispevek, svoj delež so prispevala tudi druga dobska društva in organizacije, podjetja in oba pokrovitelja oziroma botra: Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob. Prijetne slovesnosti so se udeležili številni gosti: mag. Lovro Lončar, podžupan Občine Domžale, Jure Milanovič, predsednik Sveta KS Dob, predsedniki in predstavniki sosednjih društev upokojencev in prijateljskega društva iz Velikega Gabra, predstavniki pokrajinskega odbora upokojencev gorenjske regi-
je in drugi. Slovesnost je vodil Maks Jeran, zapel je Pevski zbor Turističnega društva Turnše Češenik pod vodstvom Polone Hribar in ob spremljavi harmonikarja Mirana Pez-dirca. Feliks Lampret, predsednik Društva upokojencev Naš dom Dob, je pozdravil vse prisotne in goste, na kratko predstavil delo društva, v katerem program v veliko zadovoljstvo vseh odlično uresničujejo — tudi v novih društvenih prostorih v KS, še boljše delo pa jim bo omogočilo darilo gorenjske regije — računalnik, ki jim bo še širše odprl okno v svet. Za njim je Janez Orehek spregovoril
0	projektu — novi prapor in se vsem zahvalil, posebej pa odboru, za veliko pomoč. Prapor je oblikoval Božo Stupica, izdelal pa Andrej Vidmar. Praporščak društva bo Boris Jovič, ki je ob tej priložnosti podal tudi obljubo o nošenju prapora. Spregovorila sta predstavnika obeh botrov, podžupan Občine Domžale mag. Lovro Lončar in predsednik Sveta KS Dob Jure Milanovič, ob njiju pa so svoje trakove na prapor pripeli številni donatorji. Dobre želje so izrazili tudi gostje, skupna ugotovitev pa je bila, da je novi prapor pika na
1	uspešnega dela društva in da se bo tudi z njim društvo vračalo domov. Sledilo je pobratenje s številnimi drugimi prapori in prijetno druženje. Zapišimo še, da so prapor v dobski cerkvi s prijetno slovesnostjo blagoslovili 26. avgusta 2012. Društvu upokojencev Naš dom Dob iskrene čestitke ob novem praporu, pod katerim naj bo njihovo delo še uspešnejše in kot doslej, v ponos vsem.
Vera V.
Župan in slavnostni goovornik Marjan Šarec s komandantom Francem Severjem - Fronto, ki je vodil borce iz sovražnikovega obroča na Menini planini pred 67. leti
DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV DOMŽALE
Tudi v času dopustov obiščemo spominske slovesnosti ob obletnicah NOV
V letnem programu Društva vojnih invalidov Domžale imamo zapisano tudi sodelovanje na spominskih slovesnostih, ki jih organizirajo borčevske organizacije. Člani DVI se redno udeležujemo različnih slovesnosti - tudi v poletnih časih, ko so nekateri v zdraviliščih, na morju, tudi doma na vrtu, nekateri poiščejo rekreacijo na kolesih, hodijo v planine, se kopajo v Snoviku, ukvarjajo z lovstvom ali le srečujejo s prijatelji, žal so nekateri tudi v bolnišnicah. Ker nas ni dovolj za avtobus, se na slovesnosti odpeljemo z osebnimi vozili.
Tako smo se 7. junija udeležili osrednje spominske slovesnosti na Menini planini in se spomnili 67. obletnice legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini in 70. obletnice prihoda II. grupe odredov na Štajersko. Delegacija je položila venec pred spomenik padlih za svobodo, vsi pa smo prisluhnili slavnostnemu govorniku, županu Občine Kamnik Marjanu Šarcu, ki je bil deležen burnega aplavza. Bilo je veliko praporov, zastav, prisotnih živečih borcev in veteranov, mladine, planincev, upokojencev in simpatizerjev NOB, v kulturnem programu pa so nastopili pihalna godba, moški pevski zbor in recitatorji. Bilo je prijetno: lep dan, nasmejani obrazi udeležencev, srečanja s prijatelji in navezovanje stikov z novimi. Moravška borčevska organizacija, predsednik Jože Kveder, je organizirala tudi kombi prevoz.
21. julija smo se udeležili osrednje občinske slovesnosti ob 70. letnici požiga vasi Hrastnik in se spomnili požganih domačij in devetih domačinov, v začetku avgusta pa so se člani DI Domžale srečali s preživelimi borci Šlandrove brigade na tradicionalni slovesnosti na Šipku nad Blagovico. Med udeleženci je bil tudi član DVI Domžale borec Vinko Zebovec iz Rudnika pri Radomljah ter drugi borci in veterani vojne za Slovenijo.
25. avgusta 2012 smo se udeležili 26. tradicionalnega srečanja na Graški gori — gori jurišev, kjer so letos pripravili srečanje in prireditev POD ZVEZDO SMO MOČNEJŠI.
Med številnimi udeleženci, mladimi in starejšimi, veterani, planinci, smo bili tudi člani DVI Domžale,
spominska slovesnost
Ob 71.
obletnici vstaje v Križkarjevih smrekicah
V	petek, 27. julija 2012, so se v Križ-karjevih smrekicah ob spominskem obeležju, ki je namenjeno spominu na prve akcije Radomeljske čete, ki se je prav na ta dan v letu 1941 s tega mesta odpravila na oborožene akcije proti okupatorju, zbrali številni obiskovalci, med njimi tudi podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale Marija Maj-henič, predsedniki krajevnih organizacij, borci, aktivisti in drugi.
Na slovesnost sta jih povabila Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija zveze borcev za vrednote NOB Radomlje.
V	kulturnem programu smo prisluhnili številnim partizanskim pesmim v izvedbi Moškega pevskega zbora Radomlje, recitatorke Zlatke Levstek ter pevke in kitaristke Silve Kosec.
Občina Domžale, Urad župana
krajevna organizacija društva izgnancev DOMžALE Kdaj povrnitev odvzetih pravic
Društvo izgnancev Slovenije 1941 —1945, v okvir katerega spada tudi Krajevna organizacija, ki pokriva občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, je pri pristojnih ministrstvih protestiralo zaradi odvzetih pravic žrtvam fašizma in nacizma, med katerimi so tudi izgnanci in drugi člani Krajevne organizacije Domžale. Tudi na njegovo pobudo je varuhinja človekovih pravic vložila pobudo za presojo ustavnosti dela Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki se nanaša na znižanje pokojnin.
Vse naše člane in članice, ki so jim bile zaradi nove zakonodaje znižane pokojnine, ponovno pozivamo, da se oglasijo v uradnih urah (ponedeljek od 9. ure do 10.30 v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Ljubljanska cesta štev. 36), kjer jim bomo posredovali dodatne informacije. S posebnim sporočilom smo vse naše člane že obvestili o izplačevanju rente, ki se izplačuje z zamikom — tako bo v tem mesecu nakazana 19. septembra 2012. Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje bo v dveh mesecih vsem, ki so prejeli znižane pokojnine, izdalo odločbe o zmanjšanju pokojnin. Priporočamo, da se vsi, ki boste dobili odločbe o zmanjšanju pokojnin, v 15 dneh pritožite in ne čakate, kdaj bo odločilo Ustavno sodišče. Hkrati vas ponovno obveščamo, da v času uradnih ur lahko prispevate po 10 evrov za obnovo hlevov nekdanjega taborišča v gradu Brestanica. Jesenski izlet bo konec septembra oziroma v začetku oktobra. Prijetno jesen!
D. I.
OZVVS DOMžALE
v
Častniki in veterani na 27. pohodu na Triglav
Lukovica in organizacija ZB NOB Moravče. Za avtobusni prevoz je poskrbela občinska organizacija ZB Lukovica in se ji javno zahvaljujemo. Na tej slovesnosti smo skupaj proslavili 68. obletnico pohoda XIV. divizije na Štajersko, 21. obletnico osamosvojitve in praznik Mestne občine Velenje. Slavnostni govornik je bil dolgoletni župan, sedanji poslanec v DZ RS Srečko Meh, v bogatem kulturnem programu pa so nastopili pevci in mladi harmonikarski orkester, skupaj smo zapeli borbeno Šivala je deklica zvezdo. Vse spominske slovesnosti so bile dobro obiskane. Člani DVI Domžale se bomo tudi v prihodnjem letu radi udeleževali tradicionalnih srečanj.
Besedilo in foto: Jože Novak
Častniki in podčastniki OZSČ in veterani OZVVS Domžale smo se tudi letos udeležili tradicionalnega 27. pohoda na Triglav. Častniki smo letos izbrali vzpon po Tominškovi poti, veterani pa s Kota. Tominškova pot se v začetku hitro vzpenja po urjenih stopnicah, kasneje ima veliko klinov in varovalnih zajel, je pa polna nepozabnih pogledov tako na triglavsko severno steno, kakor tudi v dolino Vrat. Na vrh
Triglava smo se povzpeli vsi častniki, ki smo bili dobro kondicijsko pripravljeni, le počakati je bilo potrebno na ugodne vremenske razmere. Občutki ob Aljaževem stolpu, na nadmorski višini 2864 m, so vselej veličastni in zmagoslavni. Spomnimo se na župnika Jakoba Aljaža z Dovjega, ki je že leta 1895 opazil veliko zanimanje tujcev za slovenske gore, temu pa se je uprl tako, da je od dovške občine za 5 goldinarjev
kupil vrh Triglava (6 m2). Valjasti stolp, izdelan iz debele pocinkane pločevine, je bil skozi čas sicer različnih barv, ni pa izgubil prvotne oblike. Vsakokrat nas prevzema kot najprepoznavnejši simbol Slovenstva, zato je prav, da je stolp kulturni spomenik državnega pomena in tudi v državni lasti. Na Kredarici smo se udeležili z našim praporom krajše proslave posvečene partizanskemu in veteranskemu vzponu na Triglav, ki se je zgodil vsak v svojem obdobju s slovensko zastavo. Izrečene besede vsakokrat zvenijo spravno in domovinsko. Prav prijetno in sproščeno pa je potem tudi druženje tako na Kredarici, Staničevi koči in na Planiki, ki so polne do zadnjega kotička. Naslednji dan, po spustu v dolino prek Vodnikove koče, smo se udeležili še zaključne prireditve na Pokljuki — Rudnem polju.
Bine Kladnik
Z narodno nošo v Laško in Beljak
Kot vsako leto — za naše društvo že tradicionalno — se člani odpravimo na povabilo organizatorjev na po-vorki v Laško in Beljak. V sklopu prireditve Pivo in cvetje sodelujemo na osrednji povorki, ki poteka po mestnem središču Laškega, vedno drugo nedeljo v juliju. Tudi letos je bilo tako. Z veseljem predstavljamo gorenjsko in domžalsko narodno nošo vsem ljubiteljem in obiskovalcem kulture oblačenja in običajev. Vsako prvo soboto v avgustu pa v sosednji Avstriji v Beljaku potekajo Villacherkirchtag oziroma belja-
ški dnevi. Tudi na tej prireditvi nas je bilo za poln avtobus, česar so še najbolj veseli obiskovalci, ki jim med povorko delimo nageljne, rožen-kravt in rožmarin. Veselo vzdušje in navdušenje doživi vsak udeleženec povorke. Nikoli pa ne manjka dobre glasbe in plesa, ki sta poleg narodne noše nepogrešljiva spremljevalca veselih ljudi, kot smo člani Društva narodnih noš Domžale. Tako še z večjim veseljem predstavljamo sebe, mesto Domžale in lepo Slovenijo.
Marta Flis
društva
7
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB
Od športnih tekmovanj do spominske slovesnosti, druge golažiade in prijetnih srečanj
V spomin na 7. avgust 1941, ko so partizani iz čete Kamniškega bataljona na Hrastovcu uspešno napadli nemškega okupatorja, Krajevna skupnost Dob že vrsto desetletij praznuje svoj praznik. Zaznamovala so ga športna srečanja, spominska slovesnost na Hrastovcu, tekmovanje v kuhanju golaža in predstavitvi dejavnosti na stojnicah, razvitje prapora Društva upokojencev Naš dom Dob ter vrsta prijetnih srečanj vseh, ki imajo Dob in vasi v okviru KS Dob, radi.
Nogomet, šah, balinanje
Kot vsako leto se je tudi letošnji praznik pričel s športnimi tekmovanji: nogometnim turnirjem, kjer je med enajstimi ekipami zmagala ekipa Ribr team, pred ekipo ŠRD Zejan, tretja je bila ekipa Florida bar Dob, četrta pa ekipa Jugobela team. Med šestimi balinarskimi ekipami so bili najboljši balinarji Športnega društva Dob in to dekleta pred fanti, tretja pa ekipa Društva upokojencev Naš dom Dob I. Na šahovskem turnirju
je med 18 šahisti iz šahovske sekcije zmagal Bogdan Osolin pred Zoranom Majcnom, tretji pa je bil Zdravko Kremzer. Čestitamo!
Spominska slovesnost na Hrastovcu: Podajmo si roke
Tradicionalne spominske slovesnosti na Hrastovcu, ki jo organizirata Krajevna skupnost Dob in Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina se vsako leto udeležuje večje število ljudi. Tudi letos je bilo tako in Vlado Cerar, predsednik Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina, je ob številnih obiskovalcih lahko pozdravil številne goste, med katerimi so bili tudi predstavniki vseh veteranskih organizacij. Poudaril je, da zgodovine ne smemo pozabiti, da moramo spoštovati in biti ponosni na vse, katerih življenja in delo, tudi iz KS Dob, so vgrajena v zgodovino slovenskega naroda. Slavnostni govornik Jure Milanovič, predsednik Sveta KS Dob, se je sprehodil po zgodovini slovenskega naroda ter poudaril po-
membnost spoštovanja zgodovine in ljudi, hkrati pa pohvalil in poudaril složnost in skupno delo v KS. Zaključil je s čestitko in predlogom, da si podamo roke ter zagotovimo še boljše sodelovanje, kar so prisotni z velikim veseljem tudi storili. Kulturni program so pripravili: Pevski zbor Turističnega društva Turn-še, Češenik s pevovodkinjo Polone Hribar in harmonikarjem Miranom Pezdircem, recitatorja Maks Jeran in Vera Vojska, ki je program tudi povezovala, in harmonikar Domen Ko-šič. Lepa slovesnost o preteklosti in sedanjosti za prihodnost! Prijetno je bilo tudi na tovariškem srečanju pri prijaznih Šuštarjevih na Brezovici.
Najboljši go^až in najlepša stojnica - PGD Žeje - Sveta Trojica
Popoldne nas je sredi Doba čakala druga golažiada z naslednjimi 12 udeleženci: Društvo mladih Dob, Bedenčščeva domačija, Čebelarska družina Krtina, Dob, Društvo podeželskih žena Domžale, PGD Dob, PGD Zeje — Sv. Trojica, Jamarsko društvo Simon Robič Gorjuša, Mladi boksar Dob, Osnovna šola Dob, Turistično društvo Turnše, Češenik in Trojiške Gamsovke. Vsi so ob kuhanju golaža poskrbeli tudi za predstavitev dejavnosti na stojnicah, tudi spretne klekljarice ter člani in članice Društva upokojencev Naš dom Dob s slovesnostjo ob razvitju prapora, z razstavo in cvrtjem flancatov in mišk. Razpoloženi Gamsi so nekatere zvabili celo na ples. Sobotna prireditev je bila tudi priložnost za razglasitev najboljših v športnih tekmovanjih, med tistimi, ki so kuhali golaž in urejali stojnice, pa je zmagala ekipa PGD Zeje-Sv. Trojica. Čestitamo! Z letošnjim praznovanjem smo v Krajevni skupnosti Dob ponovno dokazali, da smo pridni v številnih društvih, da znamo in zmoremo stopiti skupaj in si vzeti čas za organizacijo ali le obisk prireditve, predvsem pa, da smo radi skupaj. Ne dvomim, da bo v letu 2013 enako, zato že sedaj DOBRODOŠLI!
Vera V.
TURISTIČNO DRUŠTVO RACA TUDI POLETI NE POČIVA
Za popestritev poletnega kulturnega festivala
Poletni kulturni festival Studenec 2012 je tudi letos privabil na tisoče obiskovalcev in obiskovalk, ki so bili navdušeni nad letošnjim programom, še posebej pa so z veseljem obiskovali domačo gledališko predstavo Dogodivščine dobrega vojaka Švejka s Kondijem Pižornom v glavni vlogi.
Pomembna popestritev domačih predstav je bila stojnica Turističnega društva Rača, ki je Švejka spremljala od prve do zadnje predstave. V okviru projektov Srca Slovenije so se letos predstavljali z različnimi vrstami kruha (pirin, ajdov, polnozrnat s semeni, koruzni ...), obiskovalci so se lahko posladkali z dobrimi flan-
Le zakaj!
Ob tej priložnosti bi radi opozorili tudi na tatvino, saj je neznanec z enega od lepo ocvetličenih mostov, za katere skrbijo članice Turističnega društva Rača, odpeljal kar nekaj korit z rožami. Vandalizem - ali je nekdo pozabil spomladi nasaditi cvetje za svojo hišo!
cati, tako lahkimi kot kvašenimi, raznovrstnim domačim pecivom, med katerim niso manjkala čudovita osja gnezda. Za društvo je raznovrstno sladko ponudbo pripravila Karolina Smerkolj, ki je ob tej priložnosti povedala, da obiskovalci radi posegajo po dobrotah, jih hvalijo, nekateri pa celo nestrpno čakajo svoj obisk poletnega gledališča predvsem zaradi peciva, s katerim se včasih poteši tudi lakota v skoraj triurni predstavi, manjkalo pa ni niti domačih tekočih okrepčil. Društvo se ni predstavljalo le z raznovrstnim pecivom, temveč so posebno skrb namenili tudi dediščini. Pridne članice in člani so tako za predstavitev na stojnici pripravili tudi
vrsto ročnih izdelkov, med njimi košarice za kruh, copate iz ličkanja, različne prtičke, predpasnike, serviete in drugo. Lepa, raznovrstna ponudba, po kateri so obiskovalci radi segali! Najpomembnejše pa je, da smo na stojnici lahko našli tudi vrsto publikacij, v katerih je predstavljena bližnja in daljna okolica Studenca, tudi turistično-informativna gradiva o Občini Domžale, knjižni molji pa so lahko posegli tudi po nekaterih knjigah s tematiko s tega območja. Stojnica Turističnega društva Rača je bila tudi letos dobrodošla popestritev, ki bo marsikaterega obiskovalca še kdaj pripeljala v ta lepi del naše občine.
Vera V.
ŽELEZNA JAMA
Nov prospekt o domžalsko-moravškem osamelem krasu
Pred kratkim je v okviru Komisije za turizem pri Občini Domžale izšel nov prospekt o domžalsko-mo-ravškem krasu z naslovom Zelezna jama, ki ga je oblikoval Roman Kos in ob Alešu Stražarju prispeval tudi fotografije.
Prospekt je namenjen predvsem informaciji o Zelezni jami, ki krasi tudi naslovnico, v njem pa najdemo tudi opise Jamarskega doma, Krumper-ka, življenja, dela in pomena Simona Robiča, preberemo lahko tudi kratko sporočilo o Gorjuši, za bodoče obiskovalce tega območja pa so pomembne informacije o Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale (Češmi-
nova 19, 1230 Domžale) elektronski naslov: irena.strazar@helios.si, pa tudi internetna stran: www.drustvozrj--domzale.si, kjer so navedene tudi vse ostale informacije.
Za vse bralce Slamnika bo dobrodošlo tudi sporočilo, da je Zelezna jama odprta ob nedeljah med 14. in 15. uro, najbrž pa ne bosta odveč tudi telefonski številki Jamarskega doma Gorjuša: 01/724-15-77 oz. GSM 040/646-363. Prospekt Zelezna jama je dobrodošlo turistično-informativno gradivo, ki bi si ga želeli tudi v katerem od tujih jezikov.
Vera V.
marta pirnat greenberg
Virjanka, ki Američane uči slovenščine
Marta Pirnat Greenberg je profesorica slovenskega jezika in književnosti. Poznava se še iz časov, ko sva obe obiskovali kamniško gimnazijo in študirali na ljubljanski Filozofski fakulteti. Marta se je po študiju poročila in ustvarila družino z Američanom, dr. Marcom Greenbergom, s katerim se je spoznala na poletni šoli češčine, saj je profesor slovanskega jezikoslovja. Prav on je bil tisti, ki nas je opozoril, da je letos izšla pri britanski založbi Routledge v zbirki Colloquials, njena knjiga, sodobni učbenik za samostojno učenje slovenščine na osnovi angleščine. Marta že več kot 20 let živi z družino v srednjeameriški državi Kansas, a se vsako poletje vrne vsaj za nekaj tednov domov. Tu si je uredila pri starših prijetno stanovanje in ob tej priložnosti je nastal pogovor o njenem zanimivem delu in pestrem življenju. Oba z možem sta zaposlena kot profesorja na Kan-saški univerzi in Marta je od leta 2001 lektorica za hrvaški in slovenski jezik. »Nikoli si nisem predstavljala, da bom kdaj živela kje druge kot doma, a bolj ali manj dolga vrsta naključij me je pripeljala do tega, da je postal Kansas moj drugi dom. Leži na sredi Amerike in je pretežno kmetijska država, velika za 10 Slovenij, ima pa manj kot 3 milijone prebivalcev. Kraj'i so med seboj' močno oddaljeni, razdalje velike, ceste pa lahko opišem kot tiste značilne, neskončno ravne in enolične, speljane med polji. Nima hribov, ni raznovrstnosti, zato potrebuješ kar nekaj časa, da te očara,« pripoveduje o svoji novi domovini. »Z družino živimo v univerzitetnem mestu Lawrence, o katerem sem prvič kot študentka slišala od svojih kolegov in kolegic, ki so tja hodili kot Fulbrightovi štipendisti poučevat srbohrvaščino in slovenščino, sajj ima univerza dolgoletno tradicijo na tem področju. Službo na njej je najjprejj kot profesor slovanskega jezikoslovja dobil moj mož, ki sicer prihaja iz Kalifornije, v svoji doktorski disertaciji pa je raziskoval prekmurske govore. Kasneje se je odprlo tudi mesto lektorice za hrvaški jezik, slovenščino pa vsa ta leta poučujem prostovoljno, kot fakultativni predmet. Moje delo je zasnovano tako, da poteka individualno s študenti in mnogi med njimi že znajo kakšen drug slovanski jezik,« pojasnjuje in na vprašanje, kdo so tisti, ki se želijo naučiti slovenskega jezika, odgovarja: »Zanjo se odločajo tisti, ki imajo morda raziskovalne načrte na slovenskem območju, na primer v zgodovini, politologiji, jezikoslovju, včasih pa tudi iz čistega veselja do jezika in kulture. Program prilagajam sproti njihovim potrebam in ciljem, običajno imamo na našem oddelku vsaj enega ali dva študenta slovenščine, študentov BHS (bosanščine, hrvaščine, srbščine) pa je okrog 15 letno.«
Prav na osnovi teh izkušenj in izkazanih potreb je nastal tudi njen učbenik za samostojno učenje slovenščine: »Slovenščina se sicer poučuje na skorajj 60 lektoratih in tudi sobotnih šolah učenji po vsem svetu, a vendarle veliko tistih, ki bi se je radi naučili, nima možnosti za pouk z učiteljem, kot ga na primer ponuja naš lektorat. Takšnim ostane le samostojno učenje in v knjižni obliki jim žal ni bilo kaj pametnega ponuditi. Tem je torej namenjen moj učbenik, ki v besedilih odraža sodobno slovensko stvarnost in jjezik ter z razlagami pomaga osvojiti razmeroma zapleten jezikovni sistem. Sama sem dobro spoznala pasti in težave pri učenju, to mi je pomagalo pri razlagah, vajah in drugem gradivu. Knjigo lahko naročijo preprosto, tudi po internetu, založba ima tudi široko distribucijo po vsem svetu, v zbirko pa je že vključenih več kot 70 jezikov. Sama sem pri sestavlja-^u učbenika zelo uživala in upam, da bodo tudi tisti, ki jim je namenjen.«
Doslej se jim še ni bilo potrebno seliti, čeprav je to v Ameriki redka izjema, saj morajo ljudje mnogokrat za delom. »Samo mi nekako po evropsko vztrajamo v isti hiši že skorajj 20 let. Zato tudi nismo mogli navezati tesnejših stikov s sosedi, sajj se ti stalno menjajo. Zivimo pa v prijazni slogi in miru, saj veljajo ljudje na Srednjem zahodu za zelo prijetne, so verni in
Na enem mestu so zbrani vsi objekti, ki služijo univerzi, od fakultet, knjižnic, laboratorijev, muzejev, pa do športnih objektov, galerij, restavracij in trgovin. Študijsko leto traja dvakrat po 15 tednov in v tem času poleg rednega izobraževanja poteka pestro družabno in kulturno življenje, polno je prireditev, predavanj, predstav, koncertov ...
Mnogi pa se morajo za svoj študij tudi zadolžiti in potem kar nekaj let kot zaposleni dolg odplačevati. Študij je v Ameriki naložba, ki je zahtevni finančni podvig, in izobrazba je veliko bogastvo. Natančno veš, koliko stane, pa naj se pokrije iz lastnega žepa ali pridobi druge vire.
konzervativni, med evropskimi priseljenci pa prevladujejo Nemci. Veliko je prostora, tempo je umirjen, cenim varnost in tudi odmaknjenost od ponorelega sveta,« pripoveduje o svojem bivanju v Lawrencu. Zi-vljenje v kampusu, to je univerzitetnem mestu, pa je nekaj posebnega. »Večinoma se nahajajo izven večjih mest, Lawrence ima tako le 90.000 prebivalcev in več kot polovica jih je povezana z univerzo, bodisi kot študente ali kot zaposleni na njej. Na enem mestu so zbrani vsi objekti, ki služijo univerzi, od fakultet, knjižnic, laboratorijev, muzejev, pa do športnih objektov, galerij, restavracij in trgovin. Študijsko leto traja dvakrat po 15 tednov in v tem času se poleg rednega izobraževanja poteka pestro družabno in kulturno življenje, polno je prireditev, predavanj, predstav, koncertov ...« opisuje značilnosti življenja ameriške univerze ter nadaljuje z opisom razlik med našim in tamkajšnjim visokošolskim izobraževanjem: «Težko je primerjati oba načina študija, kampus omogoča popolnoma drugačno povezovanje posameznih disciplin študija, tako moje jezikovne lektorate obiskujejo na primer študente filma, fotografije, biologije, zgodovine, igralstva ... V Sloveniji pa so posamezne fakultete. Ameriško združevale tako univerzitetnih objektov kot dogajja^a na enem mestu ustvarja večji občutek skupnosti in povezanosti, tudi pripadnosti univerzi. Tudi sicer so velike razlike pri financiranju, saj naša Kansaška univerza, ki je sicer »javna« univerza, dobi le 20 odstotkov sredstev od države. Ostalo se zbere s šolninami, ki pa so na zasebnih univerzah občutno višjje, ter darovi.« Kajj za ameriško družino pomeni študij otrok, pa pojasni kar z lastnim primerom: »Za vsako šolo je treba plačati šolnino, te se v zadnjem času zvišujejo, saj je delež države vse nižji. Moja otroka, sin Beni (pripravlja se na podiplomski študij matematike) in hči Lea (študira nemščino) sta izbrala manjšo zasebno šolo in to je bil velik finančni zalogaj za vso družino. Ker sta bila uspešna, sta dobila štipendije, ki so pokrile skoraj polovico šolnine, veliko pa sta tudi sama delala ob študiju na kampusu. Marta ohranja stik z domovino in to je danes tudi bistveno lažje kot nekoč. »Dostikrat razmišljam, kako drugačna je moja izseljenska izkušnji od tiste pred 50 in več leti. Veliko se je spremenilo že v zadkih letih, saj je cenejše telefoniranje, da o prednostih elektronskih komunikacij ne govorim. Tako lahko vsako jutro preberem Delo in spremljam dogajanje v Sloveniji, dobivam strokovno literaturo, s knjigami me zalagajo prijatelji. Imam ogromno stikov z domovino, tudi zaradi mojega specifičnega dela,« opisuje bogate možnosti povezanosti s Slovenijo in nadaljuje: »No, včasih tudi kaj pogrešam, na primer lep zelenjavni vrt, ki ga v Kansasu ne morem imeti. A na tejj in na oni strani se dobro počutim, čeprav s Slovenijo čutim še vedno posebno povezanost. To vem, saj so »slovenski« prihodi in odhodi še vedno globoke čustvene izkušnji.« Za učbenik, ki sem ga tudi sama prelistala, profesorici Marti Pirnat Greenberg lahko samo čestitamo, želimo pa ji, da bi slovenščine naučila še mnoge študente,saj pravi, da so to večinoma vedno izjemni mladi ljudje, tako po študijski kot po človeški plati.
Pogovor pripravila Cveta Zalokar - Oražem
8
društva
23. RAZSTAVA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 2012
Dušanu priznanje za konjsko salamo
Kot smo že pisali, so med dobitniki priznanj na letošnji, najbolj znani slovenski razstavi DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ na Ptuju,
tudi razstavljavci iz naše občine. Med nagrajenci je tudi Dušan Globočnik iz Zagorice 7, ki je prejel bronasto priznanje za konjsko salamo. Organizatorji razstave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijska svetovalna služba, Mestna občina Ptuj in KGZS Zavod Ptuj so tudi letos oblikovali posebno strokovno komisijo, ki je podelila priznanja za kakovost. Dušan Globočnik, s katerim sem se pogovarjala na domžalski tržnici, kjer ima stojnico vsak petek in soboto, ob sobotah pa njegove suho-mesnate izdelke lahko kupite tudi na kamniški tržnici, se je letos razstave udeležil prvič. »Kakovost mojih suho-mesnatih izdelkov so do razstave ocenjevali le kupci, zato sem se odločil, da konjsko salamo pošljem v oceno tudi strokovnjakom,« pove Dušan o svoji odločitvi, da sodeluje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Klavnica in domače mesnine deluje v okviru Kmetije odprtih vrat Pr' Soud, ki jo vodi njegova mama Anica Globočnik. S to dejavnostjo se ukvarja že nekaj
Kljub pasji vročini so darovi vročega poletja z vrta družine Novak z Vrh-polja uspeli. Jože in Angelca Novak sta upokojenca, člana Društva vojnih invalidov Domžale, in danes prestavljamo sadove dela na lepo urejenem vrtu. Na bio vrtu je veliko kakovostne zelenjave iz doma vzgojenih sadik. Med njimi tudi paradižnik volovsko srce in češnjevec, paprika, solata, zelje, vse posajeno pravi čas — na vrtu in v domačem rastlinjaku. Dolga suša je zahtevala zalivanje, za kar je bila zadolžena gospodinja in vrtnari-ca Angelca. Roko na srce: to je kar
Vabljeni plesalci
Bliža se 4. oktober (četrtek) in ura 12.00. Takrat bo plesna skupina za LA/ST plese pri LIPI (III. življenjsko obdobje) v Domžalah začela s plesnim tečajem. Plesalci na sliki vas srčno vabijo. Lahko pridete v paru, lahko pridete tudi solo, ker si potem najdete
para iz solo skupine. Vse informacije dobite preko tajnice plesne skupine na tel. 040/427-191 Mesto: Plesna šola MIKI v objektu INDUPLATI, II. nadstropje, Zg. Jarše.
Vabljeni!
društvo upokojencev naš dom dob Mi se znamo imeti lepo
Med tradicionalne oblike druženja, v katerih nikoli ne pozabijo drug drugega, sodi tudi vsakoletni piknik na prireditvenem prostoru Turističnega društva Češenik, Turnše, ki je namenjen predvsem sprostitvi in druženju. Člani in članice Društva upokojencev Dob ga namenijo tudi pregledu v prvi polovici leta opravljenim aktivnostim, letos pa je bilo kar precej besed namenjenih še projektu novega prapora, na katerega so vsi zelo ponosni, predvsem pa njegov pobudnik Janez Orehek, predsednik društva Feliks Lampret in praporščak Boris Jovič.
Letošnje vroče poletje je bilo kot nalašč za prijetno druženje 85 članov in članic ter nekaterih gostov, ki radi poklepetajo ter si tudi z različnimi družabnimi igrami popestrijo srečanje. Tudi letos je bilo tako. Dekleta iz društva, posebej je treba pohvaliti Ido Štrukelj, so skuhala okusno obaro, tudi na žaru se je zavrtelo nekaj dobrot, za sladka presenečenja pa so enako poskrbela pridna dekleta. Seveda ni šlo brez tradicionalnega srečelova, ki ni pomemben le zaradi pridobitve nekaj finančnih sredstev, temveč je bilo zaradi njega tudi veliko smeha in presenečenih obrazov. Da ni bilo
dolgčas, je poskrbel harmonikar Konrad Vrbančič, manjkalo ni niti pesmi, predvsem pa prijetnih pogovorov o društvu, ki se krepi in je čedalje bolj prepoznavno — ne le v Krajevni skupnosti Dob, temveč tudi širše.
Udeleženci so bili navdušeni. Še en lep dogodek v letu 2012, ki za Društvo upokojencev Naš dom Dob še ni končano. Na vrsti so jesenske radosti, potem pride zima ...
Vera V.
več kot sedem let. Salamo iz konjskega mesa in »špeha« izdeluje po lastnem receptu. Najpomembnejše je, da je meso z domače kmetije, posebej svinjina, konjsko meso pa dokupijo, nekaj pa je tudi domačega, saj so na kmetiji poleg številnih prašičev tudi konji. Pomembno je, pravi Dušan, da ni preveč dodatkov, da so, ne le nagrajena salama, temveč vsi izdelki, čimbolj naravni in kakovostni. Poleg salam izdeluje tudi klobase, bržole, panceto, najbolj je pri kupcih priljubljena krušna slanina, pa tudi zaseka, ocvirki, v zimskem času je veliko povpraševanje po pečenicah in krvavicah ter vsem, kar je povezano z domačimi kolinami.
Z bronastim priznanjem nagrajena konjska klobasa je potrdilo o kakovosti izdelkov Dušana Globočnika, ki tudi v prihodnje načrtuje sodelovanje na omenjeni razstavi, hkrati pa vabi kupce, da se prepričajo o kakovosti in pestrosti njegovih izdelkov. Ti so tudi pomemben del gostinske ponudbe kmetije odprtih vrat Pr' Soud v Zagorici. Sicer pa Dušana dobite tudi na GSM 031/884-266 ali ga poiščete na domžalski tržnici.
Vera V.
Darovi z domačega vrta družine Novak
Bili smo v termah Topolšica
Pomoč invalidom za ohranjevanje zdravja po težkih operativnih posegih in nastali invalidnosti je program, ki je potrjen od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Program vključuje postoperativno dodatno zdravljenje v zdraviliščih z usmerjenimi zdravstvenimi terapijami s ciljem ohranjevanja telesne in psihične kon-dicije. Vemo, da ni dovolj samo enkratno zdravljenje, da ohraniš zdravje ali ga ponovno pridobiš, ampak moramo skrbeti za svoje zdravje vse življenje. Tako so že enajsto leto zapored okrevali naši delovni invalidi in invalidi z oceno telesne okvare v termah Topolšica. Okrevalo je 26 invalidov I. kategorije, 4 invalidi II. kategorije, 14 invalidov III. kategorije; 8 invalidov z oceno telesne okvare od 30 - 80% in 12 spremljevalcev. Okrevalo je največ invalidov iz občine Domžale, nato Mengša, Trzina, Lukovice in Moravč. Vsi so maksimalno izkoristili pogoje za okrevanje, ki jih nudijo terme Topolšica. Pri koriščenju fizikalnih terapij so pridobili na fizični kondiciji. Kako hitro se ti fizično stanje izboljša, samo primer: Gospa na berglah je imela številne operacije na kosteh in mehkih delih telesa. Po dolgem pregovarjanju se je le odločila, da gre z nami na okrevanje. Prvi dan je prišla v jedilnico z berglo in tudi drugi dan. Pri kosilu berglo postavi v kot, da ne bo komu v napoto. Ko poje, gre na opoldanski počitek. Zvečer pa na sprehod. Bergle pa nikjer. Ni se mogla spomniti, kje bi jo pustila. Pa si je rekla: Jo bo že kdo
našel? Drugo jutro pa jo zagleda v jedilnici v kotu in se od srca zasmeje in reče: Sploh je nisem pogrešala. Hodim lahko tudi brez nje. Oh, kako sem vesela. Njeno fizično in psihično stanje se je v družbi in pravilni rehabilitaciji zelo hitro izboljšalo. Vsi invalidi so pridobili na fizični in psihični kondiciji.
V času okrevanja so se družili med seboj. Spletala so se nova poznanstva. Ob zvokih harmonike so zapeli in zaplesali. Igrali so različne družabne in miselne igre. Balinarji so si izgovorili prostor za balinanje. Aktivnosti je bilo vedno dovolj, da so pozabili vsaj za sedem dni na vsakdanje tegobe. Problem je vedno sofinanciranje projekta ohranjevanja zdravja, ker naši invalidi nimajo dovolj lastnih sredstev. Njihove pokojnine jim ne dopuščajo sedemdnevnega
okrevanja, s katerim bi pridobili toliko zdravja, da bi lahko sami skrbeli zase v domačem okolju. Kje pridobiti sredstva? Za izvedbo programa nameni sredstva FIHO, donatoiji (letos Lekarna Flerin) in ZDIS.
Teh sredstev je vedno manj, zato smo se obrnili na župana občine Domžale, ki nam je vedno priskočil na pomoč, naj nam dodelijo dodatna finančna sredstva. Odgovoril so, da to ni v pristojnosti občine, ampak Zavoda za zdravstveno zavarovanje, CSD, Rdečega križa, Karitasa. Kdo danes še dobi okrevanje za postoperativno zdravljenje od ZZZS, vemo! Kdor pozna predpise in zakone ter zveze in poznanstva. Prekoračiš en stotin in ne dobiš nobene finančne pomoči.
Smo edino društvo, ki javno predstavi namensko porabo denarja, pridobljenega z različnih razpisov na državni in lokalni ravni. Glede na seznanjenostjo svetnikov in odgovornih ljudi na občini z našim delom, pa vidim, da Slamnik bere le peščica ljudi. Skoraj nihče ne ve, kaj nudimo delovnim invalidom in osebam s telesno okvaro, da se lahko ponovno vključijo v življenje in delo na lokalni ravni. Žalostna sem, ker vem, koliko in za kakšne namen se troši davkoplačevalski denar v občini Domžale iz javnih razpisov. Pomagati invalidom občine Domžale, ki so vedno v večji finančni stiski, pa je drugotnega pomena. Pred dvema letoma je občina Domžale želela postati Občina po meri invalida. Kje je vaša zagretost za izboljšanje pogojev življenja invalidov obtičala? Nikoli ne vem, kdaj bom invalid. Danes sem jaz, jutri si lahko ti.
Helena Weith
odgovorno opravilo, saj Angelca ne želi, da bi bilo kaj narobe. Pri nas doma že nekaj let uspešno gojimo v plastičnih posodah vse sadike navedenih rastlin, ki jih nato presadimo v večje posode, nato pa mlade sadike paradižnika in paprike najdejo mesto v rastlinjaku. To poletje je paradižnik zelo pohitel, ponujena mu je bila opora, ob barvanju plodov pa so bili odstranjeni tudi listi. Tako ima družina odličen paradižnik za solate, za namaze, posebej priporočljivo pa je jesti sveže paradižnike, ki pomagajo pri previsokem krvnem tlaku, saj se tako lahko izogibamo jemanju tablet. Paradižnik namreč vsebuje snov likopen, ki mu daje lepo rdečo barvo, hkrati pa čisti ožilje, da postane bolj elastično, da kri lažje kroži po telesu. Letos je bilo paradižnika, ki ga je bilo treba pobirati vsako jutro, dovolj za domače, gospodinja Angelca pa ga je rada dala tudi sorodnikom, če so ga potrebovali. Nekateri paradižniki so bili pravi orjaki, posebneži, kakršna lahko vidite na fotografiji. Velika paradižnika sta skupaj tehtala več kot kilogram. Dobro so obrodili tudi paradižniki z drobnimi plodovi, ki so še posebej okusni.
J. N.
Cvetličar Marjan Planinšek znova najboljši
V torek, 14. avgusta, je v Mozirskem gaju potekalo 12. državno prvenstvo v cvetličarstvu. Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev OZS je v sodelovanju z Mozirskim gajem organizirala poletno razstavo cvetja, v sklopu katere se je odvilo tudi cvetličarsko tekmovanje.
Tekmovanje je potekalo v treh temah: pogrinjek, fantazijska kreacija in šopek. Organizator je vsem tekmovalcem pripravil enako cvetje, tekmovalci pa so ga morali po svojih zamislih uporabiti skupaj s konstrukcijami, ki so si jih pripravili vnaprej. Marjan Planinšek iz domžalske cvetličarne Rožcar se je po desetih letih spet vrnil na tekmovanje kot tekmovalec. Medtem je na tekmovanjih
doma in v tujini s svojim znanjem in izkušnjami kot mentor pomagal svojim sodelavcem pri osvojitvi mnogih priznanj. Še enkrat je dokazal, da je med najboljšimi slovenskimi cvetličarji. Zmagal je v vseh treh temah in tako spet osvojil naslov državnega prvaka v floristiki. S svojimi barvitimi kombinacijami cvetja in izvrstnimi idejami je navdušil tako tekmovalno žirijo kot občinstvo. Njegov uspeh je dopolnila še njegova sodelavka Karmen Resnik, ki je v kategoriji mladih cvetličarjev osvojila dve prvi mesti pri temah in skupno drugo mesto. Za las je zaostala le za Kimijem Begušem Kutinom iz Kranja.
V. V.
250-Letnica župnijske cerkve in začetek jubilejnega leta
Na angelsko nedeljo so s slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Martina v Dobu začeli jubilejno leto ob 250-letnici posvetitve cerkve, ki ga bodo, kot je povedal domači župnik Jure Ferlež, sklenili z novo mašo domačina Marka Mohorja Stegnarja. Vendar se bodo dogodki ob 250-le-tnici vrstili skozi vse leto. Iz župnišča se je malce čez 15. uro zvrstila lepo urejena procesija, za liturgično in organizacijsko plat je tokrat skrbel Marko Mohar Ste-
gnar, in je bil nekakšen ceremonjer vsega dogajanja. Za ministranti so se zvrstili prapori, nato narodne noše in predstavniki društev iz župnije Dob. Številni duhovniki, med njimi tudi starosta duhovnikov, ki izhajajo iz župnije bibliotekar, litur-gist in duhovnik dr. Marijan Smo-lik, in na koncu še domači župnik in ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. V polni cerkvi je na začetku najprej sledil pozdrav škofu s strani vernikov in nato
pozdrav domačega župnika vsem povabljenim gostom in ostalim vernikom. Svoj tokratni nagovorom je škof Stres začel v času pred 250 leti, ko je prvo nedeljo v septembru takrat novo cerkev v letu 1762 hkrati s petimi oltarji slovesno posvetil ljubljanski škof Leopold Jožef Hanibald grof Petazzi (Petač), kakor navajajo viri in se z besedami sprehodil čez njeno zgodovino. Ob tem ni mogel mimo tega, zakaj in kako ter čemu so gradili naši predniki? Božje hiše so gradili tako iz najboljših materialov, kakor z znanjem, saj so jih gradili za Boga. Slovenija je polna cerkva, takšnih in drugačnih, in tiste posvečene Sv Martinu imajo zavidljivo starost. Čeprav so cerkve različne po velikosti in opremljenosti, so farne in podružnične, pa je njihov namen ostal isti še danes, v njem se srečujemo z Jezusom v sveti Evharistiji in s tem oznanjamo svojo vero in vero naših prednikov. Vero, ki je ne želimo izgubiti, temveč poglabljati in širiti in ravno zaradi tega so postavili to cerkev in jo vseskozi obnavljali in vzdrževali, da še danes služi svojemu namenu. Z besedami: »Vsem vam ob visokem jubileju cerkve čestitam in izrekam priznanje za vse, kar storite za cerkev in skupnost, in vam želim, da bi še poglabljali svojo ljubezen in pričevanje v njej še naprej.« Sledile so prošnje, v katerih so se spomnili tudi rajnih dušnih pastirjev, ki so pustili svoj kamenček v mozaiku bogate zgodo-
vine cerkve sv. Martina. Slovesnost so tokrat s svojimi glasovi obogatili otroški pevski zbor pod vodstvom Tine Grošelj, Družinski zbor pod vodstvom Mateje Starbek Zorko in mešani pevski zbor, ki ga vodi prof. Janez Osredkar. Da je cerkev zasijala v pravem pomenu besede, so poskrbela dekleta in žene, ki so pletle kite, in Stanka Prašnikar, ki je dodala še svoje znanje s področja floristike. Na koncu sv. maše je spregovoril še domači župnik in besede o cerkvi, ki mu jih je izrekla gospa, ki že 40 let živi v Ameriki, povedo največ: »Ko se iz Amerike vračam v domovino, šele takrat, ko zagledam domačo cerkev, vem, da sem doma!« Na koncu so sledile še zahvale in ker Dob pomeni tudi hrast, je msgr nadškof prejel ob 250-letnici cerkve sv. Martina kot spominsko darilo novo leseno škofovsko palico, v kateri je mnogo simbolike. Izdelana je bila namreč iz mogočnega hrastovega drevesa, ki je kljubovalo tako času kakor viharjem in obenem pomeni trdnost in skromnost. Še stisk roke v pozdrav ob odhodu iz cerkve in po slovesnem sprevodu vseh duhovnikov iz cerkve je sledila še pogostitev vseh zbranih, za kar so poskrbele predstavnice Karitas, ki so jim tokrat v pomoč priskočili tudi drugi farani. Tokrat smo poleg duhovne hrane bili deležni tudi izvrstnih dobrot domačih gospodinj in kdor je odšel lačen, si je kriv sam.
djd
• v»
starejsi
9
ZUPAN NA OBISKU: GOSPA ROZKA MARINIČ IN NJENIH 90 LET
Najlepše je, ker živim sredi življenja
6. avgusta 2012 je svoj 90. rojstni dan praznovala Rozka Marinič, rojena v Ihanu v družini sedmih deklet in dveh fantov. Slamnata hiša je nudila skromno, a varno zavetje zelo razgledanemu očetu, občinskemu slugi, po katerem so domačiji včasih rekli kar pri Slugovih, in mami perici, ki je čistila malo boljše obleke, kasneje tudi ihansko šolo. Oče je pomagal pisati prošnje vsem, ki so njegovo pomoč potrebovali. Otroci, Rozka je bila najstarejša, so kmalu poprijeli za delo. Tako je že pri 15 letih odšla v tovarno Zorn, nekdanji Toko. Norma je sploh ni skrbela, pač pa se je bala, da bo dela zmanjkalo. 12 kratna udarnica, ki je tovrstna priznanja dobila za zagnano delo, se je morala po prihodu iz službe domov včasih kar skriti, da je lahko v miru pojedla, preden je šla pomagat na sosedovo kmetijo. Spominja se tudi dr. Antona Breznika, Navžarje-vega gospoda, in srečanj z njim pa njegovih prihodov vsako nedeljo ob desetih mimo hiše, ko je teti dal de-setak — za lažje življenje, otroke pa pobožal. Kljub skromnosti nam je bilo lepo, se spominja. Po poroki s Francem Mariničem v letu 1950 sta se preselila v Študo v hiško, ki jo ji je odstopila mama. Tam se je rodil leta 1951 Milan,
sedanji direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, dve leti kasneje pa Metod, uspešen kemik. Mož je delal v Toku, jubilantka je po rojstvu prvega sina ostala doma, saj je mož želel, da sinovoma nameni vso skrb. Leta 1955 so prišli v prvi blok v Domžalah, nasproti sedanjega Češminovega parka, in gospa Rozka se je odločila, da se vrne v Toko, ne da bi to povedala možu. Mož s tem ni bil zadovoljen. »Če bo šola pešala, boš ostala doma,« ji je dejal. Ampak fanta sta bila pridna in gospa je lahko v Toko ostala do upokojitve. Mož Franc je umrl, v bloku, kjer je sedaj med prvimi stanovalci, je ostala sama. Sama odhaja do trgovine, večje stvari ji pripeljejo, je zadovoljna. Sama skrbi zase in si skuha. Vesela je vabil sinov in snah, uživa v jeseni življenja: »Nič ni hudega, če si zdrav,« pravi. Skrbi za vrt in »komaj čaka, da se prikaže kakšen plevel,« malce hudomušno pove sin Milan. Veliko ji pomeni, da je sredi življenja, da ima prijatelje v bloku, da z balkona gleda v Češminov park in spremlja živahna dogajanja. Velikokrat tudi sama zaide vanj, sprehodi ob Kamniški Bistrici so ji v veliko veselje. »Pa obiski domačih,« pravi in njene oči dobijo poseben blesk, ko govori o sinovih, o snahah, kot
prvi jubilant v čebelarskem društvu krtina, dob
Čebelar Drago Lisičar praznoval 80. rojstni dan
25. julija 2012 je svoj 80. rojstni dan praznoval čebelar Drago Lisičar z Vira. Najprej je praznoval s sosedi, tudi mlaja s čebelico ni manjkalo, veselo je bilo v krogu domačih, sredi avgusta pa sta ga v imenu Čebelarskega društva Krtina, Dob obiskala Marjan Koderman, predsednik, in Janko Kokalj, blagajnik, ter mu čestitala in zaželela predvsem zdravja in veselja med domačimi ter čebelami.
Jubilant Drago se je rodil v letu 1932 v vasici nedaleč od Krapine, v družini s štirimi otroki in preživel prijetno delovno otroštvo. V letu
1958 ga je prišel nekdo iskat, naj gre na delo v Sloveniji, kjer mu bo lažje. In je šel, z njim tudi brat. V Slovenijo so jih odpeljali z avtobusom in v kamnolomu v Trnjavi, kjer so v mlinu drobili kamenje, ga sejali in vozili, se je zaposlil. Brat se je zaradi domotožja vrnil, Drago pa ostal, najbrž tudi zaradi prikupnega dekleta domačinke Vide, ki jo je srečal na enem od plesov. Poročila sta se in vse do leta 1966 stanovala pri Bre-garju v Trnjavi. Medtem je na Viru zrasel dom, ki je terjal veliko dela in odrekanja, a pomenil prijetno zatočišče za štiri otroke. Staršema
ISKRENE ČESTITKE MARTI GREGoRČIČ ob ŽivLJENJSKEM juBILEju
Hvala, ker mi lepšate življenje in prispevate k lepim spominom
si jih človek le želi, in o treh vnukih. Tudi o vseh šestih sestrah, ki so ji ob 90. rojstnem dnevu pripravile prav posebno darilo, na katerem piše NAJBOLJŠI SESTRI. »Kar naprej imamo fešte, ko nas je toliko in si imamo vedno kaj novega povedati,« se smeji živahna gospa in pripoveduje, kako praznujejo rojstne dneve, pa praznike, pa še kaj in se veliko obiskujejo.
Kljub visokemu jubileju je nadvse živahna, redno prebira časopis, razmišlja in pove kaj o aktualnih dogodkih, »popoldne pa si vzamem čas za kakšno televizijsko novelo,« se skrivnostno nasmehne. Včasih je obiskovala tudi predstave v kulturnem domu, danes le še ob posebnih priložnostih, Vse življenje je pletla in sinova, pa vnuki in še marsikdo je rad nosil njene imenitne pletenine, še danes pa občudujejo njene rezance za juho, ki jih naredi s posebno ljubeznijo, tudi pecivo in potico (orehovo, pehtranovi ali ocvirkovko) še speče. »Jih ni takih, kot jih naredi mama,« pove sin Milan, gospa Rozka pa se zaustavi tudi ob praznovanju svojega visokega življenjskega jubileja in še enkrat pohvali domače, tako za pogoste obiske kot za prisrčno povabilo na rojstni dan ter snahi, ki sta pomagali pri peki peciva. Obiskov se strašno veseli, saj ji lepšajo jesen življenja, v katerega središču je, čeprav živi sama.
Ob visokem življenjskem jubileju jo je obiskal tudi župan Toni Dragar in ji čestital ter zaželel predvsem veliko zdravja in prijetnih trenutkov — tudi v Češminovem parku in ob Kamniški Bistrici, kjer ji želimo še veliko lepih trenutkov.
Vera Vojska
Gospa Marta Gregorčič, dolgoletna blagajničarka in članica vodstva Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina, ki je vrsto let prizadevno delala tudi v domači organizaciji Rdečega križa Dob, je ob praznovanju 85. rojstnega dne na prijetno srečanje povabila vse, ki ji lepšajo življenje in prispevajo k lepim spominom. Med njimi smo bili tudi člani vodstva Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, ki smo ji zaželeli vse najboljše ob življenjskem jubileju in ji izročili spominsko darilo.
Res je bilo to prijetno srečanje. V pogovoru smo se zaustavili na postajah življenjske poti priljubljene jubilantke, ki je bila rojena pred 85 leti v Dobu in v njem preživlja vse življenje. Oče in mama, Mavsarje-va, sta tri dekleta in fanta vzgojila v
skromnosti in delavnosti. Družina je sodelovala s partizani. Leta 1949 se je poročila z Mirkom Gregorčičem, borcem Gubčeve brigade, strokovnjakom za gradbeništvo, in si v bližini rojstne domačije ustvarila prijeten dom. Ob delu je dokončala srednjo ekonomsko šolo in po zaposlitvi v Toku in Oljarni, kot računovodkinja v Srednji šoli Domžale dočakala upokojitev. Jesen življenja preživlja v prijetni družbi hčerke Marte in njene družine, saj je mož Mirko leta 1987 umrl. Vnuka Maja in Jure sta ji v posebno veselje. Večji del življenja ob delu in skrbi za družino je namenila prostovolj-stvu - tako v organizaciji Rdečega križa kot v Krajevni organizaciji za vrednote NOB Dob, Krtina. Svoje izkušnje z dela v računovodstvu pridno uporablja pri vodenju blagajni-
ških poslov, kjer do izraza pride tudi njena doslednost.
Rada je s prijatelji in prijateljicami, tudi izletov, kjer spoznava lepote naše domovine in bližnje tujine, se veseli in rada udeležuje. Veliko časa namenili lepo urejeni okolici hiše, kjer ne manjka rož, katerih je polna tudi hiša, kar od daleč lahko vidijo vsi. Pri tem ji pomagata hči Marta in njen mož Jože, ki sta nenadomestljiva tudi pri urejanju vrta. Posebnih želja gospa Marta Gregorčič ob visokem življenjskem jubileju nima: zdravje, prijetna druženja s sorodniki in prijatelji, tudi nekdanje sodelavke jo rade obiskujejo, pa ne samo ob pomembnih jubilejih. Iskrene čestitke, draga jubilantka, in še na mnoga zdrava leta!
Vera Vojska
je v posebno veselje sedem vnukov. Septembra 1958 si je našel delo v Oljarni na Viru in se kot rafiner po 33 letih dela upokojil. »S kovčkom sem prišel v Slovenijo ter z ženo in ostalimi ustvaril tole domačijo,« je ponosen jubilant.
S čebelami se ukvarja od 1967, ko se je na eno od prekl v vrtu obesil roj čebel. Pohitel je po panj do Miklavža na Zelodniku. Prvi družini so sledile naslednje, največ jih je imel 36, danes v slikovitem čebelnjaku na lepo urejenem vrtu domuje 14 družin. »Veliko veselja mi prinašajo moje čebelice,« pravi, pa tudi, da brez veselja ni čebelarstva. Rad ima vse živali, skrbi za vrt, rože, sadna drevesa in grozdje. Atu dela ne zmanjka, pove hči Marija, pa tudi: »Ata je za fešte, veseljak, da mu ni para.« Z letošnjo letino ni najbolj zadovoljen, točil je le enkrat, sedaj pa se že pripravlja na naslednjo sezono in upa, da bo boljša. Rad prebere Nedeljskega, z ženo Vido pogledata kakšno nadaljevanko, najraje pa je z domačimi.
»Če nimaš veselja, pa tudi volje, ne boš nič naredil,« je še vedno odločen jubilant, sila zadovoljen človek, ki pa ne pozabi povedati, da je včasih treba tudi potrpeti in pokazati kar nekaj razumevanja, da je življenje prijetno. Iskrene čestitke, gospod Drago, veliko zdravja in veselja med domačimi in čebelami. Za spomin pa še del pesmice, ki so vam jo ob visokem življenjskem jubileju napisali domači:
Za zaključek pa velja našemu atu kmetu, čebelarju, vinarju in gospodarju:
Vse najboljše za 80. rojstni dan, naj boš vedno s čebelicami obdan.
Vera Vojska
ISKRENE ČESTITKE ob ŽivLJENJSKEM juBILEju!
Florjan in Marija Rusjan z Gorjuše
Na Gorjuši, ob cesti, tik preden zavijete proti Jamarskemu domu, v prijazni hiši, pred katero je posebej prijetno v hladu vinske trte, sta si Florjan in Marija Rusjan, Gorjuša 22, uredila domačijo. Sredi aprila in avgusta letos je bilo pri njiju posebej živahno. 16. aprila je namreč svoj 80. rojstni dan praznoval gospod Florjan, sicer rojen na manjši kmetiji Pr' Hribarju na Spodnji Javorščici, 14. avgusta pa je prav tako 80. rojstni dan praznovala Marija Rusjan, sicer rojena v številni družini, kar osem otrok je bilo, na Limbarski gori. Ker sta se odločila, da avgusta praznujeta skupaj, smo ju 15. avgusta 2012 obiskali člani Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina in jima zaželeli vse dobro v življenju, predvsem pa veliko zdravja. Jubilejev obeh so se veselili vsi domači, ob našem obisku pa sta ju obiskali nečakinji Metka in Valerija ter njuni družini. Njuno življenje je bilo delavno že od otroštva, saj sta bila trdega dela vajena z obeh domačij. »Včasih nas niso šparal,« se spominja mladosti jubilantka, ki je zelo mlada šla v službo v Univerzale in vse življenje likala. Jubilant Florjan, ki sliši tudi na ime Cveto, je bil v mladih letih pastir in hlapec. Oba se spominjata vojnih grozot, jubilantu pa je posebej ostal v spominu dogodek, ko je v nahrbtniku pod različnimi stvarmi nosil partizanske kape. Ustavili so ga Nemci, k sreči jih mlad fant ni dosti zanimal in so nahrbtnik pre-
gledali le površno. Nič dobrega ne bi bilo, če bi našli kape, se spominja. Po različnih službah se je ustalil v Heli-osu, kjer se je tudi upokojil. Gospa Marija, tudi Minka, je stanovala pri bratu na Rapovcah, pomagala pa na bližnji kmetiji Pr' Miš na Gorjuši in tedanji gospodar ji je obljubil: »Kar pridna bodi, pa si boš dom prislužila.« In je res, veliko delala, nekaj tudi plačala in dobila kos zemlje ter si zgradila hišo. Brat je nekega dne domov pripeljal mladega Florjana, ki še sedaj pravi, da mu je bilo mlado dekle takoj všeč in ker je bil tudi on njej, sta se leta
1960 poročila in pred dvema letoma praznovala zlato poroko. Njuno preprosto življenje je bilo prepleteno s skrbjo za dom in domače, pridno sta obdelovala vrt in še danes sta srečna, da sta skupaj.
Na življenje kljub zdravstvenim težavam gledata optimistično: »Dokler se še sama rihtava, je v redu,« pravita, razmišljata pa tudi o morebitnem življenju v domu, ko pride čas ... Jesen življenja preživljata prijetno, jubilant skuha, prebirata časopis, pogledata televizijo, jubilant najraje poročila, kakšno oddajo o planinah, politika ga ne zanima preveč. Je kar malce jezen, ko toliko govorijo o bankah in izgubah, »naredijo pa nič,« pravi. Vesela sta obiskov, ko obujata spomine in se družita. Posebnih želja nimata. »Vsaj še malo zdravja,« pravita preprosta, delovna človeka, kakršnih je med nami veliko. Hvala, spoštovana, Florjan in Marija Rusjan, pa iskrene čestitke in veliko zdravja vama privoščimo!
Vera Vojska
_	»v» •	■ »v»
starejsi in mlajši
10
PRAZNOVANJE V KOKOŠNJAH PRI ZALOGU
Zlata poroka Rozke in Dionizija Resnika
7. SEPTEMBER 2012
MLADI ASTRONOMI IZ DOMŽAL
v
Astronomski tabor Salovci 2012 in javno opazovanje na Nanosu
*
Avtorji fotografij: Urban Kokalj (Luna), Vid Klopčič (M13), Žiga Loboda (NGC 7000 in M33) in Bela Szomi Kralj (Sonce, M31, M81+M82, utrinki)
Pred petdestimi leti sta si slovesno večno zvestobo obljubila Rozka in Dionizij Resnik iz Kokošenj pri
Prav na dan, ko sta pred petimi desetletji zaročenca Milan in Vera, tedaj Veit, Juhant stopila na skupno življenjsko pot, sta 18. avgusta
2012 v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale pred županom Občine Domžale Tonijem Dragarjem, in obkrožena s številnimi sorodniki in prijatelji svojo obljubo ponovila kot zlatopo-
ročenca.
Zupan Toni Dragar je ob tem poudaril, da je njuna zlata poroka velik življenjski praznik, ob čestitki pa se jima tudi zahvalil, ker sta precejšen del svojega življenja namenila delu v organih občine, krajevne skupnosti, obrtni zbornici in društvih. Zlatoporočenec Milan Juhant se je rodil 24. aprila 1939 v Jaršah štev. 15. Oče je bil kovač, znani aktivist, poznan tudi na okraju Kamnik, pravi borec za lepšo prihodnost, predsednik gradbenega odbora za gradnjo šole in kulturnega doma. Z mamo gospodinjo sta ljubeče skrbela za pet fantov in dekle, ki so pridno pomagali doma, tudi v kovačiji, še posebej, ko je oče zgodaj umrl. Kljub veliko dela je mama več kot pet desetletij aktivno delala v Rdečem križu. Zlatoporočenec se otroštva in mladosti rad spominja, posebej nekdanjih Jarš: kmečkega mlina, domačega konja, kopanja v Kamniški Bistrici, pranja na roke v bližnji Mlinščici, gradnje najpomembnejših objektov v Jaršah ... Po osnovni šoli je obiskoval nižjo gimnazijo v Domžalah, kjer mu posebej ostaja v spominu profesor Merhar in ljubezen do tehničnega risanja. Šolanje je nadaljeval v Litostroju, saj je mama, za katero še danes pravi, da je bila zlata, zahtevala od otrok, da si pridobijo izobrazbo, opominjala pa tudi, da mora družina držati skupaj in otroci skrbeti tudi drug za drugega. Po vojski je služboval v Mlino-stroju, kjer je bil med drugim tudi predsednik sindikata. Zlatoporočenka Vera Juhant je bila rojena na Viru 28. junija 1942. Za tri dekleta in fanta sta skrbela oče Janko Veit, aktivist, najbolj znan kot požrtvovalni in delovni predsednika Društva invalidov Domžale, in mama, zaposlena v Tosami. Otroštvo je bilo skromno, delovno, a prijetno.
Zalogu, še bolj slovesno pa sta to ponovila v soboto, 21. julija 2012, popoldan ob navzočnosti sinov, vnu-
Ze pri 15 letih je odšla na delo v To-samo. Z mamo sta izmenično delali, saj je Vera v času mamine odsotnosti prevzela celotno skrb za domače gospodinjstvo. Ob tem je našla tudi čas za petje v zborih in igranje v predstavah kulturnega društva na Viru. Bila je navajena dela in skromnosti, ki jo krasita še danes.
Zlatoporočenca sta se v letu 1958 spoznala na plesu v gostilnu Pr Petru. Za gospoda Milana je bila to ljubezen na prvi pogled, saj je bodoči ženi ob slovesu pred njeno hišo dejal: »Če boš pridna, boš pa moja žena.« Čeprav mlada Vera sprva njegovih besed ni vzela resno, sta ostala skupaj in bodoča žena je vojaka obiskala celo v Titogradu.
Sledila je skromna poroka 18. avgusta 1962 in mladi par je zaživel skupno življenje, sprva polno odrekanj in dela. Posebej sta ju je s svojim rojstvom razveselila leta 1963 sin Aleš, dve leti za njim pa hči Alenka, ki je od staršev zahtevala še posebno ljubezen in skrb ter ju tudi dobila. Zlatoporočenec je postal obrtnik in nekaj časa je z njim delal brat Janez. Ob pridnem delu, gumiradli so bili pravi hit podjetja, se je čedalje bolj vključeval v javno življenje, bil med ustanovitelji obrtne zbornice, delegat v tedanji skupščini Občine Domžale, večkrat član Sveta KS Vir, tudi član PGD Vir, pomembno pa je prispeval k razstavam obrtne zbornice tako v Domžalah kot v Koprivnici, kasneje pa sta s sinom Alešem, uspešnim obrtnikom in sedanjim članom Občinskega sveta Občine Domžale, iskala najboljše priložnosti za napredek podjetja. Zlatoporočenka Vera je leto dni zaradi Alenke delala v Ljubljani, se vmes izobraževala ob delu in vrnila v Tosamo ter tam ostala vse do upokojitve. Pri 58 letih se je upokojil tudi današnji zlatoporočenec. Zlatoporočenka Vera se je po rojstvu Alenke posvetila družini. »Ni drugega zdravila zanjo kot ljubezen,« jima je ob rojstvu hčerke povedal zdravnik in njegovega nasveta se držita še danes, enako kot vsi domači. Alenka je pravi sonček Juhantove družine, zvezda, ki sije na družino in jih povezuje, je zanesljivo ena najsrečnejših deklet, ki ji ljubezni nikoli
kov, nečakov, sorodnikov in številnih sosedov ter prijateljev. Slovesno mašo s poročnim obredom je vodil župnik Milan Kvas s Ptuja, ki je v svojem nagovoru izpostavil lepote in tegobe zakonskega življenja ter ob koncu izrekel iskrene čestitke in dobre želje za prihodnost. Njuno skupno zakonsko pot sta predstavili tudi vnukinji Kristina in Mateja ter sorodnica Mira. V svojih nagovorih so povzele njuno skupno pot, ki je bila vse prej kot lahka. Vse skozi je bilo potrebno trdo delati in varčevati z mislijo na napredek, a je bilo vedno dovolj časa in volje tudi za sodelovanje s sosedi, sorodniki in prijatelji, kar dokazuje dejstvo, da so pri Mohkotovih vrata vedno vsakomur odprta. Po slovesnem uradnem delu smo se prisotni še dolgo zadržali v prijetni družbi ob odlični postrežbi in dobri glasbi. Ob koncu, ko smo se razhajali, smo slavljencema še enkrat zaželeli trdnega zdravja in in še obilo skupnih let.
Franc Pirnat
ni in ne bo manjkalo. Zato skrbijo tudi njeni nečaki in pranečaki, saj imata zlatoporočenca tri vnuke: Jurija, Roka in Veroniko, ki je z možem Primožem poskrbela, da imata tudi pravnuka Andraža in Polonco. S posebno skrbjo sta obdala vsak svojo mamo, veliko pohvalnih besed pa povesta tudi o snahi Miji, boljše snahe ni, ter vnukih. Z Alenko je povezano tudi predsednikovanje gospe Vere v Sožitju, kjer so in tudi danes resnično poskrbijo, da imajo otroci s posebnimi potrebami prijetno in raznovrstno otroštvo. Zla-toporočenca večkrat obiščeta Našo hišo v Grobljah in pomagata. Jubilant vsako jutro poskrbi, da gredo domači dobre volje na delo, zlatoporočencema zajtrk pripravi Alenka, ki živi samostojno v svojem stanovanju, in je srečna, ker je obkrožena s toliko ljubezni. »Kljub bolezni je poln življenja, poln energije in še vedno ga imam rada,« pravi gospa Vera in mož ji skrb in ljubezen vrača. Vesela sta zlate poroke in povesta tudi recept: razumevanje, pomoč drug drugemu, skupno premagovanje ovir in ljubezen. Vse to jima je zaželel tudi župan Toni Dragar, predvsem pa zdravja, sreče in ljubezni med najbližjimi. Čestitamo!
Vera Vojska
Ze tretje leto je v Prekmurju, v Ša-lovcih, potekal astronomski tabor za mlade astronome. Tabora se je udeležilo osem učencev z Osnovne šole Domžale, učenka z OŠ Dob, učenec z OŠ Davorina Jenka Cerklje, dve študentki, dva očeta in najstarejši učenec, ki je bil dedek enega od udeležencev. Tabor je vodil naš učitelj Bela Szomi Kralj. Večina ekipe se je 10. avgusta 2012 ob 8.00 odpravila s parkirišča OŠ Domžale. Priprave na tabor so se začele že prejšnji dan, ko sva z Belo izbrala in naložila opremo ter nato zgodaj zjutraj, ko sva prva v Šalovce prispela jaz, Ziga Loboda, in Vid Klopčič. Še pred prihodom ostalih udeležencev sva altazno postavila šolski teleskop Meade LX200 f: 2500mm in polarno (učiteljev) teleskop Meade LX200 f:1600mm, ter na dveh EQ5 montažah Sky Watcher f=1000mm in William Optics Megrez 90. Jaz sem postavil tudi svoj teleskop Orion Optics f 900mm na Vixen GP — DX montaži. Ko je bilo vse postavljeno, sva se lotila tudi kolimacije vseh reflektorskih teleskopov. Okoli desete ure so se pripeljali še preostali, zato smo ob poučevanju mlajših učencev postavili še preostanek opreme. Zatem smo postavili šotore. Na taboru smo že drugo leto zapored za kuharja imeli Roberta Vilarja, ki nam je pripravljal hrano in s šalami poskrbel za dobro voljo udeležencev tabora. Prvo noč se je nebo zjasnilo šele okoli 23. ure. Takrat smo zagnali vse teleskope ter jih alignali oz. nastavili po zvezdah. Jaz sem na učiteljevem teleskopu William Optics fotografiral objekte iz globokega vesolja z modificiranim fotoaparatom Canon 350D. Uporabljal sem tudi sledenje. Posnel sem odlične fotografije Severne Amerike (NGC 7000), Andromedine galaksije (M31) in kroglasto zvezdno kopico M13. Tudi Vid Klopčič je na teleskopu Meade LX200 f: 1600mm s fotoaparatom Nikon D40 fotografiral objekte globokega vesolja. Ker ni imel sledenja, je poskušal fotografirati bolj svetle objekte iz globokega vesolja, npr M13.
Na drugem teleskopu Meade LX200 f 2500mm je Bela manj izkušene astronome učil iskanja in opazovanja različnih objektov, hkrati pa je predaval o osnovah amaterske astronomije, jih spoznaval z vrstami objektov in teleskopov. Snemanje Lune je potekalo na teleskopu Orion Optics f: 900 mm. V tej ekipi sta bila Urban Kokalj in El-din Kočan. Snemala sta s črno-belo Imaging Source kamero ter programom IC Capture. Posnetke sta zlepila v programih Regi Stax-5 ter in Adobe Photoshop CS3. Nastala je izvrstna fotografija Lune. Patrik Hlebec Štor in Miha Zupančič Tiringer sta se učila upravljati teleskop na montaži EQ5, kar jima je sprva delalo manjše težave, a Bela
je z njima neusmiljeno ponavljal in utrjeval delo s polarnim iskalom in metodo alignanja in glej zlomka, teleskop je začel perfektno slediti objektom na nebu. Vse tri noči je bila postavljena tudi all sky kamera (60cm zrcalo), nad njo fotoaparat Canon 20D, ki je snemal perzeide. Posneli smo kar nekaj svetlih perze-idov in satelitov .
V nedeljo, 12. avgusta 2012, nas je obiskala tudi televizijska ekipa TV Slovenija in o taboru posnela reportažo. Prispevek so 17. avgusta 2012 predvajali v oddaji Mostovi Hidak (glej http:/ / tvslo. si/predvajaj/mostovi-hidak/ava2.143485005/) in ste ga lahko videli na nacionalni televiziji.
Občutki učencev po koncu tabora so bili izvrstni in večina udeležencev je sklenila, da se tabora udeležijo tudi prihodnje leto. Čeprav smo bili po koncu tabora rahlo utrujeni, smo Bela Szomi Kralj, njegova hčerka Kika, Vid Klopčič in jaz, Ziga Loboda na dela prost
dan 15. avgusta 2012 odšli na Nanos, kjer smo za domačine iz vasi Podraga in njihove otroke priredili javno opazovanje. Tokrat smo imeli s sabo manj opreme: teleskop Mea-de LX200 f:2500mm, William Optics Megrez 90 in Coronado PST. Na Meadu smo opazovali različne objekte iz globokega vesolja, Saturn, zgodaj zjutraj pa še Luno, Venero in Jupiter. Na teleskopu William Optics sem prikazal snemanje objektov v vesolju, naredil sem posnetke galaksije v trikotniku - M33 ter galaksij M81 & M82. Na taboru je bilo okoli 40 domačinov, štirje opazovalci pa so prišli kar iz Domžal — Andrej Flerin s sinom in prijatelji, saj so si že dolgo želeli pogledati v vesolje skozi teleskope.
Večer opazovanja je bil zelo uspešen, saj smo udeležencem odgovorili na množico vprašanj, s katerimi so nas zasuli, kasneje so se nekateri preizkusili tudi v pripravi — alignanju teleskopa in iskanju objektov. Okoli osem najbolj vztrajnih je krenilo na spanec takrat, ko je bil že dan, ob šestih zjutraj. Prav zato ni čudno, da smo spali le dobre tri ure in pol, do trenutka, ko je Sonce že žgalo na kristalno modem nebu in pre-grelo naše šotore. Kaj češ, postavili smo Coronado PST, sliko, ki smo jo kar direktno zajemali s pomočjo čb Imagingsource kamere, pa smo kar direktno predvajali na ekranu prenosnega računalnika. Iz opazovalcev smo tudi tokrat izvabili premnoge vzdihljaje presenečenja in navdušenja. Domačini so mene — Zigo in Vida zaradi pokazanega znanja zares občudovali, v svoji vnemi so nama (tako kot dvema starima profesorjema) ponudili pivo, kar nas je zelo nasmejalo, saj sva oba še krepko mladoletna. Seveda je za povprečne poznavalce in laike najino znanje zares profesorsko.
Zavedava pa se, da je v resnici tako najino kot človeško znanje o vesolju zelo skromno in nikoli ne bo popolno, a seme zanimanja za astronomijo smo v vaščanih Podrage to noč uspešno zasejali.
Avtorji članka: Vid Klopčič, Žiga Loboda in Bela Szomi Kralj
PRAVLJIČNI PALČEK 20 1 2/20 1 3 Projekt družinskega branja
Knjižnica Domžale že šestnajsto leto izvaja projekt pravljični palček, oziroma projekt družinskega branja v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi osnovnih šol. Tudi letos vabimo k sodelovanju vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice prvih razredov. Možne pa so tudi individualne prijave otrok, ki
niso vključeni v vrtec.
Več informacij dobite na Oddelku za otroke in mladino. Prijave zbiramo do vključno 1. oktobra 1011.
Kontaktni osebi:
Lidija Smerkolj Turšič (lidija.smerkalj@dam.sik.si)
Nives P«dm"jšak (n'ves*p«dmfjsak@d®m.sik«s<)_Vabimo vas k sodelovanj»!
iskrene čestitke ob zlati poroki!
Vera in Milan Juhant z Vira
7. SEPTEMBER 2012
mladi
11

	
	
	
	
i ^M	
	
ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Kopalkanje seje zapisalo med zvezde
Pod zvezdnatim nebom, v vročici petkovega večera in v odličnem am-bientu domžalskega bazena je svojo energijo ustvarjala množica mladih, ki so na jubilejnem, desetem Kopal-kanju proslavili drug z drugim začetek poletja. Odlično vzdušje, nasmejani obrazi, stari dobri prijatelji in več kot milozvočni house ritmi so vibrirali po vodni gladini bazena in se odražali v plešočih bokih publike. Začetek praznovanja okrogle obletnice petkovih večerov elektronske glasbe pod milim nebom se je tako zapisal naravnost med zvezde. In vsi, ki ste bili tam, prav tako! V petek, 27. junija, se je na domžalskem bazenu zgodil še en odličen
Dobrodelna licitacija za Dejanov objem
V Centru za mlade že skoraj leto dni z dobrodelnimi akcijami zbiramo denar za Dejana, ki je v delovni nesreči leta 2008 izgubil obe roki. Začeli smo z novoletnim dobrodelnim bolšjakom, od marca zbiramo plastične zamaške, junija pa smo zbiranju zamaškov dodali še prodajo oz. odkup starih knjig po simbolični ceni 1 evro.
Tokratna akcija je licitacija oljne slike Lidije Špiljak iz Celja, ki je sliko naredila prav v ta namen. Okvirjena slika je dimenzije 30 krst 45 cm. Izklicna cena, ki jo je postavila gospa Lidija, je 250 evrov. Licitacija bo trajala dva meseca, v tem času pa
ZMAGOVALKA NATEČAJA ZA MLADE PREVAJALCE IZ DRŽAV ČLANIC EU
Mlada poliglotka Nina Štefan
žur, ki so ga začinili mladi z nasmejanimi obrazi in pozibavajočih se bokov, nekateri v kopalkah, drugi prepleteni v melodije house ritmov. House ekstazo sta že kar na začetku do vrha pripeljala didžeja La Fa-milia in razigrano množico že ob desetih zvečer spravila na plesišče, vročica se je le nadaljevala s pravim, dobrim, starim setom house melodij, ki jih je spretno prepletal Peter Pleser.
In kot prave novodobne pepelke so mladi ob dveh zjutraj polni vtisov odšli domov, tiste, ki so se morali do Kopalkanja pripeljati že prej, smo zdaj mi odpeljali domov brezplačno.
Ana Strnad
Nina Štefan, dijakinja 3. letnika gimnazije na Srednji šoli Domžale, je letošnja slovenska zmagovalka natečaja za mlade prevajalce iz držav članic Evropske unije. Učenje jezikov ji prinaša svojevrsten užitek, saj brez pretiranega intelektualnega napora s pomočjo različnih medijev pridobiva besedni zaklad različnih tujih jezikov. V svojih osemnajstih letih je osvojila osnove španščine, nizozemščine, ruščine, odlično govori angleško in nemško, pri čemer sproščeno in brez predsodkov navezuje stike z mladimi iz tujine. Tako strastno kot se uči jezikov, tudi spremlja nogomet in se ukvarja z živalmi.
Dandanes že številni predšolski otroci obiskujejo različne jezikovne tečaje. Kdaj in kako si ti prišla v stik s katerim od tujih jezikov?
Odkar pomnim, se srečujem s tujimi jeziki v svetu glasbe, filma, risank ... Ze v predšolski dobi sem obiskovala tečaj angleščine, v vrtcu sem se počutila privilegirano, saj sem se lahko učila v času obveznega počitka, ko so drugi otroci spali. Na osnovni šoli sem nato nadaljevala z angleškim tečajem, dokler ni angleščina postala tudi del rednega pouka. V sedmem razredu sem kot izbirni predmet vzela še nemščino, sporazumevanje s prijateljico v Španiji pa mi je omogočilo tudi stik s španščino. Doma sem znanje jezika poglabljala in utrjevala s pomočjo učbenikov in delovnih zvezkov.
Morda se zdi za dekle nenavadno, vendar drži, da me je zanimanje za nogomet napeljalo k vsakodnevni komunikaciji v angleščini. Navijam namreč za angleški klub Liverpool in na spletnih straneh spoznavam vedno nove navdušence, s katerimi lahko kramljam.
Pred nekaj leti je v moje življenje vstopila nizozemščina, katere osnov sem se naučila na morju med štirinajstdnevnim druženjem z Nizozemci in Belgijci. Zadnji dve leti pa na naši šoli spoznavam tudi osnove ruščine in ob njej nov črkopis — cirilico.
Do vstopa v srednjo šolo si torej pridobila neko temeljno znanje več jezikov. Ali učni proces na šoli izpolnjuje tvoja pričakovanja? Se ti zdi način učenja jezikov ustrezen? Za učenje tujega jezika vsakdo poišče svoj način. Sama si ne morem predstavljati, da bi se usedla in učila angleščino kot npr. zgodovino, biologijo . Meni najbolj ustreza razgibano in prijetno osvajanje novega besedišča oziroma stalnih besednih zvez ob gledanju raznih televizijskih nadaljevank in filmov v tujem jeziku, pri čemer ne pogrešam podnapisov. Všeč mi je, da tudi učitelji na šoli izbirajo kakšne bolj atraktivne učne metode, čeprav mi nekatere teme niso ravno po godu. Na splošno mi je pouk angleščine pri srcu, saj učenje poteka sproščeno in zabavno, pri nemščini pa bi bila dobrodošla kakšna popestritev dela, npr. ogled filma, serije. Kakšen izziv je predstavljal zate natečaj za mlade prevajalce Juve-nes translatores? Kako je potekalo tekmovanje?
Tekmovanje poteka v vseh državah istočasno, število šol, ki lahko sodelujejo na natečaju, pa je vezano na število prebivalcev posamezne države.
Iz Slovenije je letos tekmovalo osem šol, ki so izbrale po pet dijakov, rojenih leta 1994. Vsak udeleženec ima vselej možnost izbire dveh jezikov — izvornega jezika, iz katerega prevaja, in jezika, v katerem tvori prevod.
Letošnja tema je bila prostovoljstvo in odločila sem se za prevajanje iz angleščine v slovenščino. Prevajalci na Generalnem direkto-ratu v Bruslju nato prevode ocenijo in iz vsake države izberejo zmagovalca.
Zame je bila to zanimiva izkušnja. Za tekmovanje sem slišala prvič in nisem ničesar pričakovala. Nisem niti vedela, kakšno bo besedilo, kakšen je postopek tekmovanja, skoraj ničesar. Vedela sem samo, da bo treba prevajati in da ne bom smela uporabljati računalnika, ampak samo knjižne slovarje. Po oceni strokovne komisije je bil tvoj prevod letos med vsemi prevajalci iz slovenskih šol najboljši, torej si postala »državna mladinska prvakinja v prevajanju«. Kako si sprejela nagrado? Bila sem zelo presenečena, saj si niti slučajno nisem mislila, da bi mi lahko uspelo zmagati. Prijavila sem se bolj za zabavo in iz radovednosti, kako natečaj sploh poteka. Od tekmovanja do objave rezultatov je minilo kar precej časa, zato sem na vse skupaj že skoraj povsem pozabila in sem morala kar pošteno pomisliti, za kaj gre, ko mi je profesor sporočil, da sem zmagala.
Podelitev priznanj najboljšim prevajalcem je kot običajno potekala aprila v Bruslju. Kako si se vživela v protokol?
Celotno dogajanje v Bruslju je name naredilo res zelo lep vtis. Navdušena sem bila nad organizacijo prireditve, prijaznostjo in pozornostjo vseh sodelujočih, s katerimi sem prihajala v stik.
Prvi dan smo imeli veliko časa za ogled mestnih znamenitosti, večer pa je minil v sproščenem vzdušju med vsemi povabljenimi — zmagovalci, njihovimi starši in profesorji. Zlasti nagrajenci smo se zelo hitro ujeli in zbujali občutek, kot da se poznamo že zelo dolgo. Najslovesnejši del prireditve pa je potekal naslednji dan v konferenčni stavbi Evropske unije, in sicer podelitev nagrad in priznanj vsem zmagovalcem. Po slovesnosti sem spoznala še slovenske poklicne prevajalce, ki so se na prireditev pripeljali iz Luksemburga. Ob pogovoru z njimi sem pridobila dragocene informacije glede načina, zahtevnosti in odgovornosti njihovega dela. Sodelovanje na natečaju za mlade prevajalce me je obogatilo za nova spoznanja, nove izkušnje in nova prijateljstva, zato se veselim ponovnega srečanja z vsemi, s katerimi sem ustvarila trajnejše vezi. Letos zaključuješ 3. letnik gimnazije. Si se že odločila za nadaljnji študij? Razmišljaš o študiju jezikov in delu poklicne prevajalke? Za nadaljnji študij se še nisem odločila, saj se odpira preveč možnosti. Zanimajo me jeziki, šport in živali, zato mislim, da bo moj študij vezan na eno od teh področij. Ne glede na izbiro izobraževanja pa bo moja največja ljubezen ostala delo z živalmi. Doma imam nemško ovčarko, s katero sva opravili že nekaj izpitov in če bo vse po sreči, se bova dokazali še v kakšni veščini.
Nuša Fujan, Srednja šola Domžale
Zahvala donatorjem programa usposabljanje in letovanje rejniških družin v Pineti Novigrad
je slika na ogled v Centru za mlade Domžale (Domžalski dom). Vse, ki ste pripravljeni pomagati Dejanu, vabimo, da nas pokličete na telefon 01/722-66-00 ali nam pišete na naslov info@czm-domzale.si, in nam ponudite svoj znesek.
V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se zahvaljujemo KS Dob, Veit teamu, časopisni hiši Dnevnik, Tiskarskemu podjetju Pigment in studiu Hieroglif. Prijazno so nam priskočili na pomoč s svojimi materialnimi prispevki in omogočili, da smo lahko ustvarjalne delavnice, športne in družabne aktivnosti v programu enotedenskega letovanja družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, izpeljali na za otroke in mladostnike privlačen način in jih ob dosežkih tudi nagradili z različnimi izdelki imenovanih darovalcev. Program smo izvedli v času od 20. do 26. junija 2012 v gorenjskem letovišču Pinesta v Pineti Novi-grad. Udeležilo se ga je 33 članov rejniških družin. Z njimi sva bile dve strokovni delavki in tri dni tudi prostovoljka, socialna pedagoginja Metka Pestotnik
S tem načinom skupnega sobivanja se uspemo medsebojno vzajemno izkustveno učiti prav vsi vključeni — otroci in mladostniki v rejništvu,
rejniški starši, njihovi lastni otroci in strokovni delavci. Bolje razumemo potrebe drug drugega in zmoremo otrokom primerneje pomagati v pridobivanju dobrih izkušenj, razvijanju socialno konstruktivnega vedenja, jim stati ob strani v procesu zorenja, brušenja za samostojnost in razvijanja sebe v odgovornega, zadovoljnega odraslega posameznika. Poudarek je na zdravem in aktivnem preživljanju počitnic brez alkohola in prepovedanih drog, z dejavnostmi na plaži,
ustvarjalnimi delavnicami, športnimi aktivnostmi, družabnimi prireditvami, petjem in plesom. S podporo lepega vremena smo preživeli lep teden, v katerem nam ni bilo dolgčas. Rejniški starši in strokovni delavci smo veseli in ponosni na naše otroke in mladostnike, ki zmorejo v svetu zmedenih vrednot in pravil zavestno uživati in se zabavati. Strokovni delavci neposredno spoznavamo in doživljamo družinsko vzdušje in povezanost članov po-
sameznih rejniških družin, vsestranski napredek otrok v socialno sprejemljivem vedenju, upoštevanju in pomoči drug drugemu, prilagajanju skupini, premagovanju strahov pred vodo, nastopanjem ... in prek tega ugotavljamo, kako vredna je za otroka izkušnja življenja v rejniški družini, kadar matična družina ne zmore dobro poskrbeti za njegov zdrav razvoj.
Hvala naši dolgoletni sodelavki rejnici Francki Rožič za izjemno pripravljenost pri zbiranju donator-skih sredstev, prav tako hvala rejnici Ivanki Klopčič. Hvala rejniku Janezu Pestotniku za množico fotografskega materiala, s katerim je beležil naše druženje .
osnovna šola roje
Naravoslovni dan
V četrtek, 14. junija 2012, so se učenci višjih razredov OŠ Roje udeležili naravoslovnega dneva v Bohinju. Pot izpred šole do naše prve postojanke, Bohinja, je ob opazovanju pokrajine dežele in vedno bližnjemu zrenju Kamniških Alp hitro minila. Tako so se imeli učenci 8. razreda ponovno priložnost spogledati se s Stolom, njihovim že kar dobrim znancem iz letošnje šole v naravi, ki so jo tam preživeli.
V Ribčevem Lazu, delu Bohinja, nas je pričakala prijazna vodička TD Bohinj, ki nas je pospremila v prijetno hladno cerkev sv. Janeza Krstnika, ki ob jezeru stoji že 700 let. Tam nas je pod znamenitim gotskim stropom cerkve pričakal kip glave svetnika, na steni prezbiterija pa tudi bel hudič, posebnost cerkve. Od tu je sledil krajši sprehod čez most do pomola Bohinjskega jezera, kjer nas je že čakala turistična ladjica. Plovba po naj-
večjem stalnem slovenskem jezeru je bilo doživetje že samo zase, učenci pa so izvedeli imena nekaterih hribov v okolici, razrešili pa so tudi uganko, da ladjica vozi za električni pogon, da ne pride do onesnaževanja vode, ker se jezero nahaja v zaščitenem območju Triglavskega narodnega parka. Zaradi vremenskih razmer v tem tednu in posledične vodnatosti Savice se je slap, naša naslednja postojanka, videl že iz jezera. Iz Ukanca, zahodnega brega jezera, kamor smo polni lepih doživetij prispeli po pol ure plovbe, smo pot proti slapu nadaljevali s šolskim prevozom do Doma pri Savici. Od tam naprej do slapa nas je ločevalo le še 533 stopnic. Po pol ure hoje
smo jih premagali, nagrada, pogled na slap pa je poplačala vloženi trud. Petje pesmi Ko boš prišla na Bled ob spremljavi kitare na avtobusu ob povratku iz Bohinja je nakazala naslednjo točko postanka. Tu smo se v eni izmed tamkajšnjih restavracij, od koder je bil razgled na otok in Blejski grad, seznanili še s tamkajšnjo kulinarično specialiteto, blejsko kremno rezino ali po domače »kremšnito«, ki si resnično zasluži besedo krem. In če velja, da ima v Bohinju dež mlade, smo se za Bled lahko prepričali, da imajo tam mlade račke. Bled smo tako pustili za sabo, pesem pa nas je spremljala še dolgo na poti do šole in nas vabila, da te kraje obiščemo še kdaj.
Maja Rutar, učiteljica
12
iz življenja in dela političnih strank
7. SEPTEMBER 2012
ZARES
Volitve so pred nami
Pa ne katere koli. Pred nami so ponovno volitve predsednika republike. Najbolj demokratične volitve v naši državi, saj je predsednik države pri nas voljen neposredno, in resnično predstavlja vse nas.
Zakaj je to pomembno? Pomembno je, da pri volitvah predsednika države dejansko dobi naš glas kandidat, ki je zbral večino glasov. Ne more se zgoditi, kot se je na zadnjih državnozbor-skih volitvah, ko smo dobili predsednika vlade, ki ga večina ni volila. Smo pred pomembno odločitvijo, kdo od kandidatov zasluži naše zaupanje, komu bomo zaupali najvišje mesto v državi. Kdo je dovolj moder in ima dovolj izkušenj, da bo v teh nemirnih
časih predstavljal našo državo v tujini, in je dovolj razumen, da mu bomo zaupali vrhovno poveljstvo Slovenske vojske?
Potrebujemo uglednega in verodostojnega človeka. Človeka, ki ni vpet v vsakodnevne zakulisne politične igrice, ki spoštuje zgodovino, razume sedanjost in je zazrt v prihodnost. Človeka, ki bo deloval povezovalno in bo s svojo avtoriteto znal miriti pregreto politično sceno pri nas. In ne nazadnje, mora biti prepoznaven tako v domovini kot v tujini.
Visoke zahteve. Pa vendar ga imamo in vsi ga poznamo, saj ga nas je velika večina tudi že volila in z veliko večino izvolila za dosedanjega predsednika Slovenije. To je dr. Danilo Türk, sedanji predsednik Slovenije. Poleg ostalih funkcij je bil predavatelj in predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti v Ljubljani in deja-
ven zlasti pri problematiki manjšin in uveljavljanju človekovih pravic. Leta 1992 je postal prvi veleposlanik, stalni predstavnik naše države pri Združenih narodih in po izteku mandata služboval v Združenih narodih kot pomočnik Kofija Anana za politične zadeve. Na splošnih volitvah 11. novembra 2007 je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije z 68,03% glasov, več na "http://www.up-rs. si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/ Zivljenjepis?OpenDocument''. Dr. Danilo Türk previden, preudaren človek, kot pravnik je legalist, izogiba se konfliktom, vendar odločen in se ne izogiba opozarjati na stvari ali dejanja, ki so za funkcioniranje države in orientacijo družbe zelo pomembne. Že v tem mandatu se je pokazal kot kredi-bilen državnik ter vešč diplomat in si zasluži naše zaupanje tudi v naprej. Seveda dr. Danilo Türk ni edini kandidat za predsednika države, je pa daleč najprimernejši med vsemi, na nas pa je, da gremo na volišča in izberemo najprimernejšega kandidata - vsak glas šteje.
Marjan Mirai
NSI
LTD
Se v Domžalah elektroniziramo?
Seveda se. Počasi, ampak vztrajno prebijamo led. Izredno me veseli, da počasi začenjamo varčevati s papirjem in ostalim pisarniškim materialom. Pa vendar še nismo dosegli želenih učinkov, ki jih omogoča doba elektroniza-cije. V začetku mandata smo svetnice in svetniki LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije predlagali popoln prehod poslovanja Občinskega sveta iz papirnatega v elektronski način. Lahko povem, da nam je to do neke mere tudi uspelo, pa vendar, kot sem omenil, nismo še dosegli tistega, kar bi želeli. Kakorkoli. Tudi to se bo enkrat v bližnji prihodnosti zgodilo. Druga zadeva, povezana z informatizacijo, je projekt, ki se bo predvidoma zaključil do konca leta in bo pozitivno vplival na poslovanje in informiranje občanov ter zavedanje o pomenu uporabe raču-
nalnika in posredno svetovnega spleta. Brezžični dostop do interneta, ki bo v Domžalah začel delovati konec letošnjega leta, bo prinesel nove možnosti
komuniciranja vsem občankam in občanom ter obiskovalcem naše občine. Seveda pa je potrebo na tem mestu povedati, da je to prva faza projekta, ki še ne bo pokrila celotne občine z brezžičnim internetom, ampak zaenkrat samo center Domžal ter centre naselij. Če bodo v prihodnjih proračunih zagotovljena sredstva za te namene
in ne bodo trpele druge investicije ter uresničevanje osnovnega poslanstva občine, bomo v prihodnjih dveh letih zagotovili 100% pokritost vsakega kotička Domžal. Upam, da bomo z mehkim, a vztrajnim pritiskom le uspeli ozavestiti širšo javnost o pozitivnih učinkih, ki jih prinašajo tovrstni projekti, ne le zato, da lahko rečemo, da gre tudi Občina Domžale v korak s časom, ampak zato, ker tak način komuniciranja da tudi veliko pozitivnih ekonomskih učinkov.
Kamal Izidor Shaker
SD
Rebalansu proračun na pot
V nedeljo se je pričel Blejski strateški forum. Letošnja vodilna tema: Evropa v spremenjenem svetovnem redu. Naš predsednik je v svojem uvodnem govoru med drugim poudaril, da mora Evropa najprej narediti red v svoji hiši. Ta misel - Red v svoji hiši - in priporočilo vodilnega moža Foruma: »Bodite strukturni, socialni in zeleni« me je spremljala, ko sem se prebijala skozi številke prejetega Poročila o izvrševanju proračuna Občine Domžale za obdobje januar-junij 2012 in prebirala obrazložitev župana, zakaj realizacija bistveno odstopa od sprejetega proračuna. Vzrok naj bi bila velika negotovost glede vpliva pričakovanih varčevalnih ukrepov. Zadnjega maja sprejeti Zakon o uravnoteženju javnih financ naj bi bistveno vplival na izvrševanje proračuna!
Dejstvo je, da so proračunski prilivi, katerih daleč največji del so davčni prilivi, pritekali redno in je realizacija v pol leta praktično polovična. Tu je proračun pokrit.
Druga slika so proračunski odhodki. Polletna realizacija je le 29-odstotna, kar na letnem nivoju pomeni nekaj čez polovico. Pri »izdatkih« ni videti zadrege iz obrazložitve. Zatakne se pri
realizaciji projektov. Na kmetijskem področju je lepa pridobitev tržnica, naj bo to prva faza. Za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje poti, melioracijo, dopolnilno dejavnost, zdravstveno varstvo živali ni bil počrpan praktično cent proračuna. Ali obstaja program? Od dobrega milijona v proračunu namenjenega denarja za gospodarstvo, predvsem za spodbujanje malega gospodarstva, ni bilo nikakršne realizacije. Kje je Podjetniški center, brezžično omrežje, kaj je
s podjetniško cono? Sredstva namenjena za širše področje prometa so do konca polletja porabljena le nekaj pod 30%, a po sklenjenih pogodbah in gradbiščih je sklepati, da bo letna realizacija v glavnem izpolnjena. Problem je cestna razsvetljava: v vseh letih je bilo odločno premalo vloženega v posodobitev, uradno
Poletni tabor dr. Andreja Bajuka
Poletni tabor NSi se bo odslej imenoval po dr. Andreju Bajuku, našem prvem predsedniku. Tako se je odločilo vodstvo stranke, ki je ob obletnici njegove smrti obiskalo njegovo ženo in od nje dobili dovoljenje za to poimenovanje. Tabora, ki je bil namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa, zabavi, športu in rekreaciji ter izobraževanju, se je v treh dneh udeležilo prek 300 članov in simpatizerjev NSi ter vodstvo stranke.
Na letošnjem poletnem taboru dr. Andreja Bajuka v Radencih v Beli krajini smo bili prisotni tudi člani iz domžalske občine, in sicer devet članov. Tabor je trajal tri dni, od petka do nedelje. Odprtje tabora se je začelo s kulturnim programom in se nadaljevalo s pogovornim večerom v družbi dr. Borisa Pleskoviča. Največ Domžalčanov se je udeležilo sobotnega programa. Po zajtrku so nekateri najprej prisostvovali tečaju kuharskega mojstra Petra Kotarja, kjer so se naučili pripraviti kosilo s kuhanjem ajde in pečenjem mesa. Drugi so se pridružili pritrkoval-cem, ki so zvonove pripeljali kar s seboj. Po tem programu smo se
JV.5I
odpravili na kratek pohod ob Kolpi in uživali v lepotah belokranjske pokrajine. Ob vrnitvi nas je čakalo dobro kosilo kuharskega mojstra in njegovih pridnih učencev. Po kosilu smo imeli na izbiro več programov. Tako so nekateri šli na rafting po Kolpi, drugi na kopanje, ostali pa smo se udeležili pogovora z naslovom Kako z mediji?, ki sta ga vodila Robert Ilc in Jernej Vrtovec. Tam smo slišali veliko novega in se pogovorili o sodelovanju z javnimi občili, med tem ko je kuharski mojster z zainteresiranimi pripravljal okusno večerjo. Zvečer smo prisluhnili zelo
zanimivi predavateljici in novinarki dr. Rosviti Pesek, ki je predstavila svojo zadnjo knjigo Osamosvojitvena vlada - kako so gradili državo. V nedeljo po zajtrku smo se udeležili sv. maše v Starem trgu in ob zaključku tabora še nekoliko poklepetali ob kavi. Poletni tabor je enkratna izkušnja, ki člane in simpatizerje NSi druži, na prijeten način izobražuje, seznanja z družbenimi in zgodovinskimi dogodki, predvsem pa medsebojno povezuje.
Peregrin Stegnar, predsednik OO NSi Domžale
■ ' V >
£%m
DRŽAVLJANSKA LISTA
Ihanska "varna" pot v šolo
Ukrepi proti svetlobnemu onesnaževanju. Tudi letos je realizacija že tako skromno namenjenih sredstev le 28%. Stroški električne energije so previsoki. Investicija v posodobitev z danes uveljavljenimi halogenskimi svetili bi se poplačala sama v nekaj letih, kar bi bil velik vložek vnaprej. Nadgradnja čistilne naprave stoji -letni proračun skoraj 2 milijona. Prostorsko načrtovanje - realizacija 25% od letnega plana 2,9 milijona. Nesporno je tudi naša občina v nekem krču: na eni strani leži denar na depozitih, na drugi niso realizirani projekti, ki bi poleg osnovnega cilja prinesli tudi nova delovna mesta. Vložena sredstva za reševanje socialnega stanja in zdravstvo bodo opravila svojo nalogo, ko bo zagotovljeno, da so v celoti porabljena za dani namen, recimo za vsem dostopno oskrbo starih ljudi na domu, enostavno in hitro dostopnost do mamografa, rentgena, skrajšanje čakalnih vrst in ne mogoče za povečan dobiček javnega zavoda ali drugega izvajalca. To področje je zgodba zase.
Naj končam s popotnico rebalansu proračuna: Strukturne spremembe, socialna usmeritev, pot v zeleno prihodnost.
Majda Zevnik
Pravkar se je začelo novo šolsko leto. Starši smo poskrbeli za vse potrebščine, ki jih bodo naši otroci potrebovali pri učenju in ustvarjanju. Celo leto bomo budno spremljali njihove uspehe in pridobljeno znanje, prav tako jih bomo nekaj časa spremljali na poti v šolo. V Ihanu, kjer živim, bodo na začetku šolskega leta za njihovo varnost poskrbeli tudi naši gasilci, ki s svojo nesebično pomočjo že leta skrbijo za varnost na poti v šolo naših najmlajših, in sicer tudi ob prehodih čez glavno cesto, ki vodi do šole, za kar se jim na tem mestu iskreno zahvaljujem. Otroke že v rosnih letih navajamo na samostojnost, kar bomo storili tudi, ko bodo po našem mnenju zreli, da bodo sami hodili v šolo. Vendar nas skrbi za njihovo varnost, ker morajo nekateri izmed njih prečkati glavno cesto, ki vodi skozi Ihan. To je Breznikova cesta, na kateri včasih dobiš občutek, da je za nekatere voznike dirkalna steza, čeprav je omejitev hitrosti 50 km/h. Na žalost ob cestišču ni signalnih znakov, ki bi dirkajoče voznike opozarjali, da so na cesti poleg ostalih udeležencev v prometu tudi otroci. Imamo nekaj modrih znakov, ki označujejo prehode za pešce, vendar jih dirkači še opazijo ne. Večkrat smo opozarjali pristojne službe na Občini Domžale, da naj umirijo promet na "ihanski
magistrali", vendar smo žal do danes naleteli na gluha ušesa. Nekateri otroci na svoji poti v šolo niti ne morejo varno prečkati glavne ceste, ker od njihovega doma do prvega prehoda za pešce ni pločnika. Zakaj se Občina Domžale kljub večletnim prošnjam, z različnimi izgovori, ki smo jih bili deležni, kot so npr. da "Breznikova cesta ni kategorija ce-
DL
in;
ste, na kateri bi lahko postavili ležeče ovire, da statistični podatki kažejo, da ni bilo nesreč ter da ni politika občine, da bi kaznovala svoje občane", izogiba zagotovitvi potrebnih varnostnih standardov v bližini šole? V prejšnjih številkah Slamnika sem zasledila, da je občina podobno vprašanje prejela tudi od našega predstavnika krajevne skupnosti, ki je svetnik v Občinskem svetu, pa se do danes v Ihanu ni nič zgodilo. Prav tako, da je bilo na zadnji občinski seji postavljeno vprašanje, "ali je nakup radarjev ekonomsko opravičljiva investicija"?! Ali se mora res zgoditi prometna nesreča, da bodo pristojni ukrepali??? Z ukrepi, kot so postavitev
utripajoče signalizacije, namestitev ležečih ovir na cestišču in kaznovanje voznikov zaradi prevelike hitrosti, se očitno v Ihanu drugače ne bo dalo umiriti prometa, ker se nekateri vozniki na žalost ne zavedajo svoje odgovornosti, ko sedejo za volan. Po mojem mnenju je nakup radarjev še kako opravičljiva investicija, prav tako namestitev primerne utripajoče signalizacije in ležečih ovir na Breznikovi cesti, kot tudi na drugih cestah v bližini šol v Občini Domžale, zato spoštovanega gospoda župana Tonija Dragarja v imenu Občinskega odbora Državljanske liste Domžale javno pozivam, da stori vse, kar je v njegovi moči oziroma v pristojnosti občine, da bodo poti v šolo ihanskih, kot tudi vseh ostalih otrok v Občini Domžale, VARNE. Verjamem, da bo gospod župan, ki je med drugim tudi naš sokrajan, učinkovito pristopil k reševanju dolgoletne prometne problematike v Ihanu, o čemer bomo poročali v naslednjih številkah Slamnika. Vse voznike, ki dirkate skozi Ihan, pa pozivam: Ustavite konje in ne pozabite, da so otroci naše največje bogastvo!
Tadeja Savnik Ivanuša, predsednica OO DL Domžale
OBČINSKA ORGANIZACIJA LDS DOMŽALE
Podpiramo kandidaturo dr. Danila Türka za predsednika države
V	Liberalni demokraciji Slovenije ne počivamo, izbrali smo delo. Dr. Sonja Kralj Bervar, podpredsednica LDS, do izvolitve novega predsednika ali predsednice koordinira delo naše stranke, äkatere najpomembnejše aktivnosti so povezane z notranjo konsolidacijo in razvojem stranke, z delovanjem LDS v javnem političnem življenju na nacionalni ravni, zbiramo pa tudi predloge za intenziviranje dela na lokalnih ravneh. Največ konkretnih aktivnosti je povezanih s kandidaturo dr. Danila Türka za predsednika Slovenije.
V	Liberalni demokraciji Slovenije smo ponosni, da smo prva stranka, ki je podprla ponovno kandidaturo dr. Danila Türka za predsednika republike. Vodstvo LDS je tovrstno od-
ločitev sprejelo že v maju in ob tem izrazilo prepričanje, da dr. Danilo Türk funkcijo predsednika države opravlja resno, dostojanstveno in državotvorno. S svojim ravnanjem in osebnostjo vsak dan znova opravičuje zaupanje, ki smo mu ga naklonili volivci. Nenazadnje je dr. Danilo Türk v dosedanjem delovanju dokazal, da je
predsednik vseh Slovencev in da podpira tudi ideje in misli, ki jih zagovarjamo v Liberalni demokraciji Sloveni-
je. Takšnega predsednika želimo tudi v prihodnje.
Občinska organizacija LDS Domžale je zato tudi v Domžalah pripravila stojnico, na kateri so njeni člani in članice zbirali podpise za kandidaturo dosedanjega predsednika, hkrati pa izkoristili priložnost tudi za seznanjanje o delu LDS.
Vabimo vse članice, člane, simpati-zerje in podpornike naše stranke, da sedanjemu predsedniku dr. Danilu Türku, ki je pred kratkim Domžale tudi obiskal, s podpisom obrazca na Upravni enoti Domžale izrazite tudi osebno podporo.
Vse počitnice pa so potekale tudi aktivnosti za konsolidacijo in razvoj LDS, v katere se je aktivno vključevala
tudi domžalska organizacija LDS. Pri tem smo ugotavljali, da je politična usmeritev stranke sredinska, kar naj bi ostala tudi v prihodnje, odražala pa naj bi se v predstavljanju in zagovarjanju progresivnega in modernega razvoja države. Pri tem bi morali zaradi težke finančne situacije posebno občutljivo obravnavati socialne teme. Ob tem se velikokrat poudarja, da je v slovenski javnosti danes premalo prisotno zavedanje, da je bil čas, ko je Slovenijo vodila LDS, čas razvoja, vključevanja v EU in kontinuiranega izboljševanja življenjskih pogojev slovenskih državljanov. Zato tudi boljše prihodnosti in izhoda iz krize brez LDS in liberalizma v Sloveniji ne more biti. Vse to odraža tudi dosedanji program, ki ga
bomo le pregledali in nekoliko posodobili, za jesenski kongres pa pripravili resolucijo, v kateri bodo poudarjena zlasti tista programska stališča, ki odgovarjajo na ključna vprašanja političnega trenutka. Občinska organizacija LDS Domžale se aktivno vključuje v vse aktivnosti tako na nivoju Liberalne demokracije Slovenije, saj se zavedamo, da je odgovornost za sedanjost in prihodnost stranke naša skupna odgovornost. Odgovornost do Slovenije, aktivno pa se vključujemo tudi v življenje in delo naše občine. Liberalni pozdrav!
Občinska organizacija LDS Domžale
iz življenja in dela političnih strank
13
SLS
Gorniško srečanje SLS
Gomiško srečanje SLS pri Triglavskih jezerih
V soboto, 18. avgusta 2012, so se člani in članice Slovenske ljudske stranke z vseh koncev Slovenije podali že na 2. Gorniško srečanje SLS, ki je bilo letos v srcu Julijskih Alp na Koči pri Triglavskih jezerih. Pohodniki so se k cilju podali iz več smeri, po poti prek Komne pa se je podal tudi predsednik SLS ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav. Po kulturnem programu z recitacijo slovenskih avtorjev, ki so jih navdušile lepote slovenske domovine, je zbrane udeležence predsednik SLS tudi nagovoril in poudaril simboliko zelene barve, ki je tudi barva SLS. Po njegovem mnenju je zelena barva pomirjujoča, tako nasploh kot tudi v političnem prostoru. Izrazil je navdušenje nad tolikšnim številom udeleženih na pohodu in poudaril, da si želi, da bi vsakoletni pohodi postali tradicija SLS.
Suša v kmetijstvu ogroža eksistenco kmeta in draži pridelavo hrane
Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki poziva lokalne skupnosti, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS ter Upravo RS za zaščito in reševanje, da izvedejo vse postopke ocenjevanja škode po suši 2012 v kmetijstvu. Z oceno škode naj tudi čim prej informirajo javnost.
Po Zakonu o naravnih nesrečah in odpravi njenih posledic se v sprožitev postopka ocene škode vključijo prizadete občine. Župani občin morajo o škodnem dogodku obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, občine pa obvestijo pisno pristojno izpostavo Uprave za zaščito in reševanje. Le-ta izvede terenski ogled, potrdi območje nesreče in izdela predhodno oceno po-
škodovanosti, ki v primeru upravičenosti vodi nadaljevanje postopkov. V Sloveniji in širše beležimo vroče poletje brez omembe vrednih padavin. Hidrološki suši, ki ima svoje osnove že v velikem pomanjkanju padavin v zimsko spomladanskem obdobju, se je v poletju priključila še kmetijska suša. Spremljanje padavin skozi leto pokaže za približno 35 odstotkov zmanjšane
količine padavin od dolgoletnega povprečja. To odstopanje ima za posledico veliko prizadetost kmetijskih kultur, ki dozorevajo v drugi polovici leta. Tako se pričakuje znatno zmanjšanje pridelkov, predvsem krmnih rastlin, s tem pa se krepijo ugibanja o posledični podražitvi cen hrane.
Po oceni Kmetijske svetovalne službe je najbolj pereče stanje na travinju in v pridelavi poljščin. Poleg velikega pomanjkanja padavin so nadpovprečno škodo na vrtinah naredile visoke dnevne temperature. Poleg neposredne škode zaradi znižanja količine pridelka in posledično tudi nižjih dohodkov v sektorju bo v živinorejski panogi povzročena dodatna škoda zaradi pomanjkanja krme. Živinorejci bodo primorani zmanjšati stalež živali, kar bo povzročilo še poslabšanje domače samooskrbe. Vse ocene nakazujejo, da je nastala škoda večja od 0,3 promila BDP. Prav tako se pričakuje porast cene živil, tako na domačem kot tujem trgu.
R. R.
Ne gre za usodo vlade ...
... ne vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije. V zadnjem času se politična situacija v državi vrti predvsem okoli nekaterih vprašanj, ki so ključnega pomena za to, da se rešimo krizne situacije in se vrnemo med uspešne države. In če je bilo kdaj potrebno stopiti skupaj in pozabiti na delitve, je to sedaj. V tem trenutku ne gre več za levo-desno, naše-ne naše, pozicijo-opozicijo, gre za rešitev naše države. Zato v SDS Domžale apeliramo na opozicijo v Državnem zboru RS, naj (vsaj tokrat) ne deluje po načelu če je slabo za njih, potem je dobro za nas ... Potrebno se je zavedati, da bi z nerazumnim zavračanjem dobrih ukrepov vlade za rešitev krize pravzaprav žagali (tudi) lastno vejo, na kateri sedijo. Seveda priznavamo opoziciji, da ima pravico do kritike, vendar pa naj bo ta kritika (vsaj) tokrat konstruktivne narave, saj je v igri preveč velik vložek, da bi ga uničili z nerazumnimi dejanji.
Predsednik vlade Janez Janša to lepo opisal z besedami: Če ni toliko razuma, da bi ljudje, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli zlato fiskalno pravilo, držali to besedo, da bi ljudje, ki razumejo situacijo, postavili interes države pred lastni interes ali pred interes svoje stranke, potem ni izhoda. Če fiskalno pravilo v Državnem zboru pade, bosta po besedah predsednika slovenske vlade namreč nastali dve zelo resni posledici. Prva je vezana na že ratificiran fiskalni pakt, ki nas obvezuje, da to pravilo v naš pravni sistem vnesemo na ustavni ali njej podobni ravni. Druga past morebitnega padca fiskalnega pravila pa je v tem, da Državni zbor v enem mandatu o istem ustavno-revizijskem postopku ne more odločati dvakrat. Rok za izpolnitev te naše zaveze, ki so jo s spomladi sprejetim zakonom ratificirali tudi tisti, ki danes temu koraku nasprotujejo, pa poteče drugo leto, je posvaril. Dodal je še, da bodo izpolnitev dane obveze od nas terjali tudi vsi naši evropski partnerji, ki nam pomagajo pri izhodu iz krize. Predsednik vlade Janez Janša je v zvezi
z vnosom zlatega fiskalnega pravila v ustavo opozoril tudi na vsebinski problem, ki ga je na zaprti seji Državnega zbora izpostavil guverner Banke Slovenije, in sicer, da bo v primeru padca fiskalnega pravila "tudi zadolževanje komercialnih subjektov iz države po-
stalo bistveno težje, kot je danes". To bo pripeljalo do dodatnih pritiskov na javne finance in na vse ostalo, kar je v tej verigi, ter povzročilo novo krizo, je pojasnil slovenski premier. Kot dolgoročno pomemben ukrep je predsednik vlade izpostavil tudi sprejem paketa zakonov za rast. "Z njimi, če bodo sprejeti, Slovenija odpravlja na stotine različnih birokratskih ovir, ki zavirajo rast tudi tam, kje£Je kapital in so vse ostale možnosti. Takšnega paketa slovenski parlament še nikoli ni sprejemal. Z njim se mudi, gre za važne zakone, ni pa ključen problem, ali bo nekaj minut več ali manj razprave. Če bi bili v normalnih časih, bi bilo to zaželeno, ker pa je ta seja na to temo sklicana tri leta prepozno, pa tega časa in luksuza ni," je izpostavil slovenski premier.
Tudi v domžalski SDS si želimo, da bi tokrat tudi na strani sedanje opozicije na državni ravni prevladal zdrav razum in da tudi opozicija podpre nujne ukrepe za rešitev naše države iz krize, saj je potrebno tokrat delovati z roko v roki, spoštovati konstruktivne predloge enih in drugih ter rešiti našo dr-
Urška Kabaj Pleterski
POSLANEC SDS V DZ RS
Subvencije za vozovnice javnega prevoza in znižanje odškodnin za spremembo kmetijskih zemljišč
Konec julija je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu, ki omogoča dijakom in študentom vložitev vloge za subvencijo prevoza. Dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo vsaj 5 km od izobraževalne ustanove, bodo sedaj lahko po nižji ceni kupili vozovnice za prevoz do kraja šolanja. S pomočjo vloge, ki jo potrdi izvajalec vzgojno-izobraževalnega programa, bodo imeli tudi pravico do brezplačne uporabe mestnega prometa. Sicer pa je cena subvencionirane mesečne vozovnice odvisna od razdalje, na kateri upravičenec potuje. Po novem gmotni položaj ne vpliva več na višino cene. Zakon sedaj uvaja dve vrsti vozovnic: splošno subvencionirano mesečno vozovnico (katere cena je odvisna od oddaljenosti kraja bivanja do kraja šolanja), in mesečno vozovnico za 10 voženj (ki pride v po-štev predvsem tistim, ki stanujejo v istem kraju, kot je tudi kraj šolanja).
Državni zbor RS pa je na svoji 5. redni seji med drugim obravnaval tudi Predlog zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih - s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih se bo odškodnina plačevala le od tlorisa načrtovanega objekta in ne več za celo parcelo. Kot je znano, je bila lani septembra sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih. Pomembne določbe te novele se nanašajo na uvedbo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Dejstvo je, da smo družba, ki vsakodnevno funkcionira po nekem bolj ali manj učinkovitem družbenem sistemu. Da je ta omenjeni družbeni sistem silovito kompliciran, težko spreminjajoč, praviloma neodziven, velikokrat sam sebi ima namen in premalokrat v službi preprostega človeka, je neovrgljivo dejstvo. Koliko prepričevanj, usklajevanj, dogovarjanj in kompromisov je potrebno, da se naredi nekaj oprijemljivo
dobrega, kar preprost človek potem čuti na svoji koži. Predlagane spremembe oziroma izboljšave Zakona o kmetijskih zemljiščih so dokaj trd kamen delovnega procesa vseh, ki skušajo skozi verodostojnost potrebnih procesov pripeljati zadevo v vode realnega in otipljivega. V Slovenski demokratski stranki smo se vse skozi zavzemali za trajno zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, saj se njihovega pomena zelo dobro zavedamo. Ravno zato k izboljšavam zakona pristopamo vestno in odgovorno, predvsem pa življenjsko in stvarno z željo, da bo po meri ljudi, ne pa da bo bil samemu sebi namen. S tem predlogom odškodnine razumno znižujemo in bodo od sedaj naprej vezane le na zemljišča nad boniteto 50. Odškodnina se bo od sedaj naprej plačevala le od tlorisa načrtovanega objekta in ne več za celo parcelo. Naš cilj pri spremembi zakona je bil jasen - doseči zadovoljujoče visoko stopnjo
soglasja vsem, ki kakorkoli soodločajo o vsem, kar zadeva slovenska kmetijska zemljišča in njihovo zaščito na eni strani, na drugi strani pa vseh tistih potencialnih investitorjev, ki jih sedaj veljavna zakonodaja nekako odganja od misli o realizaciji katerekoli tovrstne investicije. Delovati zaščitno je nujno veliko prej, ne pa takrat, ko so prostorski akti že sprejeti in v njih zelo natančno opredeljene zazidljive in nezazidljive parcele - takrat je žal prepozno. Edina prava zaščita bo sprejem oziroma sprejeta uredba vlade o katastru trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Naš kompromisni predlog pa ohranja zaščito in možnost za večjo konkurenčno sposobnost države.
Robert Hrovat
SLOVENSKA POSLANKA V EVROPSKEM PARLAMENTU
Resnica o krizah v Sloveniji
Po dolgem in vročem poletju niso razprave o potrebnih ukrepih proti finančni krizi v EU nič manj vroče, kot so bile spomladi. Na Portugalskem pravkar poteka pregled opravljenih ukrepov in če bo ocena pozitivna, bodo dobili obljubljeno finančno pomoč. Grčija se pogaja o tem, da bi ji omogočili nekoliko počasnejše izvajanje ukrepov, a evropski državniki ob takšnih pozivih niso prav nič radodarni. Nekateri mediji in strokovnjaki so medtem začeli omenjati Slovenijo kot državo, ki naj bi kaj kmalu zaprosila za pomoč EU.
Zal nisem zasledila, da bi se pri nas začeli zato obnašati bolj odgovorno. V Sloveniji se je o ukrepih doslej veliko govorilo, naredilo pa malo. Kot da se je finančna kriza pojavila kot priložnost za medijsko pojavljanje in pridobivanje političnih točk, in ne kot posledica neodgovornega dosedanjega obnašanja. Ljudje so že pokazali, da jim je praznega govor-
jenja dovolj in da si želijo stabilnejšega in pravičnejšega sistema. Čedalje manj zaupajo politikom, njihova jeza pa kot toča udriha po celotni pokrajini in uničuje tako plevel kot tudi koristne rastline. Zato vsi skupaj vedno hitreje postajamo revnejši, izhod iz takega položaja pa je s časom vedno težji.
Pred dobrega pol leta sem pisala o tem, da so evropski voditelji, z izjemo Britanca Camerona, dosegli dogovor o vzpostavljanju stabilnosti ter koordinaciji in upravljanju monetarnega in gospodarskega sistema. Dogovorili so se o skupnih evropskih standardih za zadolževanje, spremljanje zdravja nacionalnih gospodarstev in financ, dogovorili so se o opozorilih in priporočilih v primeru slabih kazalcev. Tu ne gre za politični prestiž, temveč za utrditev temeljev EU v globalizirajočem se, vedno bolj konkurenčnem svetu. Dolgoročno pomenijo ukrepi večjo stabilnost, za državljane pa večjo so-
cialno varnost, torej delovna mesta, plače in pokojnine. Pogodba namreč uvaja kazni za države kršiteljice. V februarju sem zapisala, da predvidevam, da bodo države članice storile vse, da bi se izognile plačevanju kazni. Zdaj v to nisem več prepričana, saj se v Sloveniji obnašamo prav nasprotno.
Del dogovora je bilo tudi t. i. zlato fiskalno pravilo, ki bi onemogočilo, da bi se države članice zadolževale bolj, kot lahko z ustvarjenim vračajo. To je dobro za vsako državo posebej, hkrati pa nam jamči, da dolgoročno zaradi nediscipline določene države (ali skupine držav) ne bi imeli težav v tistih članicah, ki porabijo le toliko, kot ustvarijo. Bivša vlada se je pod vodstvom Boruta Pahorja zavezala, da bomo zlato fiskalno pravilo vnesli v slovenski pravni red na ustavni ravni. Janševa vlada želi obljubo uresničiti, a ji opozicija nasprotuje. Vse, kar se je v političnem smislu od tedaj spremenilo, je, da so
tedanje vladne stranke postale opozicija, tedanja opozicija pa je v vladi. Neznosna lahkost prilagajanja stališč temu, ali si trenutno v opoziciji ali v koaliciji, pa kot utež zateguje zanko nekoč dobrim podjetjem in pošilja na cesto ljudi, ki si želijo in znajo delati.
Govoriti moramo o vrednotah, če želimo najti razlog bolezni slovenske družbe. In živeti moramo skladno z želenimi vrednotami, če želimo ozdraviti finančni sistem in gospodarstvo. Predlagam, da takoj namesto laži vrednota postane resnicoljubnost.
Dr. Romana Jordan
POSLANKA POZITIVNE SLOVENIJE
Izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev
V okviru poslanskih vprašanj, ki jih poslanke in poslanci na začetku vsakega rednega zasedanja državnega zbora zastavljamo članom vlade, sem prvi dan redne julijske seje ministra za zdravje Tomaža Gantarja spraševala o ukrepih ministrstva za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, s poudarkom na področju podeljevanja koncesij. Četudi je minister še nedavno dejal, da za odločitev o ukrepih potrebuje predvsem več izračunov, je ministrstvo - z izgovorom o boljši dostopnosti in zmanjševanju čakalnih dob - že podelilo nekaj koncesij. Minister Gantar zagotavlja, da sam ni naklonjen velikemu številu koncesij, četudi v koalicijski pogodbi jasno piše, da jih bodo podeljevali tudi lekarnam. Ministra sem zato vprašala, ali so na ministrstvu v okviru napovedanih sprememb že izvedli oziroma izvajajo monitoring na področju obolevnosti, na podlagi katerega bodo pripravili novo mrežo, ter uvedli ustrezne normative in standarde izvajalca zdravstvenih storitev. Poleg tega me je zanimalo, kakšni so rezultati izvedenih analiz. Dejstvo je namreč, da se je prav na
področju podeljevanja koncesij na primarni ravni v preteklosti večkrat izkazalo, da so bili na ta račun oškodovani javni zdravstveni zavodi. Ministra sem med drugim spomnila na napovedi, zapisane v koalicijski pogodbi, kjer so se vladne stranke zavezale, da bodo s spremembami predpisov izboljšale dostopnost do zdravstvenih storitev, predvsem na perifernih področjih. V koalicijski pogodbi je namreč med drugim zapisano, da je »pomanjkanje zdravnikov najbolj vidno predvsem na perifernih področjih Slovenije. Poleg pomanjkanja kadrov ni jasnega dolgoročnega rekonstruiranja javne zdravstvene mreže. Na realnih osnovah ob upoštevanju predvidene obolevnosti prebivalstva in o povečanju števila zdravnikov, bomo določili optimalno javno zdravstveno mrežo ter zanjo sprejeli program vzpostavljanja in ohranjanja«. Koalicija se je zavezala, da bo javno zdravstveno mrežo dopolnjevala s koncesijami tudi za področje lekarništva, ki bodo na osnovi jasnih kriterijev dodelje-vane s strani ministrstva za zdravje. Prav tako naj bi, kot so še zapisali v koalicijsko pogodbo, redefinirali
vlogo lokalne skupnosti pri zagotavljanju dostopnosti do primarnega zdravstva. Zavezali so se, da bodo javno mrežo dopolnjevali tudi s koncesijami, ki jih bodo podeljevali na osnovi javnih razpisov in sklenitvami pogodb za časovno opredeljeno obdobje.
Kot je v svojem odgovoru poudaril minister Gantar, je osnovni cilj, ki mu sledijo, »učinkovito zagotavljanje zdravstvenega varstva za prebivalce in na to vpliva v največji meri dostopnost«. Dostopnost je v največji meri odvisna od financiranja in od zmogljivosti zdravstvenega sistema. Na področju financiranja je bilo po ministrovih besedah narejenih nekaj korakov za stabilizacijo blagajne. A osnovni dokument, ki določa dostopnost, je splošni dogovor, ki določa, kakšen obseg dela in na kakšen način bo delo opravljeno. Splošni odgovor še določa, je našteval minister, da ZZZS z izvajalci doreče tisto največjo čakalno dobo, ki je še dopustna za posamezne primere. Na ministrstvu pripravljajo mrežo za primarni nivo (za družinske zdravnike, pediatre, stomatologe, dispanzerske dejavnosti in nujno medicinsko pomoč). Na
tej podlagi naj bi dobili oceno o pomanjkanju ali presežku števila zdravnikov. Po ministrovih besedah je na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravnikov dovolj, težave pa so na primarnem nivoju.
Saša Kos
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 28. septembra 2012. Rok za oddajo prispevkov v petek, 14. septembra 2012, do 12. ure.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com.
14
kultura
GOSTJA FESTIVALA BRALNICE POD SLAMNIKOM
Branje omogoča živeti več kot eno življenje
JOKE VAN LEEUWEN je nizozemska pisateljica, ilustratorka in igralka. Z družino se je že v mladosti preselila v Belgijo, živi v Antwerpnu. Študirala je na likovni šoli, kasneje tudi zgodovino. Pri pisanju za otroke in odrasle ne dela razlik. Knjige tudi sama likovno opremi. Njeni nastopi in pogovori so razgibani, polni duhovitih vložkov. Letos je bila gostja mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom in se srečala z mladimi slovenskimi bralci. Z njimi je našla pristen stik in pohvalila njihovo znanje angleščine. Njeni knjigi Čiv! in Ko je oče postal grm sta izšli tudi v slovenščini pri Založbi Miš. Drobni, tako kot tudi avtorica, a močni in bogati v svoji sporočilnosti.
Joke, prvič ste v Sloveniji in kot vsestranska ustvarjalka ste prav gotovo dobra opazovalka. Kaj ste opazili?
Moj prvi vtis o Ljubljani je, da je sproščeno mesto, ljudje se radi družijo in uživajo ob hrani in pijači. Sicer pa sem opazila čudovito naravo, pri ljudeh prijaznost in občutek, da si dobrodošel. Ob obiskih na šolah so me prijetno presenetile lepe in bogato založene knjižnice.
Od nekdaj ste se ukvarjali s pisanjem, sanjali o poklicu pisateljice, ob tem pa neprestano risali. Odraščali ste v kreativnem okolju, kdo je bil tisti, ki vas je usmerjal v ustvarjalnost?
Bilo jih je več. Oče in mati sta nas spodbujala k ustvarjalnosti, brala sta nam knjige, skupaj smo veliko prepevali. Pomemben je bil brat, ki mi je poklonil svinčnike. Pa bratov prijatelj, študent umetnosti, ki me je naučil osnov perspektive in drugih stvari, povezanih z risanjem in slikanjem. Zal pa v flandrijski šoli niso naredili kaj dosti za spodbujanje kreativnosti. Ni bilo prostora za umetnost. Vesela sem bila, ko sem slišala na kamniški
osnovni šoli krasen dekliški zborček in glasbenice. Zdi se mi, da ste pri vas na področju kulturnega izobraževanja storili veliko. Se je danes, v časih krize, ki jo morda še najbolj brutalno občuti umetnost, da preživeti z ustvaija-njem?
Pravi umetniki se želijo izražati, to se ne bo spremenilo in nič jih ne bo ustavilo. Bojim se prevelike komer-cializacije, saj ta spodbuja površnost in v takšnih razmerah je pomembnejša količina in ne kakovost. Poznam razmere na Nizozemskem in v Belgiji, zato opažam vse manj denarja za kulturo. Nizozemska vlada v zadnjem letu razglaša, da je kultura nekakšen 'konjiček levičarjev'. V resnici je kultura nujen pogoj za civilizacijo in njen obstoj. Pri knjigah žal opažam, da so vse bolj priljubljene knjige, ki zgolj zabavajo. A knjige naj bi dajale veliko več. Živite v belgijskem Antwerpnu. Kot gostja festivala ste se srečevali z našimi mladimi bralci, s študenti, z učitelji. Kakšne razlike ste opazili glede na okolje, od koder prihajate?
Tudi v Belgiji in na Nizozemskem obstajajo organizacije, ki spodbujajo branje in veliko je mladih bralcev. Tu si nismo različni. Pohvalno je, da so mladi bralci, ki sem jih srečevala, dobro pripravljeni in z veseljem poslušajo. Ja, in prijetno sem bila presenečena nad njihovim odličnim znanjem angleškega jezika. Kako je z veseljem do branja med mladimi na Nizozemskem? Na kakšne načine se trudite približati knjigo in čare branje?
Obstaja organizacija, ki se imenujeta Stichting Lezen (Bralni sklad), njeno poslanstvo je spodbujanje branja. Ustanavljajo in srečujejo se skupine mladih, ki berejo in presojajo knjige, prirejajo mladinske literarne festivale.
Kaj pa sami najrajši berete in kaj vam pomeni branje?
Rada berem knjige, ki jih odlikuje drugačen, neobičajen osebni stil in seveda poezijo. Moji najljubši pisatelji so Calvino, Hrabal, Rodoreda. Branje nam širi obzorja sveta in omogoča živeti več kot le eno življenje. Obstaja po vašem mnenju nevarnost, da bodo internet in druge sodobne oblike izpodrinile knjigo? Ne, mislim, da klasične knjige ne bodo nikoli izginile, ker so zanimive, lahko jih držiš v rokah. Morda bo digitalno branje v prihodnosti vse pogostejše. Tudi zaradi tega, ker je med »googlovimi« spletnimi knjigami vse več starejše klasične literature in jo tako lahko prebirate kar doma.
Zanimivo je, da ilustrirate knjige, s prijetnimi, duhovitimi risbicami, ki so povezane z besedilom in ga na nek način dopolnjujejo. To ni ravno pogosto v mladinski literaturi. Zakaj?
Knjige sem začela ustvarjati zaradi možnosti prepletanja besedila in risbe, čeprav zdaj to počnem tudi v knjigah za odrasle. Ko pripovedujem zgodbo hkrati z besedilom in risbo, lahko sama poskrbim, da so podobe točno na pravih mestih in da jih bralec lahko istočasno 'prebe-
re'. Pogosto je podoba tako močna, da je sama zgodba v zgodbi. Pravzaprav ne gre za ilustracijo, pač pa za pripovedovanje zgodbe v besedilu in podobi.
Srečujete z mladimi. Kaj jih čaka v prihodnosti, kako naj si izborijo svoje mesto v svetu, ki je vse bolj prežeto z neperspektivnostjo, ne-gativizmom, sovraštvom? To je težko vprašanje. Vse se začne pri odraslih, moramo jim dati upanje in smisel, pri tem je pomembno, da verjamemo vanje in z njimi delimo vse dobro in lepo. Mladi ne smejo plačevati za pohlep odraslih, ki je tako »cvetel« v prvih desetih letih tega stoletja.
Kakšno je v tem smislu poslanstvo umetnikov, pisateljev ...?
Umetniki dajemo obliko in smisel stvarem, ki so pomembne, med seboj soočamo stvari in iščemo lepoto ter pogosto razmišljamo neodvisno in drugače od drugih. Govorimo jezik, ki ima več kot en pomen in postavljamo vprašanja, o katerih se je
potrebno spraševati. Vsaj upam, da nas večina počno vse to. Ne strinjate se z delitvijo pisateljev na mladinske in avtorje za odrasle. Kaj dobra knjiga sporoča bralcu? Pišem za odrasle in mladino. Kar pišem za mlade, berejo tudi odrasli. Knjiga ima v sebi več plasti. Za odrasle je dobro, če ne pozabimo, kako nas in naš svet gledajo mladi. In tematiki obeh mojih v slovenski jezik prevedenih knjig sta namenjeni bralcem vseh starosti: pripovedujeta o tem, da si ne smemo prilaščati drugih bitij, da jih ne smemo spreminjati po svojih željah, pač pa vsakomur dopustiti, da si poišče lasten prostor.
Imeli ste še eno zanimivo poslanstvo. Leta 2008 ste bili imenovani za pesnico mesta Antwerpen. Kakšna je bila vaša naloga?
V tistem času sem v poezijo prelivala vse, kar se je dogajalo v mestu: od političnih in socialnih vprašanj, do na primer smrti priljubljenega pevca ... Pesmi so bile prisotne na vidnih in javnih krajih po mestu. Ena je bila v predoru za pešce pod reko Scheldt in je bila dolga več kot kilometer. Moja poezija je igrala določeno vlogo v življenju mesta in do mene so zelo hitro prišli tudi odzivi. Po knjigi Čiv! je bil posnet tudi film, ki je bil prikazan na berlinskem filmskem festivalu. Film je precej vznemiril javnost, ukvarja se z drugačnostjo. Kako je bil sprejet? Film Čiv! je že obkrožil svet. Ko sem bila v Indiji, sem spremljala predstavitev filma številnim otrokom in opazovala, kako deluje zgodba v krajih, ki ne predstavljajo zahodne kulture. Film se nekoliko razlikuje od knjige. Na primer v knjigi dekli-ca-ptička na koncu poleti tja, kamor si želi, v filmu pa krušna mati izpusti deklico-ptičko iz rok, ko ugotovi, da je to zanjo najboljše. Deklica-ptica v knjigi Čiv! išče svobodo. Obenem pa sporoča, da je treba drugim pustiti živeti njihovo drugačnost. Je dandanes težko ohraniti svobodo, biti drugačen?
Problem, da mnogi ljudje ne sprejemajo drugačnosti, je večen. 'Drugačne' obravnavajo kot potencialno nevarnost zanje. Vzrok za to je, da jih ne poznajo dovolj 'dobro', za razliko od denimo ljudi, ki so videti in se obnašajo prepoznavno. Mnogi ljudje, ki negativno razmišljajo o priseljencih iz države X, po drugi
7. SEPTEMBER 2012
strani nima predsodkov do soseda, ki prihaja iz iste države X, saj ga osebno poznajo. Ker sem se preselila v Belgijo, sem imela osebno izkušnjo, da vse zame običajne stvari, niso bile 'običajne' za novo okolje, pač pa tipično Nizozemske ali tipično protestantske. To me je zelo oblikovalo in se zdaj izraža v mojih knjigah.
V knjigi Ko je oče postal grm je prisotna vojna tematika. Dogaja se v nedoločljivi vojni, kraju, času -deklica Tod je soočena z odhodom očeta, ki iz slaščičarja postane vojak, z nujnostjo bega in ilegalnim prestopanjem meje, z begunskim centrom. Je danes potrebno mlade bralce opozarjati na hude čase, ki se lahko zgodijo tudi nam in zdaj?
Odločila sem se, da ne pišem o določeni deželi in vojni. Zelela sem prikazati, da se to lahko zgodi kjer koli. Izhajala sem iz osebnih izkušenj, saj je begunstvo del naše družine: moji stari starši so med prvo svetovno vojno gostili belgijske in ruske begunce, starši afriške begunce iz Eritreje in Južne Afrike in pred leti je v moji hiši živela bosanska družina. V pisanju sem uporabila stvari, ki sem jih opazila v resničnem življenju. Deklica Tod se spozna z vojnimi temami: dobičkarstvom, begunskim taboriščem, brezdomstvom, pomanjkanjem hrane. Večina evropskih otrok (razen tistih z balkanskega prostora) nima izkušnje z vojno. Se pa srečujejo z begunskimi sovrstniki, prebežniki, otroci iz manj »srečnih« okolij. Otroci veliko vidijo in slišijo iz medijev. Moj namen je bil povedati zgodbo. Po izidu knjige sem prejela pismo nizozemske učiteljice. Napisala je, da ji je knjiga všeč, a da po njenem mnenju učencev v razredu ne more soočiti z njo, čeprav je napisana lahkotno, je vsebina pretežka zanje. Kasneje se je odločila prebrati knjigo učencem in ponovno mi je pisala, da so se potem o tej problematiki veliko pogovarjali. Opravičila se mi je, da je bila pristranska, in da je očitno podcenjevala učence. Sporočilo in misel za konec? Odrasli naj iščejo takšne knjige za svoje otroke, ki imajo 'dušo' in naj ne podcenjujejo mladinske literature. Branje je lahko izjemen užitek in hkrati tudi mnogo več od tega.
Pripravila Cveta Zalokar - Oražem
PRVA CELOVITA OSVETLITEV TRISTOLETNE ZGODOVINE SLAMNIKARSTVA NA DOMŽALSKEM
Monografija Matjaža Brojana, Slamnata sled Domžal
Matjaž Brojan, novinar, publicist in raziskovalec krajevne zgodovine, je monografsko osvetlil 300 let razvoja slamnikarstva na domžalskem območju, ki je bilo s svojimi gospo-darsko-socialnimi in prosvetno--kulturnimi ter demografskimi posledicami temelj na poti Domžal od vaškega naselja do razglasitve za trg leta 1925 in eno najpomembnejših zgodovinskih korenin do njihovega oblikovanja kot mesto leta 1952. Strokovna monografija je rezultat več kot desetletnega avtorjevega zbiranja »vsega, kar količkaj diši po slamnikarskih časih« (str. 4) in njegova Steletova nagrada za dosežke pri varovanju kulturne dediščine je še posebej zaslužena za področje slamnikarstva. Brojanova zasebna zbirka je jedro pred kratkim odprtega Slamnikarskega muzeja v Godbenem domu, zbrani arhivski in časopisni viri, fotografije in pričevanja ter domača in tuja literatura pa so dokumentarna osnova za izredno bogato ilustriran zgodovinski prikaz vseh vidikov razvoja slamnikarstva, po katerem so Domžale v desetletjih pred prvo svetovno vojno in po njej postale prepoznavne tudi v številnih evropskih državah in celo v ZDA.
Avtor si je zastavil za raziskovalni cilj, da bi v svojem delu, ki obsega 288 strani velikega formata, »lahko vsaj približno zapolnil tisto, česar doslej o slamnikarstvu v Domžalah še nismo vedeli« (str. 5). Ob ugotovitvi, da je o domžalskem slamnikarstvu pisalo že veliko av-
torjev v člankih in samostojnih publikacijah, posebej naj poudarimo pionirsko delo prvega domžalskega župnika Franca Bernika v farnih kronikah iz let 1923 in 1939, vendar so v nekaterih tudi podatki, »kamor je mogoče umestiti kritični prst dvoma«. Zato si je zastavil tudi nalogo, da s pritegnitvijo nove dokumentacije popravi posamezne netočnosti v krajevno zgodovinski literaturi.
Matjaž Brojan je po materi Anici, ki ji je v znak hvaležnosti posvetil knjigo, sorodstveno povezan z družino znamenitega slamnikarskega podjetnika Matije Ravnikarja. Kot otrok je v dedovi tovarni v začetku petdesetih let preteklega stoletja spremljal »zadnje vzdihljaje nekdanjega domžalskega slamnikarstva« (str. 4). Za pisanje knjige se je posebej odločil iz občudovanja velikega prispevka njegovih prednikov k uveljavitvi domžalskega slamnikarstva od srede 19. do srede 20. stoletja. To dejstvo se kaže tudi v avtorjevem posebnem odnosu do obravnavane tematike in poudarimo naj, da številni vidiki v monografiji ne bi bili tako temeljito obdelani, če se jim ne bi posvetil nekdo, ki se čuti tesno povezanega z domžalsko identitetno slamnikar-sko obrtno in tovarniško dejavnostjo. Avtor je svoje delo o zgodovini slamnikarstva na Domžalskem po tematskem kriteriju, ob upoštevanju tudi kronološkega vidika razdelil na 16 poglavij, ob sklepu pa je navedel še izbor uporabljanih virov in literature. S smotrno razdelitvijo na po-
glavja in podpoglavja je ustvaril tudi dober pregled nad obsežno obravnavano tematiko.
Prvo poglavje o slami v ljudskem izročilu in o pesmih s slamnikarsko vsebino ima narodopisni in literarni značaj. Problematike pletenja kit v literaturi doslej še ni nihče bolj podrobno obdelal kot Brojan v obsežnem drugem poglavju. Za opis posameznih faz pri pletenju različnih vrst kit, od tistih na štiri in največ devetnajst slamic, pa so mu bila dragocena številna ustna pričevanja, zlasti krašenjskih pletic iz društva Fran Maselj Podlimbarski.
Uvodnima poglavjema sledi osve-ditev začetkov slamnikarstva na Domžalskem. V njem je avtor najprej navedel različne podatke o nastanku slamnikarske domače obrti in posamezne ugotovitve v nekaterih delih zavrnil kot napačne. Posebej je poudaril, da freske Franca Jelovška iz leta 1760 kažejo, da je bilo tedaj slamnikarstvo že identitetna gospodarska panoga. Posebno pozornost je posvetil pletenju kit in izdelovanju slamnikov na ihanskem območju, za katerega velja, da so bili z njim povezani začetki slamnikarstva. Z novimi dokumenti je osvetlil tudi sodelovanje slamnikarjev domžalskega območja na sejmih ter na razstavah v Celovcu, Gradcu in Ljubljani sredi 19. stoletja. Avtor je glede začetkov slamnikarstva poudaril tudi pomen raziskav Toneta Ravnikarja, ki je v matičnih knjigah zasledil prvo
omembo priimka Slamnik že leta 1701 na Moravškem. Brojan se je kot dober neposredni poznavalec pokazal tudi v opisu opreme, strojev in priprav v sla-mnikarski proizvodnji. Posebej naj navedemo njegovo ugotovitev, da so do leta 1845 slamnike šivali ročno, kajti šele tedaj so se pojavili šivalni stroji, kar je imelo pomembne posledice za razmah in kakovost slamnikarske proizvodnje.
Izjemno temeljito je na tridesetih straneh prikazal delovanje domačih slamnikarskih obrtnikov in tovarnarjev Andreja Jančigaja in naslednika Matije Ravnikarja, Mačkovih slamnikarjev, Janeza Markužiča, Franca Cerarja, Karla Koširja, Franca Mazovca, Alojzija Škrabarja, Valentina Pavliča, Franca Erbežnika in Matilde Kaplja, ki je kot zadnja sla-mnikarska obrtnica leta 1990 sklenila svojo dejavnost. Opisal je stavbe
in obdobja delovanja posameznih slamnikarskih obratov, njihovo opremljenost in obseg proizvodnje, trge, na katerih so se uveljavili, in število zaposlenih, pri tovarnarjih največ okoli 30 delavcev in delavk. Slovenski slamnikarski proizvajalci so z okoli 200.000 izdelanimi slamniki letno še do srede sedemdesetih let presegali proizvodnjo prvih tirolskih slamnikarskih tovarnarjev.
Za poglavji Prihod Tirolcev v Domžale in Tirolski slamnikar-ji je Brojan uspel pridobiti arhiv dveh pomembnih slamnikarskih podjetniških družin, Ladstätterje-ve in Stembergerjeve, ter gradivo kronistov posameznih firm in tujo literaturo o preteklosti doline De-
Sxt canja^jtok sla*mi/<is
Publicist, novinar in ohranjevalec kulturne dediščine, avtor monografije SLAMNATA SLED DOMŽAL, 300 let slamnikarstva
27. september ob 19h
Slamnikarski muzej Domžale
7. SEPTEMBER 2012
kultura
15
DINOZAVRI V OBJEKTIVU
Fotografska razstava Janeza Kosmača
Foto, kino in video klub Mavrica je pripravil fotografsko razstavo Janeza Kosmača z naslovom Pomlad v Jurskem parku. Odprli so jo 9. julija v obeh razstavnih prostorih Kulturnega doma Radomlje. V kulturnem programu je nastopil tolka-lec Klemen Kogovšek na ksilofonu. Svečani govornik je bil Pavel Pevec, koordinator območne izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti Domžale.
Fotografska razstava je zorela dve leti, saj je Janez Kosmač dve pomladi prežal na starodobne izumrle živali, ki so jih postavili v bližnjem Arboretumu. Po mnenju nekaterih razstava ne spada ravno v drevesni park. Vendar je nekaj veznih členov. V parku so leta 2009 posadili avstralsko drevo volemija, ki je dokazano rasla že pred 200 milijoni leti, s Kitajskega so Souvani že pred osmimi desetletji prinesli še starejšega ginka, leta 1953 pa so, kot prvo predstavnico te vrste v Jugoslaviji, nasadili metasekvojo — drevo, ki je precej bolj množično in po tedanjem kopnem razširjeno raslo v času dinozavrov.
Na fotografijah so si obiskovalci lahko ogledali grozljivega alozavra, kot hiša velikega dolgovratega apatoza-vra, predptiča arheopteriksa, enega
prvih dinozavrov kelofiza, rogate-ga keratozavra, lahkega in urnega krempljatega razparača deinoniha, gizdavega dilofozavra, krokodilu podobnega dimetrodona, sedemindvaj-setmetrskega in dvanajsttonskega diplodoka, bodičastega evoplokefala, rastlinojedega igvanodona, materinsko skrbnega majazavra, velikoglave-ga pahikefalozavra, grebenoglavega parazavrolofa, na planjavah živečega plateozavra, letečega pterodaktila, s trikotnimi hrbtnimi ploščami zaščitenega stegozavra, z ostmi zaščitena
stirakozavra in triceratopa ter strašljivega tiranozavra. Živali so živele v Zemljinem oziroma geološkem srednjem veku, ki so ga sestavljala obdobja trias, jura — od tod ime filma in tudi fotografske razstave — in kreda. Leta 1842 je ime dino (strašni, grozni) - zaver (kuščar, plazilec) prvi uporabil Richard Owen; kmalu po tistem, ko so izkopali prve okame-nele ostanke. V nasprotju s splošnim prepričanjem je Owen s pridevnikom dino želel izraziti občudovanje in navdušenje; ne grozljivosti.
Hitroroki ksilofonist Klemen Ko-govšek je poslušalce navdušil z Montijevim Čardašem, Čmrlje-vim letom Rimskega-Korsakova in Adamičevo polko Cik-cak Pavel Pevec se je tudi v imenu Zveze kulturnih društev zahvalil Mavrici in razstavljavcu; slednji, Janez Kosmač, pa obiskovalcem, svoji družini, ki ga je podpirala, ter zakoncema Pollak in Petru Rojcu za tehnično pomoč.
Igor Lipovšek
Janez Kosmač je tudi po osemdesetem letu vešč iskalec zanimivih motivov.
RAZSTAVA DEL KIPARJA MIHE KACA
Kipar, ki postavlja spomenike in pomnike

V okviru letošnjega 12. kulturnega poletnega festivala Studenec 2012 bo 20. oktobra v poletnem gledališču na Studencu razstava del kiparja Mihe Kača, za katerega so v letošnjo publikacijo zapisali, da je njegovo poslanstvo zelo odgovorno, saj s svojimi portretiranci postavlja spomenike preteklosti in pomnike sedanjosti. Kipar Miha Kač je bil rojen 24. oktobra 1942 v Preserjah pri Radomljah. Po osnovni šoli se je izučil za finomehanika ter dolga leta delal v Iskratelu ter 1988 dobil priznanje »inovator leta«.
Že pri trinajstih letih je v glini naredil prvi portret Prešerna in izpričal oblikovalski talent, s katerim je najprej stopal po poti tehničnega modelarstva, nato ustvarjalnega izumiteljskega dela, dokler ni dokončno našel svoj umetniško ustvarjalni in oblikovalski talent, s katerim se v celoti posveča kiparstvu. Pri svojem ustvarjalnem delu je dosegel stopnjo, ki klasični amaterizem presega in se lahko meri z marsikatero skulpturo znotraj akademskega realizma. Zanj so zapisali, da je nekakšen dokumentarist časa,
saj si za svoje modeli izbira vidne osebnosti iz preteklosti, pa tudi tiste iz sedanjosti, prepričljiv pa je tudi s svojimi realistično modeliranimi plastikami. Posebej poznan je tudi po izdelani skulpturi mamuta, ki ustreza vsem ledenodobnim stenskim upodobitvam tedanjih ljudi in upodobitvam sedanjih umetnikov in paleontologom.
Ob odprtju razstave se bo z Mihom Kačem 20. oktobra 2012, le štiri dni kasneje bo kipar praznoval 70. rojstni dan, v Poletnem gledališču na Studencu pogovarjal eden najvidnejših slovenskih radijcev in stari znanec festivala Silvo Teršek.
Dobrodošli!
Odprtje slikarske razstave
Razstava del ljubiteljske slikarke Angelce Dovžan je nov kamenček v mozaiku njenega ustvarjanja na slikarskem področju.
Skrito željo za slikanje in možnost, da razvije svojo nadarjenost likovnega izražanja, ji je omogočila vključitev v likovni krožek Lipe — Univerze za tretje življensko obdobje Domžale pod mentorskim vodstvom dipl. slik. Mojce Vilar, kjer dobiva strokovne nasvete in ustvarjalni polet. S svojimi deli se je predstavila že na prenekaterih samostojnih slikarskih razstavah, še več pa na skupinskih.
Poleg udeleževanja na številnih ek-stemporih in slikarskih srečanjih pa svoje znanje nadgrajuje tudi v likovno izobraževalnih delavnicah. Njene slike krasijo vsakoletne Lipine zbornike, kar nekaj slik pa je podarila v dobrodelnih akcijah pri obnovah cerkva ali pa pri zbiranju sredstev za otroke v stiski.
V svoje slike je vlila svoja doživljanja narave, pričarane z mavričnimi barvami s slikarske palete, tako da kar dišijo po romantiki, žarijo sončno, pripovedujejo o zgodbah, spominih, hrepenenju ...
Mira Jarc
IGRAJE
ZAIGRAMO
Vera Vojska
GLASBENO SOLO
ZflSE&Nfl fiLflS&ENfl SOLA PAßNflS VAbl k VPISÜ V NOVO fiLflS&E POLNO LETO.

ZA SOLSKO LETO 2012/2013 VPISUJEMO SE V NASLEDNJE ODDELKE: SLflSbENE UEICE - KLflW - KLfMflTUEE
dodatne INfOEfflfiCUE: ZDENKA KEISTL MfiBINIC, 041 519 816 PfiENfiS@S5.NET
fereggen, od koder izvirajo ustanovitelji velikih slamnikarskih tovarn v Domžalah in Mengšu ter številni preddelavci v njih. To mu je omogočilo, da je glede vloge Tirolcev v sla-mnikarski industriji ne le v Domžalah, temveč tudi drugod, bistveno dopolnil dosedanjo literaturo o tem. Tirolski krošnjarji so v prvi polovici 19. stoletja opravili pomembno delo pri prodaji domžalskih slamnikov ne le po habsburški monarhiji, temveč tudi zunaj njenih meja. Zakonodaja iz leta 1845 je krošnjarje prisilila, da so morali artikle za prodajo tudi sami proizvajati. Defe-reggenski krošnjarji, ki so s prodajo slamnikov dobro zaslužili, so se morali povezati v trgovske združbe ter začeti ustanavljati lastne trgovi-
ne in proizvodne obrate, predvsem za slamnike.
Tirolec Pavel Mellitzer je leta 1857 zgradil tovarno slamnikov v Studi, toda že pred njim je zgradbo za tovarniško proizvodnjo postavil Markužič v Stobu. Tirolska poslovneža in sorodnika Peter Ladstätter in Jakob Oberwalder sta v začetku šestdesetih let 19. stoletja zgradila slamnikarsko tovarno v Marostici v Benečiji ter imela več trgovin v večjih mestih habsburške monarhije. Prelomnica v njunem delovanju je bila avstrijska izguba Benečije leta 1866, po kateri sta morala zaradi carinskih ovir prenesti večino proizvodnje v Avstro-Ogrsko in tedaj sta največjo slamnikarsko tovarno
zgradila v Domžalah. Oba podjetnika sta se leta 1870 poslovno ločila, imela pa sta mrežo podružnic po vsej državi. Avtor je podrobno obdelal razvoj petih največjih tirolskih slamnikarskih tovarn v Domžalah, Ladstätterjeve, Jakoba Oberwalderja, bratov Kurzthaler-jev, firme J. Mellitzer, Kleinlercher in bratov Oberwalder oziroma Po-vževe tovarne, ki so nastale v obdobju 1866-1882, ter Tegischerjeve (1903) in združene tovarne Lakost (1926). Veliko podatkov o številu zaposlenih, kapitalu, strojni opremljenosti, obsegu proizvodnje, nabavah surovin, tudi na Kitajskem in Japonskem, ter o tržiščih, je v poročilih slamnikarskih podjetij Zbornici za trgovino, obrt in indu-
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
strijo, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije.
V posebnem poglavju je Brojan opisal tudi kratkotrajne poskuse treh sudetskih Nemcev, da bi se uveljavili kot slamnikarski podjetniki. Toda zaradi konkurence velikih tirolskih tovarnarjev in ekonomske šibkosti so morali konec 19. stoletja zapreti svoje obrate. Vlogo sudetskih Nemcev v Domžalah je prvi podrobno raziskoval prof. Milan Flerin. Ugotovil je, da so se za razliko od Tirolcev, ki so se odločno avstrijsko--nemško opredeljevali, in je zato leta 1905 v Domžalah prišlo tudi do nemško-slovenskega spopada, sudetski Nemci vključevali v slovensko družabno življenje.
Župnik Franc Bernik je ob svojem duhovniškem poslanstvu opravil pomembno delo za napredek Domžal na gospodarsko-socialnem in prosvetno-kulturnem področju. Njegova dragocena gospodarska in hkrati socialna akcija je bila ustanovitev Kitarskega društva oziroma zadruge leta 1908 za izboljšanje položaja pletilcev kit. Podroben prikaz njegovega delovanja je Brojan napisal zlasti na temelju bogatega arhivskega gradiva, ki je bilo po srečnem naključju rešeno pred uničenjem. Župnik Bernik je v okviru Katoliškega, izobraževalnega in podpornega društva leta 1907 ustanovil tudi strokovni odsek slamnikarske-ga delavstva z nalogo, da skrbi za izboljšanje njegovega socialnega položaja. Posredoval je tudi za uspešen konec prve stavke slamnikarskih delavcev v Ladstätterjevi tovarni takoj po odsekovi ustanovitvi. Žal pa je delo »sindikata« ponovno zaživelo šele med prvo svetovno vojno, ko se je položaj slamnikarskega delavstva do skrajnosti poslabšal. Pred kratkim je bilo najdeno še nekaj Ber-
nikove dokumentarne zapuščine, v kateri so tudi dragoceni podatki o položaju slamnikarskega delavstva, in je sedaj dostopna v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani.
V poglavju Domžalci na tujem je avtor opisal, kako so kvalificirane šivalke iz Domžal odhajale na delo v podružnice tirolskih podjetij, od začetka 20. stoletja pa je vedno več slamnikarskih delavcev in delavk poiskalo izhod iz težkega socialnega položaja z izseljevanjem v ZDA. Njihovo število je v začetku dvajsetih let naraslo na okoli 400, kar je pomenilo, da je bil v Ameriki skoraj vsak šesti domžalski faran. Domžalski izseljenci so se zaposlovali predvsem v slamnikarskih tovarnah in avtor je osvetlil tudi njihov socialni položaj.
Brojan je v poglavjih Propad sla-mnikarske industrijske proizvodnje in tovarna Univerzale opisal še, kako je bila velika gospodarska kriza v prvi polovici tridesetih let usodna za propad velikih slamnikarskih tovarn tirolskih podjetnikov in kako je nastalo leta 1936 slovensko podjetje Univerzale, ki je v skromnem obsegu ob prevladujoči klobučarski in konfekcijski proizvodnji še vse do stečaja leta 2003 nadaljevalo tudi s proizvodnjo slamnikov. Avtor je opisal tudi pletarjenje kranjskih ce-karjev na Domžalskem.
Knjigo je sklenil s poglavjem Sla-mnikarski muzej, v katerem je prikazal dolgotrajna prizadevanja, da bi bila slamnikarska dejavnost predstavljena tudi v obliki stalne muzejske zbirke, za kar so si prvi prizadevali Tone Ravnikar, Franci Brojan in Stane Stražar. Akcija je bila uspešno sklenjena 20. aprila 2012 z odprtjem Slamnikarskega muzeja v God-benem domu v okviru Kulturnega
doma Franca Bernika, ki je tako uspešno razširil svoje delovanje tudi na muzejsko področje. Domžale pa ohranjajo spomin na slamnikarsko tradicijo z grbom, zastavo, poimenovanjem ulice, imenom osrednjega občinskega glasila in številnimi spominki. Pri navedbi uporabljenih virov in literature bi bili mestoma koristni še podrobnejši bibliografski podatki, omenimo pa naj, da je avtor zbral tudi okoli 50 ustnih pričevanj ljudi, ki so bili povezani s slamnikarsko dejavnostjo.
Matjaž Brojan je zastavljeni cilj, da izpopolni podobo slamnikarstva na Domžalskem s svojim obsežnim in vsestranskim delom, uspešno uresničil. V sklepni besedi je poudaril, da bo to tudi dragocen pripomoček vsem tistim, ki se bodo morda v prihodnje lotili še podrobnejše podobe domžalske identitetne dejavnosti. Med številnimi njegovimi prispevki o domžalski krajevni zgodovini v lokalnem časopisju, v samostojnih publikacijah je obdelal tudi delovanje pomembnih društev in ustanov na kulturnem, športnem in gospodarskem področju, prav gotovo pa je najpomembnejša njegova strokovna monografija o slamnikarstvu. Ob pohvalah avtorju za uspešno delo pa naj posebej poudarimo tudi tehten delež akad. kiparja Romana Kosa, ki je poskrbel za opremo in smotrno likovno-tehnično ureditev knjige. Avtor se je zahvalil izdajatelju in založniku Kulturnemu domu Franca Bernika in osebno Milanu Mariniču »za odločilni premik in pomoč pri projektu«. Ob sklepu naj poudarimo, da je Občina Domžale s svojo podporo krajevno-zgodovinski literaturi, muzeju in prireditvam ob praznovanju 60-letnice razglasitve mestne občine tehtno obogatila svojo zgodovinsko in kulturno podobo.
Miroslav Stiplovšek
Slat*tni(čis ni samo
slamnika Jt tttli£e/ttti...
iz pesmi Slamnikarska
Vabljeni na pogovor s publicistom, novinarjem in ohranjevalcem kulturne dediščine MATJAŽEM BROJANOM.
V začetku meseca malega srpana je po večletnem prizadevnem delu izšla knjiga, ki je doslej najbolj celovito predstavila zgodovino slamnikarstva na območju občine Domžale.
Ob knjigi, kije avtorjevo življenjsko delo, se bomo sprehodili skozi najpomembnejši del zgodovine našega območja, obudili spomin na prednike, ki so bili povezani z dejavnostjo slamnikarstva in se seznanili z zanimivimi zgodbami o njenem nastajanju.
Pogovor bo vodila Cveta Zalokar-Oražem. V kulturnem programu bodo sodelovali Pevci ljudskih pesmi iz Krašnje.
Četrtek, 27. septembra/kimavca ob 19.uri Slamnikarski muzej Domžale, Kajuhova 5,1230 Domžale
16
kultura
7. SEPTEMBER 2012
12. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2012
Švejk navdušil, potešil in odžejal obiskovalce letnega gledališča
V letnem gledališču Studenec, intimno zelenem okolju, je že kar nekaj časa na odrskem kolutu gledališko glasbena predstava Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, prirejena po znamenitem delu češkega pisatelja Jaroslava Haška. Uspela odrska projekcija je doživela velikansko navdušenje, povpraševanje ne pojenja,
predstave so že do zdaj imele poln letni avditorij, za nepotešeno zamudo, pa so bile na voljo še tri predstave v avgustu (23., 24. in 25. avgust). Komedijo v treh dejanjih je po predlogi A. Aranickega dramatiziral in za oder spesnil Roman Končar, za oder pa dogovorno priredil tudi režiser predstave Alojz Stražar, ki že dol-
Gledališko predstavo si je med drugim ogledal tudi župan Občine Domžale Toni Dragar. Povedal je, da mu je udeležba na takih predstavah v posebno čast in veselje in da gredo zasluge za uspešno predstavo Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan, katerega predsednik je Lojze Stražar. Poleg njega si za izvedbo predstave čestitke zaslužijo tudi ostali ustvarjalci in celotna ekipa, brez katerih tako uspešnega festivala in prijetnih trenutkov ne bi bilo.
Zupan je še s ponosom dodal: »Tradicionalni poletni kulturni festival Studenec pomeni vrhunec kulturnega poletnega dogajanja v naši občini in lahko smo ponosni, da nam kljub težkim časom to uspeva že dvanajsto leto. Festival presega naše meje in združuje ljudi iz vse Slovenije in zamejstva, poveže nas v glasbi, humorju in zabavi.«
	u	IZ	EJ
DOMŽALE			
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE
V torek, 25. septembra 2012 ob 19.00 uri, bo v Slamnikarskemu muzeju na Kajuhovi 5, javni vodeni ogled z demonstracijo pletenja kit in šivanja slamnikov.

go skrbi in neguje gredice dogajanj na letnem odru. Avtor scenske glasbe je skladatelj Slavko Avsenik ml., sceno je postavil Jože Napotnik, kostume urezala Nada Slatnar, za odrski plesni gib pa prevzela odgovornost Sabina Selan. Zborovodja Karel Leskovec je kar se da skrbno pripravil sestavljene mešane zbore, korepeticijo prav tako natančno Martina Golob Bohte. Roman Končar je zelo uspešno vdel dramaturško nit za gladek odrski šiv predstave, ki bi se lahko kaj kmalu preveč razvlekla, pa vendarle obdržala napetost tudi ob različnih dogodivščinah in lokacijah kot zanesljiva odrska sponka. Odrsko projekcijo besedilne in glasbene odrske danosti je z veliko odrske in režijske intuicije globoko začutil in uspešno izpovedal tudi režiser Alojz Stražar, saj je izbral in določil odrsko »likovnost« z veliko režijskega posluha za značajske podrobnosti nastopajočih, ter njihovo odrsko izrezljanost in komunikativnost. Predstava je tekla tekoče in s komaj kakšno prepreko, ki bi naredi-
la oder Švejka vprašljiv in s kakšnim zatikanjem. Dogovor z Romanom Končarjem je imel gladko rimo, oder zato prijeten in razumljiv izgovor ter pripoved.
Predstava je bila polna zdravega smeha in tudi aktualno »bodičev-je« Haškovega sporočila, za vse čase univerzalno sporočilno razsežnost. Če bomo na spletnih straneh iskali Švejka in njegov oder, ga bomo odslej zanesljivo našli v letnem gledališču Studenec. Na odru smo videli in doživeli unikatno rariteten dosežek letošnjega festivala, ki bo odmeval v kroniki dogajanj na letnem odru. Pa na hitro k brzicam predstave. Najprej vloga Švejka, ki jo je kar brez rokavic za svojo vzel odličen Konrad Pižorn—Kondi. Igralec(nekaj manj pevec), ki takoj najde pravi gumb za odrsko dogajanje in osebni vložek za hitre menjave odrskih deviz z uspešnim odrskim izplenom. Ziv, živahen, prilagodljiv, takšen, da nas je takoj potegnil in posrkal v svoj odrski vrtinec, navdušil in nasmešil,
pa nikjer z banalnostjo na hitro vpisane burleske ali narejene grimase. Odlična, neprimerljiva kreacija. Ob njem ukazovalen, trd v dikciji, močan s sugestijo nastopa Jože Vunšek kot nadporočnik Katz. Štreno so uspešno razpletali tudi Robert Vrčon kot kr-čmar Palivec, ki pa mu je lik počasi rasel. Kar v obraz in spomin so nam skočili ženski liki, kot so kot odrski tornado razpihana Irena Capuder kot Etelka Kakony, ali pa Eva Maj-dič kot Marženka, hči družine Kraus, pohlevne, toda tople. Tudi rahlo »kalimerovske«. Odrske kovance so visoko vrgli za svojo igro tudi vzvišeno gosposka Pia Brodnik (tudi s petjem), pa odrsko izmuzljiva, pa igralskimi odlikovanji ovešena Zoran Potočan kot polkovnik Kraus in Jure Sešek kot nadporočnik Lukaš. Zelo veliko je še ostalih vlog, ki pa jih vseh ne moremo spraviti v ta krajši okvir poročila. Na odru bi kar vsi manjkali. Skladatelj Slavko Avsenik ml. je za predstavo napisal všečno glasbo kot uspešno vezivo in za konec kar skoraj
kot kakšen operetni singspiel. Tudi manjši sestav godbenikov je znal naložiti kar precej lepega razpoloženja, kot je znal in zmogel tudi pevski zbor s solidarno verižico privrženega sodelovanja.
Zelo iznajdljiva je bila scenska iznajdba, praktična za hitre spremembe prizorišč in berljiva kot nekakšna odrska tetralogija, pa nikakor poenostavljeno stripovska. Plesni čardaš ni ušel očesu, pogladil pa tudi uho z estradno učinkovitostjo. Predstava pri odrski besedi, bi rekli na kratko. Predstave na Studencu nikoli ne počivajo na lovorikah. Tudi zadnja ne. Ob odličnem kreativnem vodstvu, od režije do vseh ostalih oblikovalcev, iščejo vselej zanimive odrske novosti, ki jim tudi zadrege vseh vrst ne morejo do živega. Tudi največja, recesija ne. Naj tako še dolgo ostane. Kot smo opazili vsa leta, letos že dvanaj-stič, zvestih in hvaležnih poslušalcev ne more zmanjkati. Karta več je v letnem gledališče že kar običaj.
Bogdan Učakar
Obiskovalci o Studencu
Med množico obiskovalcev iz drugih krajev smo poiskali nekaj sogovornikov, ki so rade volje spregovorili o letošnjem Švejku in gledališču na Studencu nasploh.
Pravzaprav je neverjetno, kako se v tako majhnem kraju in na periferiji Ljubljane ljudje tako imenitno organizirajo. Še bolj fascinanten pa je rezultat, ki so ga v vašem društvu znali doseči. Z ženo sva bila že večkrat na vaših predstavah, svojo navdušenost pa v Kranju, kjer živiva, prenašava tudi na prijatelje in sosede. Jože Kulovec, Kranj
Z možem sva brala o letošnji uspešni predstavi, zato sva se tudi odločila, da si jo ogledava. Ze dolgo spremljava umetniško pot Kondija Pižorna in reči moram, da je vlogo Švejka uresničil za prese-žnike. Predstava je pomenila ne le veliko zabave, opozorila nas je tudi na to, da Slovenci še zmoremo veliko, če sodelujemo. Ana Korenč, Šmartno-Tacen
Predstavo sva si ogledala z možem. Neznansko sva se zabavala. Ugotavljava, da nama je v teh turobnih časih nekaj podobne zabave in sprostitve potrebno kot Sahari vode. Igralcem, tehničnemu osebju, režiserju in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej veliki predstavi, je treba iz srca čestitati. Misliva, da je to vrhunec, ki ga lahko ustvari ljubiteljsko okolje in ljudje, predani kulturnemu delu. To je mogoče edinole še na deželi: česa takega denimo v Ljubljani na ljubiteljski osnovi ni mogoče uresničiti. Marija Nedoh, Žirovnica
Midva z ženo sva kot mlada človeka že sodelovala v podobnih amaterskih nalogah. Popolnoma nama je jasno, koliko truda in dela je vgrajeno v tako predstavo. Bila nama je zelo všeč. Vsi so bili izjemni, posebej enkraten je bil Kondi Pižorn v vlogi Švejka. Na Studencu je čudovit ambient, ki ljudem v poletnem času ponudi prav tisto, kar v teh časih najbolj potrebujejo: zabavo. Čestitam vsem, posebno gospodu Stražarju. Tone Prešeren, Ljubljana
Mene navdušuje čisto vsako leto glasba. Vsakič na Studencu poskrbijo za to, da na svoj račun pri-
demo tisti, ki želimo uživati v glasbi. Pri Švejku, ogledala sem si predzadnjo predstavo, mi je bila zelo všeč prav glasba, ki ustvarja izjemno lepo razpoloženje. Slavka Avsenika mlajšega je treba za omenjeno glasbo nadvse pohvaliti, saj nam je ponudil strašno lepe melodije. Zelo so mi bili tudi všeč razigrani muzikanti na pihala, ki so s pihali ustvarjali posebno vzdušje avstroogrske oziroma češke glasbene preteklosti. .Alojzija Prevc, Kamnik
Vedno znova me navdušuje množičnost igralskega ansambla društva Miran Jarc iz Škocjana. Zlasti je opazno igralsko navdušenje, ki je naravnost nalezljivo. Prav bi bilo, da bi to zagnanost videli umetniški ustvarjalci iz Ljubljane, ki nobene reči ne znajo in tudi nočejo več napraviti iz navdušenja, pač pa za čisto vse zahtevajo denar, ki ga ni. Čestitke vsem, mene je zelo navdušila tudi scena, ki mora ustvarjalcem pomeniti velik izziv in prinese veliko dela. Na Studencu sem bil z ženo in sosedoma prvič in povem vam, da še pridemo. Jože Zagorc, Kresnice
M. Brojan
nova knjiga matjaža brojana
Pomembna obogatitev vedenja o zgodovini Domžal
Novinar, publicist in dobitnik Stele-tove nagrade na področju varovanja kulturne dediščine Matjaž Brojan, je v samozaložbi izdal knjigo Katarina iz domžalskega spomina. V njej na 216 straneh predstavlja zgodbo svoje stare mame Katarine Janči-gaj. Je pa knjiga mnogo več kot opis življenjske poti mlade Domžalčan-ke (1885—1918), saj v njej avtor na zanimiv način predstavlja življenje v tedanjih Domžalah in pomembno vlogo Franca Bernika. Knjigo odlikujejo številne fotografije in množica dokumentarnega gradiva, objavljenega prvič. Ob prebiranju knjige se srečujemo z imeni več kot 400 Domžalcev iz tistega časa, spoznamo zgodovino pomembnih družin, med njimi Jančigajeve, Müllerjeve, Mačkove, Ravnikarjeve, Bertoncljeve in drugih, pred nami zaživita Goričica in zgodovina domžalske fare, delo Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva Domžale ter v tem času ustanovljenih društev, Dru-
štveni in Sokolski dom ... Posebej bodo nad knjigo navdušeni ljubitelji kulturnega in družabnega življenja, saj avtor temu področju namenja posebno skrb.
Knjiga Katarina iz domžalskega spomina je pomembna obogatitev vedenja o zgodovini Domžal v času življenja Katarine Jančigaj, avtorjeve stare mame, za katero med drugim zapiše: »Mil, dober, mehak, darežljiv in vsestransko, za druge žrtvujoči se človek je bila Katarina. Ljubezen ena sama, lepota značaja jo je krasila, ta lepota se je izsevala z obraza te mlade ženske, ki jo še po stoletni oddaljenosti razkrivajo njene redke fotografije iz prvih let 20. stoletja.« Katarina je bilo dekle s tisoč talenti, izstopala sta igralski in pevski, pa tudi organizacijski, saj je v društvu opravljala pomembne funkcije. V obdobju od 1904 do 1911, ko se je poročila, je bila imenitna igralka v naslovnih vlogah, tudi odlična so-pranistka in pravi steber društva. Poročila se je z Matijo Ravnikarjem,
katerega brat Fran je bil ustvarjalec starih Domžal na začetku 20.stole-tja. Nato sledimo življenju ljubeče žene in matere Katarine, saj se v celoti posveti družini, ostala pa je članica odbora društva. Rodila je hčer Anico in sina Andreja ter bila priča odhodu moža na fronto v Galicijo v prvi svetovni vojni. Sledimo njunim ljubečim pismom, predstavitvi dogajanj v času prve svetovne vojne v Domžalah in Katarinini prezgodnji smrti v letu 1918, ko je španska gripa kruto pobirala mlade žene in matere.
Preberite knjigo Katarina iz domžalskega spomina. Preselite se z njo v čas življenja stare mame Matjaža Brojana, ki je ob koncu med drugim zapisal: »Zdaj je ta knjiga pred nami. Naj bo za vse čase spomenik predvsem njej, Katarini, spomenik tudi moje velike predanosti in ljubezni do nje, ki je užila le kratkih triintrideset let zemeljskega življenja. Navsezadnje pa je pričujoče delo tudi pogled v kratek časovni inter-
val mojih Domžal, s posebnim poudarkom na to, kar se je dogajalo v Katoliškem izobraževalnem in podpornem društvu, v fari in Domžalah nasploh.«
Iskrene čestitke, spoštovani Matjaž, za knjigo, v kateri se ne zrcalita le zgodovina našega mesta in življenjska pot tvoje stare mame. Knjiga Katarina iz domžalskega spomina je namreč tudi vzorčni primer spoštljivega in ljubečega odnosa do naših prednikov, ki ga je, žal, med nami čedalje manj.
Vera Vojska
7. SEPTEMBER 2012
kultura
17
KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE NADALJUJE Z MEDNARODNIM SODELOVANJEM
Plesalci folklorne skupine
Groblje bili
kar dvakrat v Avstriji
Potem ko je naša folklorna skupina aprila letos praznovala peto obletnico delovanja, se je odzvala povabilu prijateljske avstrijske folklorne skupine in se je udeležila svečanosti ob 90. obletnici Volkstrachtengruppe D'lustigen Reifenstoana z'Pöls. Dogodkov se je v dveh dneh udeležilo več kot trideset društev noš in ljudskega plesa iz Avstrije, Nemčije in Češke, mi pa smo zastopali Slovenijo in Groblje. Visoki jubilej so s svojo prisotnostjo počastili še visoki gosti z Dunaja, iz Gradca in dva župana.
Na poti v dvesto kilometrov oddaljeni Pöls pri Judenburgu na Gornjem Štajerskem smo se ustavili na Gosposvetskem polju, kjer smo si ogledali vojvodski prestol, od daleč sta se videla Krnski grad in Gospo-svetska cerkev. Ves čas potovanja in bivanja nas je spremljalo prekrasno, sončno vreme. Mi smo v soboto, na glavnem dogodku, prikazali naš splet koroških plesov Dober večer Nevenke Unk-Hribovšek. V nedeljo dopoldan je bila folklorna maša, nato dopoldanske prireditve in tekmovanja domačih skupin, kar smo
lahko gledali iz občinstva. Po kosilu smo se postavili za povorko, ki je začela ob drugi uri. V povorki smo bili na drugem mestu in smo ponosno razvili zastavi Slovenije in Domžal. Na glavnem prireditvenem prostoru so sledile še podelitve priznanj in ča-stitve. Nato smo se pojavili na odru z drugo točko, spletom gorenjskih plesov Le predi, dekle, predi Neven-ke Unk Hribovšek. Za naš prispevek smo, poleg aplavza občinstva in simboličnega darila, prejeli plaketo. Posebno čast so izkazali meni in so mi na svečani način vročili častno listino za moj desetletni prispevek k čezmejni izmenjavi na področju ljudske kulture. To je hkrati priznanje našim plesalcem, kajti v zadnjih petih letih sodelovanja so dali svoj veliki prispevek. Vsi smo bili nadvse prijateljsko sprejeti. Z nami so bili ves čas vodje domače skupine zakonca Kendlbacher in vodička Anita. Zupan in podžupan Pölsa sta se večkrat prijateljsko pogovarjala z nami. Skratka, naša udeležba in pojave na odru so bili zelo odmevni.
Z nami sta bili mag. Nataša Zalo-kar, direktorica Doma upokojencev
Domžale, in njena sodelavka Olgica Robar. V nedeljo sta imeli plodne pogovore s Sabine Ritzinger, direktorico doma starejših v Pölsu. V ostalem času sta bili naši dragi gostji.
Predstavniki občine Domžale se, žal, niso mogli udeležiti potovanja. Po naročilu gospe podžupanje Andreje Pogačnik Jarc sem opravil pogovore z županom Ernstom Korpom in podžupanom mag. Gerno-tom Esserjem ter sem opravičil odsotnost predstavnikov naše občine. Izrazila sta zadovoljstvo, da je prišlo do nadaljevanja in širitve sodelovanja. Eden njiju bo spremljal njihovo folklorno skupino, ki bo letošnjega septembra gostovala v Grobljah. Naš predsednik Anton Košenina je izrazil pripravljenost in željo naših gasilcev za sodelovanje z avstrijskimi gasilci. Predlagal je, naj njihov predstavnik pride k nam v septembru, kjer bi se seznanil z našimi in se pogovoril o sodelovanju.
V nedeljo zvečer smo se vrnili polni prijetnih vtisov. Med članstvom Kulturnega društva Groblje vlada prijetno in delovno vzdušje, tako da
ni vprašljivo nadaljnje sodelovanje s sosednjimi deželami.
Že prihodnjo soboto, 14. julija 2012, smo se ponovno podali na pot v Avstrijo. Tokrat na povabilo Folklorne skupine Sv. Jakob v Rožu, ki je praznovala 65 let delovanja. V folklornem večeru so sodelovale štiri skupine iz Avstrije, Italije in Slovenije. Prispevali smo dve odrski plesni točki, kot v Pölsu, medtem pa smo predstavili moško in žensko nošo — gorenjske kostume, ki predstavljajo oblačilni videz kmečkega in primestnega delavskega prebivalstva Domžal iz obdobja 1860-1880. Po predstavi in prijetni zabavi smo se vrnili domov. Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali s čezmejnim sodelovanjem na področju ljudske kulture.
Bralce obveščamo, da bomo letos četrtič priredili samostojni folklorni večer v soboto, 15. septembra, ob 20. uri, izjemoma v Kulturnem domu Radomlje, kjer bodo sodelovali tudi prijatelji iz Avstrije. Vljudno vabljeni!
Franci Hribovšek
Gospel koncert
vrhunskih
domačih
izvajalcev na Viru
Konec septembra bosta v dvorani KS Toma Brejca na Viru nastopila najvidnejša solo izvajalka in zborovski predstavnik gospla pri nas. Nuška Drašček in zbor Bee Geesus bosta v organizaciji kulturnega društva Obok obiskovalcem ponudila izjemen glasbeni večer črnske duhovne glasbe, ki bo vrhunec prav gotovo dosegel v nekaj skupnih izvedbah poznanih gospel skladb. A cappella gospel zbor Bee Geesus je z Nuško Drašček prvič sodeloval na zadnji izvedbi velikega dobrodelnega koncerta Gospel d.d., katerega nosilec je. Vse od čudovite izkušnje skupnih vaj in udarnega nastopa pevke in pevci z nestrpnostjo pričakujejo ponovno sodelovanje. Če za Bee Geesus velja, da je pri nas edini pravi zborovski predstavnik gospla, je za Nuško značilna njena glasbena širina, saj se odlično znajde v najrazličnejših zvrsteh, med katerimi ji gospel in črnska duhovna glasba predstavljata prav posebno strast. Na gospel večeru v Dom-
PRIJETEN NEDELJSKI KULTURNI VEČER
Micki je treba moža
žalah bo vsak od izvajalcev izvedel polovico koncerta, vrhunec pa bodo zagotovo ponudile skupne izvedbe dobrih starih gospel standardov. Za vse dodatne informacije o koncertu ter rezervacije in nakup vstopnic se obrnite na organizatorja, kulturno društvo Obok. Pišite na elektronski naslov gospel. vecer@ gmail.com ali pa od ponedeljka do petka med 16. in 18. uro pokličite na številko 040/244-231. Glasbeni dogodek, ki ga ne gre zamuditi!
VIRTUS
Potem ko smo si lahko začetek letošnjega poletja v Dobu popestrili
s KULTURNIMI VEČERI POD ZVEZDAMI v organizaciji Kulturnega društva Jožev Virk Dob in tradicionalnim že 15. FESTIVALOM GORENJSKIH KOMEDIJANTOV, smo si v drugem delu kulturnih večerov lahko ogledali komedijo
MICKI JE TREBA MOŽA. Predstava Dramske sekcije SADIKA, Kulturno umetniškega društva Ligojna, je bila zaradi slabega vremena v kulturnem domu in je razveselila ljubitelje komedije. Veseloigra Vinka Koržeta, ki jo je priredil režiser Peter Militarev, igro je tudi režiral, se dogaja na vasi in prinaša like, ki so sicer značilni za tovrstne predstave: zaljubljeno Micko, ki tudi s hlinje-njem bolezni skuša očeta, bogatega strogega vdovelega kmeta, prepričati, da je zdravilo za njeno bolezen ljubezen — poroka z Janezom. Ta ji,
preoblečen v zdravnika, diagnozo in način ozdravitve tudi priporoči ter o pravilnosti le-te prepriča tudi očeta. Ne manjka gospodinja Urša, ki bo postala očetova nova žena, niti »vaški radio« fina vaška novinarka Repla, za zaplet pa poskrbi tudi nesojeni ženin Nacek, predvsem pa njegova bio in eko mama, ki svoje pridelke deli tudi nasmejanim obiskovalcem. Konec je srečen, saj sta srečna Micka in Janez, gledalci zadovoljni, igralci, ki so nas vedno znova navduševali tudi s številnimi slovenskimi reki in pregovori, nagrajeni z aplavzom, vsi pa v pričakovanju naslednjega KULTURNEGA VEČERA POD ZVEZDAMI - prihaja namreč GLASBENI VEČER s skupino MUFF. Dobrodošli v letnem gledališču (v primeru slabega vremena v dvorani kulturnega doma) v Dobu v soboto, 8. septembra 2012, ob 20. uri.
Vera Vojska
9) KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB
_____GLASBENI VEČER
s skupino
■•••V
prvi jesenski koncert v Radomljah 28. septembra OB 20. URI
Nocoj bo pa en lep večer
LETNO GLEDALIŠČE DOB
Koncert
• • v •
sobota, 8. september '12, ob 20.uri
V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu.
Obnovljeni prostori Kulturnega doma Radomlje so nared za prvi jesenski koncert, ki bo v Kulturnem domu Radomlje, v petek, 28. septembra, ob 20. uri. Naslov koncerta
NOCOJ BO PA EN LEP VEČER
bi lahko naslovili tudi z ISKRENE ČESTITKE OB JUBILEJIH, saj
bo nastopila vrsta izvajalcev, ki prav v letošnjem letu praznuje svoje jubileje.
Tako bodo že skoraj znameniti Fantje s Praprotna, najbolj priljubljen narodnozabavni kvartet, praznovali 50-letnico svojega umetniškega delovanja, katerega pomemben del je bilo sodelovanje z nepozabnim triom Lojzeta Slaka. Vrsto uspešnic
bo zapel Daniel Popovič. Le kdo ne pozna njegove očarljive Džuli, ki je bila ustvarjena pred tremi desetletji in uspešno zapeta 1983 na Evro viziji. Na citre bo zaigrala vedno mladostna Tanja Zajc Zupan, ki letos praznuje 20-letnico, prvih deset let pa letos dopolnjuje narodnozabavni ansambel Golte. S svojimi nežnimi zvoki nas bo očarala flavtistka Anja Burnik, prisluhnili bomo tenoristu Tomažu Vrhovniku, za malce bolj glasne zvoke pa bo poskrbela domača najstniška skupina Dark Heart. Ne bo šlo tudi brez smeha. Za dobro voljo bo skrbel Tin Vodopivec, eno najbolj vročih imen slovenske stand up scene.
Dobrodošli na lepem, pestrem in zanimivem večeru glasbe, petja in smeha!
KINO SPORED
SEPTEMBER
MestniKino Domžale
20:00 j KRALJEV GOVOR | OSKARJEVSKE SREDE
18:00 20:00
18:00 20:30
20:00
18:00 20:00
18:00 20:30
17:00 20:00
20:00
0
20:00
18:00 20:00
17:00
SOPH 20:00
20:00
20:00
18:00 20:00
17:00 20:00
ALEKSANDRINKE KUPILI SMO ŽIVALSKI VRT
KUPILI SMO ŽIVALSKI VRT MELANHOLIJA
FERDO KROTA | sinhronizirano, 7+ KUPILI SMO ŽIVALSKI VRT
UMETNIK j OSKARJEVSKE SREDE
SOL ŽIVLJENJA
EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD
EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD SKRIVNOST NJIHOVIH OČI
PUPUEVA DOGODIVŠČINA | sinhronizirano, 6+ EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD
REVNI MILIJONAR | OSKARJEVSKE SREDE
ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA MOJ TEDEN Z MARILYN
MOJ TEDEN Z MARILYN POSLEDNJA POSTAJA
PUPUEVA DOGODIVŠČINA | sinhronizirano, 6+ MOJ TEDEN Z MARILYN
BOMBNA MISUA | OSKARJEVSKE SREDE
ZELEZNA LADY
KRALJESTVO VZHAJAJOČE LUNE
SAM + stol svobode | VEČERI GORNIŠKIH FILMOV
FERDO KROTA | sinhronizirano, 7+ KRALJESTVO VZHAJAJOČE LUNE
V
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale (Kulturni dom Franca Bernika) t.722 50 50
www.kd-domzale.si
Praznik tvojega življenja se prične šele, ko storiš nekaj za drugega, ne da bi mislil nase, nesebično, kar tako, ker se ti zdi lepo.
(Phil Bosmans)
Župnijska Karitas Domžale vabi na dobrodelni koncert
SKUPAJ NA POTI 2012
v petek, 28. septembra 2012, ob 20. uri v Halo komunalnega centra Domžale.
Nastopali bodo:
Ansambel Prosen, Komorni zbor Limbar, Mladinski ^pevski zbor Amen, Katarina Kozjek, Nonet vrtca Urša, Gregor Čušin, Meta Horvat in Alpski kvintet
Povezovala bosta: Nataša Ličen in Marjan Bunič
Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski.
Prodaja vstopnic: Cvetličarna Omers, Pekarna Kancilja, Župnijski urad Domžale in dve uri pred koncertom v preddverju hale Komunalnega centra Domžale.
18
kulturni koledar
7. SEPTEMBER 2012
Kulturni dom Radomlje
Sobota, 15. september 2012, ob 20. uri.
Vabimo vas na ogled četrtega folklornega večera
V Grobljah kot nekoč - S splavom po Dravi,
ki ga organizira Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje. Nastopile bodo štiri skupine: Otroška FS KD Domžale, Folklorna skupina D>lustigen Reifenstoana z>Poels, Poels, Avstrija, Folklorna skupina DU Naklo, domača Folklorna skupina Groblje in pevci folklorne skupine DU Naklo.
Rezervacija vstopnic: Anton Košenina, tel.: 040/704-497.
Knjižnica Domžale
Sobota, 15. september 2012, ob 10. uri
Kako v teh časih do zaposlitve - brezplačna motivacijska delavnica
Delavnice bo vodila Florence Mario Bratuž. Vabljeni! Petek, 28. september 2012, ob 17. uri
GIBALNA IGRALNICA
Knjižnica Domžale vabi malčke od 18. meseca do tretjega leta starosti, da se skupaj s svojimi spremljevalci (starši/starimi starši/skrbniki) udeležijo GIBALNE IGRALNICE, ki poteka v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Naučite se novih gibov, orientacije v prostoru in prvih plesnih korakov. Skupaj z nami zaplešite in se igrajte.
Obisk igralnice je brezplačen. Vpis poteka na oddelku za otroke in mladino. Skupina je številčno omejena. Obvezna je prisotnost staršev oz. odrasle osebe.

"...SPOZNALA SEM, KAJ SE SKRIVA V KNJIGAH: NE LE VILE IN ŠKRATI, PRINCESE IN ZLOBNE ČAROVNICE, AMPAK TUDI TI IN JAZ, NAŠA VESELJA, NAŠE SKRBI, NAŠA UPANJA IN ŽALOST. DOBRO IN SLABO, RESNIČNO IN IZMIŠLJENO, NARAVA IN VES SVET - VSE TO JE V KNJIGAH."
(Eva Janikovszky)
(IZ)BR@NO v Knjižnici Domžale
KNJIGE ZA ODRASLE:
Katarina Majerhold: ŽIVETI, Študentska založba, 2012
Slabo je, izvemo iz prvega poglavja knjige Katarine Majer-hold, v kateri premišlja o sreči, vrlinah, (homo)seksualnosti, lepoti, resnici in podobnih velikih in pomembnih kategorijah. Ko govori o prijateljstvu, namreč ugotavlja, da ga je razsul, razvrednotil demokratični neoliberalizem, vendar podobna diagnoza velja tudi za resnico.
Andrej E. Skubic: KOLIKO SI MOJA?, Študentska založba, 2011
V romanu Koliko si moja? smo neposredno in iskreno soočeni z vprašanjem lastnine in ljubezni - kaj pravzaprav zares imamo, ko mislimo, da imamo (radi) in kako hitro (in dolgoročno neizogibno) to (lahko) izgubimo. Ali smo torej to sposobni preseči in dojeti, da je mogoče edino, kar resnično imamo, iluzija o tem, da sploh kaj imamo in da bi se bilo tudi tega edinega pametno čimprej znebiti. Ali smo sposobni zares ljubiti in ne zgolj imeti (radi)?

Skupini bosta stalni in številčno omejeni: vpis se bo pričel 1. septembra in bo trajal do zasedbe prostih mest. Vpisnice dobite na oddelku za otroke in mladino Knjižnice Domžale.
PRISRČNO VABLJENI!
igralne urice
Anne-Dauphine Julliand: DVA KORAKA PO MOKRI MIVKI, Družina, 2012
Me-ta-kro-ma-ti-čna lev-ko-di-stro-fi-ja — ti dve besedi mati razčlenjuje vsako minuto odkar je pred nekaj urami izvedela, da njena mala deklica boleha za to boleznijo. Skuša se sprijazniti z dejstvom, da je bolezen neozdravljiva in da bo njen deklič še pred koncem leta izgubil bitko z življenjem. Življenje se v trenutku obrne na glavo, celotna družina začne živeti razpeta med domom in bolnišnico.
Arto Paasilinna: PRIKUPNA STRUPARKA, Mladinska knjiga, 2012
Gospa Ravaska je vdova po polkovniku in živi mirno upokojensko življenje na deželi. Idila se razblini enkrat na mesec, ko prispe pokojnina in jo obišče pastorek Kauko s pajdaši. Mladci jo ustrahujejo in trpinčijo, da pridejo do denarja, nato pa pijančujejo in razgrajajo na njenem posestvu. Pika na i je prisila pastorka, da podpiše oporoko, v kateri mu zapušča vse premoženje.
Bekim Sejranovič: LEPŠI KONEC, Arsem, 2012
Bekim Sejranovič, rojen leta 1972 v Brčkem, je romanopisec, ki živi med Bosno, Slovenijo in Norveško. V svojih romanih na prepričljiv način tematizira človeka, ujetega med težko dediščino balkanskih vojn in neznosno lahkost bivanja na bogatem severu Evrope. Njegov zadnji roman, Lepši konec, je prvi, ki je bil izdan v Sloveniji.
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat skupaj prelistajmo knjige Tržaškega tiska in preberimo, kaj pravi o knjigah založnik.
Liliana Visintin, PREDEN LUNA IZPUHTI - dvojezična pesniška zbirka
Pesniška zbirka Preden luna izpuhti razkriva celotno ustvarjalno pot Liliane Visintin z izborom poezij iz njenih treh predhodnih pesniških zbirk in z neobjavljenimi pesmimi. Njena lirika se dotika zelo različnih tem: bivanje na tem svetu, odnos do sočloveka, ljubezen in trpljenje, metafizična razmišljanja se v poeziji prepletajo na različnih ravneh. Njen hermetičen slog bralca postavlja pred izziv, da se zamisli in poglobi. Liliana Visintin, ki živi v Ronkah, v Laškem in se pri pisanju izraža v različnih jezikih, v italijanščini, slovenščini, celo v španščini. Njene italijanske poezije je za to knjigo v slovenščino prevedla pesnica Maja Gal Stromar.
Marko Kravos: TA PRAVE OD PET DO GLAVE
Priljubljeni tržaški avtor tokrat razveseljuje otroke z novo slikanico, ki jo je ilustriral Zvonko Coh. Govori o hudobnih zobičih, ki se Jeziku posmehujejo in ga zmerjajo, sami sebe pa ne pogledajo: ta je piškav, ta je kriv, ta je grdo rjav ali že črn,
ta sploh ni zrasel in oni se maje kot krvavi rep. Prijaznega Jezika si upajo dražiti, ker jih je veliko. Kjer se ovce skupaj tiščijo, tam neumnost meke-ta. To velja tudi za zobiče ...
Martina Legiša: TIPITAPI V RUSI KAPI
Martina Legiša prihaja s tržaškega Krasa. Izhaja iz kmečke družine, v kateri je odraščala v stiku z naravo, s svetom živali in bogastvom ljudskega izročila. Danes poučuje slovenščino, zgodovino in zemljepis ter vodi lutkovno delavnico. Njene prve otroške pesmi so nastale za potrebe lutkovne delavnice in so sestavljene tako, da so z lahkoto uprizorljive. Zbirko njenih otroških pesmi je ilustriral Stefan Turk.
Peter Ferluga, Chiara Sepin: ŠKROBEK KUHA 2
To je slikanica pravljičnih dogodivščin in polna novih receptov. Prva knjiga, izšla je tudi v ponatisu in v prevodu, je otroke zelo navdušila, zato se je hitro lotil kuhati za drugo. Z njim sta ptiček Cipko, ki mu vselej čivkne kaj posebno lepega, in prijateljica Jagoda, ki ga tako zaljubljeno gleda. Petindvajset pravljičnih receptov, preprostih, zabavnih in na krožniku krasnih bo izziv za otroke in vso družino!
Erika Bezin, Poljanka Dolhar: KAKO LEP JE TRST - Prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici
Obširen vodnik na skoraj 200 straneh praktičnega, skoraj žepnega formata, je namenjen vsem, ki bi radi pobliže spoznali Trst in njegove zanimivosti. Radovednega bralca vodi po ulicah in trgih, mimo arhitekturnih in umetnostnih biserov, predvsem pa ga opozarja na sledove, ki so jih v mestu v zalivu, kot mu pravi domačin Boris Pahor, pustili Slovenci. Vodnik Kako lep je Trst (naslov je dobil po citatu Srečka Kosovela) je nastal predvsem iz želje, da bi zapolnil vrzel tako obiskovalcem iz osrednje Slovenije kot italijanskim in drugim turistom ter jim želi približati vsaj delček slovenske zgodovine in kulture, kot tudi današnji življenjski utrip tržaških Slovencev. V vodniku tako najde mesto očarljivi Veliki trg, a tudi legenda o Mihcu in Jakcu, ki bijeta ure na zvoniku tržaškega županstva; romantična zgodba Miramarskega gradu, a tudi tragična usoda družine Tomažič in njenega bifeja Da Pepi. Publikacijo bogatijo odlomki iz nekaterih literarnih del, uporaben mestni zemljevid in koristne informacije o najpomembnejših dogodkih, gledališki ponudbi in restavracijah. Bralca vabi tudi na ogled zanimi-
vosti v tržaški okolici: od plesa na Kraški ohceti in Majenci do ogleda Bazovice, pravega simbola problematičnega in tragičnega 20. stoletja, od sprehoda po očarljivi Rilkejevi poti do sproščenega počitka v kraški osmici, kjer lahko obiskovalec spozna delček domače kulinarične ponudbe. Nekaj je tudi nasvetov za izlete »čez mejo, ki je ni več«, na primer v Stanjel, kjer si lahko obiskovalec ogleda bogato zbirko tržaškega slikarja Lojzeta Spacala.
Klavdij Palčič, PREHAJANJA
Projektu Prehajanja je posvečen sedemdesetletnici slikarja Klavdija Palčiča. Razstave, ki so prikazale različne plati Palčičevega ustvarjanja so spremljali tri katalogi. Katalog Likovna prehajanja (avtorja Daniele Angerame in Tatjana Pregl Kobe) prikazuje umetnikovo delo na področju slikarstva in kiparstva, Odrska prehajanja (avtorji Miroslav Košuta, Marko Sosič in Giulio Montenero) je posvečen njegovemu delu v gledališču na področju kostumografije in scenografije, Pripovedna prehajanja (avtorja Marko Kravos, Jasna Merku) pa razkriva bogato produkcijo Klavdija Palčiča na področju ilustracije.
Tatjana Kokalj
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
Ursula Dubosarsky: IZDAJA, Miš, 2012
Mladinski roman izpod peresa avstralske pisateljice Ursu-le Dubosarsky je postavljen v Sydney, v leto 1967. Govori o enajstih sošolkah, ki jih učiteljica pelje v park, z namenom, da bodo tam razmišljale o smrti. Deklice so šle večkrat z učiteljico v park, saj je tam delal Morgan, ki je bil všeč učiteljici. Bil je vrtnar, pa tudi pesnik.
Jim Kelman: NOGOMET - pravila igre, Tehniška založba Slovenije, 2012
Izvirna zgibanka je primerna tako za najmanjše kot za vse odrasle navdušence, saj je med pravili igre zagotovo za vsakogar kaj, česar še ne ve. Knjiga ponuja jasne interaktivne razlage — med drugim tudi zelo nazorno razlago ofsajda, ki najpogosteje povzroča nerazumevanje. Izvrstna knjiga ob pravem času (na voljo le kot čitalniški izvod).
Helena Kraljič: DOKTOR MEDVED, Morfem, 2011
Doktor Medved se je zbudil iz zimskega spanja. Njegovo željo, da bi se grel na vročem soncu so preprečile živali, ki so ga čakale pred njegovim brlogom. Pomagal je veverici, ki si je ob padcu iz dupla zlomila nogo, lisici je povezal rano, ker je stopila na pločevinko, rešil vidro, ki se je dušila s plastično vrečko, ki jo je nekdo nemarno odvrgel v vodo... Bil je že pošteno utrujen, živali pa so še kar naprej potrebovale njegovo pomoč.
MEDIOTEKA:
LARRY CROWNE - DVD, Blitz, 2011
Larry Crown (Tom Hanks) je vesten prodajalec v velegla-govnem centru. Večkrat je bil tudi nagrajen kot delavec meseca. Ker pa nima dovolj visoke izobrazbe ga nekega dne odpustijo. Tako se Larry znajde v situaciji, ko mora spremeniti življenje. Vpiše se na domačo fakulteto, na smer komunikacije, kjer mu predava malce nenavadna profesorica Mercedes Tainot (Julia Roberts). Kupi si tudi skuter, tako spozna študentko Talio (Gugu Mbatha-Raw) in se pridruži njenim prijateljem v klub ljubiteljev skuterjev.
Uredil in izbral Janez Dolinšek
KULTURNO DRUŠTVO DOMŽALE Ljudske pevke KD Domžale
29. srečanje pevskih zborov slovenskih mest z usnjarsko tradicijo
Letošnje srečanje bomo organizirali v Hali KC v Domžalah, v soboto, 22. septembra, ob 17. uri. Nastopilo bo predvidoma 15 zborov, v katerih poje okrog 350 pevk in pevcev. Letošnjo usnjarjado bomo uglasili v ljudskem tonu na Praznično leto Slovencev. Vstopnine ni!
15.sezona
Gledališki

Koncertni

Glasbeno scenski
Filmski
Vpisovanje abontr od 12. do 26. se
www.kd-domzal tel.: i01) 722 50
\	J
ultumi dom anca Bernika
omžule
Slwpena farsa o najvišji politiki, aktualna za vse čase ki vsa okolja.
Resnična drama o skrivnostnem vulkanskem otoku in svojevrstnih navadah peščice prebivaleev.
Romantična igra o spletni ljubezni na inleljgenten m šaljiv način.,
Ljubezen, smrt, narava i i potavanja hot g I ami motiv t£ga resensko Obarvanega duševnega popplDvanpg.
Slavnoslni božični koficert. prvič i abonmajskim orkestrom in iba ram.
Edinstveni dogodek ob atvorilvi novega cikJa, z enim od najbolj nenavadnih in uveljavi jenTU orkestrov v Evropi.
ke Domžalski baI
GLEDALIŠKIMI
< C M
O
Däytd Mamet
November
SNG Drama Ljubljana .■' rtäjai Mf^S Zuparftf i^raju: Muljaz Trilmiou, Urfii füf^r, Juojj Znitc, Alidj Bevk,
Zinnie Harris
Dlje od najdlje
Mestno g: ed al išče ljubljansko / rvčija Trjana Zinajič
igrajo: .Villau Srcfi:, Judita Zidar, nj 13t'jiij;min, Tjnša Ž^Lviuk. Mn^^tac^a
h
Daniel Glattauer	H H
Proti severnemu vetru SI i
Prešernovo gledališče Kranj In Mestno gleaaiišče Ptuj i fež.iU. Akr kkn i^ratj: ViJdfta Pcrnarčič, Tiuk Vihar
Lukas Bartuss
Test
Gledalce Koper/
ri.-v.ijj: N^njil D^lnfcfTd
ipiijii: l^nr ScjJiuiUk, PavLt Rivju Jji-ibn Ruk Mm:k. Ajda Tuiiuii, Lila Jairkuvtf
György Spiro
Prah
SNG Drama Ljubljana I njiEjn: Vinku Miitk-rndurfcr
Igt A ta: Mm&lflSr VaLir Dragan
trvald Flisar
Vzemi me v roke
Slovensko komorno gledališče / LG Ljubljana i itfiji: Evjld Flki* igrani: Mujca FunkL l/r^k JltlIi
Pozno romantične mojstrovine i okusom npiimernega hrepenenja, irpijenjp in ekslaze v najbolj intimnih komornih oblikah,
Izbor del iz celotnega Schumannovega opusa v izvedbi solistov najuglednejših evropskih orkestrov.
Družinska drama o kukavičjem jajcu i gru1es*Tio srhljivimi: in komičnimi dialogi
lgrar polna črnega humorja, smešnih in absurdnih preobratov.
Po poti minljivosti ...
pru^ram: Sduibvft {\/. cikljl Upa cnlmanca)Oumh f F.niijsr iwirt^vi w Taktirtinsffl fJtSeflika jj^snci)
izvajapu: Acl> Biičtvičt Broda Zakotni k, (Iiürgo.t rra^nK. Bfiztija An^lma, Irena Kavčič, AljaS DtjiLii, Jtrca Ntjvak in <itfali člani ahujnmajskt^aajij&niKa
Slavnostni božični koncert
program: Ciordli. VivuLti. Wasscnacr, K;LiichdL, {"rtjjnb, Mmjrt, Sthiihtrr, Tivener, Brit&n
izvajrtju: Mart: GL-kavjc. Marta jV1 l^ti i i k. nhiMinupiki ajiGambcl, pf vit rudi ^bonm^ki qlfestei in
Domžalski bal
pno^ram: Mozarr, Serum, Schumann, Tinikuc, Sctinittkc, ^.airtr^Saüm. tIruhtT i^vnjaju: [>;nnž.ikki :ibnniiiaL\ki. puMnr> k.irin;v;dsL> r^pm^jonj tjlasbL.niki j iL kaianjlnmski jjoLifi okiipdjEiajsLiuEno, ymdeem Juriuwmi Vcraijiuiii v-th] (jiidk-rjcni na Scju.
"Ta večni, sladko-grenki, nebeški zdaj"
pio[;rain: S-.linl \ i L. S L r n l ur-i, Maliltr
iT-vjijapr^: Mana Močnik, M act B^kavac, abmi majski ansanitid
Toni so višje besede
pro^iarri: ^jjüitlll]rt
iwijajw FCatia Skanavi (Hivir}, Claudio Bcihfirqut/ (vjcitnn^lrj), tjar^r üil>hi; (viola), Daishin Kashiimnu (vijJiJia>h Macl- Bekiivic (klifiEKjcj
Prograrngrii vqclß kencertrega abonmaja j^ M^tS B^kfivigc.
Tragrkomtdija o življenju in ubb-jiju, a Ijutieini in žrtvovanju.
A Lmate kaj za pusta hrusta? Variacije na karnevalsko ttrron.
KONCERTNI!
2
Slovanska solza
pi. ijjnnb. DvHW^k "Simfiqiifni ^i. 7" ClJrkuHitr ipirü Mirale I ls
Kabarejska predstava o bornem življenju ■:■ h i [| matične hallywaodske ikone.
Hrvaški zvezdnik v redko slišani jazuvskF preobleki z uclličnim Iriom MaLiie Dediča.
Dd koračnic do swinga, scensko abogalert Fzbor skladb ii časov hoja proti fašizmu.
Komedija o	Čustveno silovita
bogatem tet rap le-	melodrama,
giku in njegovemu	ki bo postal?
pomočfijku. ki |e	ena večnih
pravkar prišel Iz	mojstrovin, zapora.
Dokumentarna drama o
zapornikih, kise odločijo uprizoril) Shakespearovo tragedijo.
Iskren in liogumen portret materinstva ter pretresljiv pogled na krivdo, izgubo in sramota.
GLASBENO SCENSKE FILMSKI
Svtiiamj Makuro^it in Mar GKM^Q Üu^tej
Balada o Sneguročki
Nebojša Pop Tasič
Kabaret Marlene Dietrich
Prešernovo gledališče Kranj f ŠKUC gledališče ncJija; Pri mu?. Ekarr t igraje Vesna PcmarfEč Žimrc, ..
Gibonni & Matija Dedič Trio
Izvajajo: L. jih« m ji i	Marija Pcdilß i klavir),
Uika Vbdiiwjvi^ fkoiurahas), Marko Mmrsic^Fč (Txilnriij
Carmina Slovenica	^^^
"Na juris, in the mood"
izvajajo: Kamnina Siltč ijivMri'ca projekra in HdirigcndtaK L Zimi C aim i n a Slanica. Jaüfa Dovč {harmonij
Mia Znidarič & Steve Klink Trio
gost: Primož Grasic
izvajnljn: Mili Žnidarič (vokal), Sixivc: KLfnlc {k lav i ji, Piimni CItjüi: fkißiraj, Robert-Juki® (kongtffets};, A k i RöMli (bobni)
Cezar mora umreti
Cesare deva morire/ 21)12. Iralija i iw.ija Pa« A h T* via ni. Vjirurki Tavunr igrajo: Gustino ItegJ, SalvaUm: S C r i -a r li h-. Liiovamji Arcuri, AeiLoilhi Frji+Li, ...
Pogovoriti se morava o Kevinu
We Need tO Talk About Kevin s 2011. VJlka Rriranijj (rc/Lja: 1 yiinc Ramsay
]gra|o: I ilJa JWILlLOIL, joti » L. RdlJy, li;.ra jMiILj, |jüfXT Newe!lh KjučU Duer. .
Prijatelja
Intouchables / Francija / rtftja; Olivia Nakacht, EricTolcdann k igrajo: Hran^cris ClLi,:elh Ociijr iv, Anne Lt Nv. Al d rev HeunN, Clotildu MoLljeth ...
Ločitev
Llodaeiye Nader az Simin 12011, Iran i rrcija Asghar Farhnidi
igraio: L.eila hi al ami. iVynuji MoaJi. Shi-thah HuMiL'iru, ijn.li Bay-al, ...
Le Havre
Le Havre / 21)11 Fimka, Frnmija, Nemčija t rejijn. Aki Kuurisroäkf
i^rjji»: Aidrt WiLtlia, Kali OuLinen, lein Pierre	BluUÜH Miguel, ..
KrLiiič
Svetlana Makarovič in Mar Django Quartet
Balada o Sneguročki
izvajajo; Svtitana Makitovič (piifhovtd), Mai Djiiißo Quartet t VicaJif psmačku (akustična kicarar VE>kal)h Sua Oknjuk (akusticua kitara, vjikal}, Matija \ CvidlirjL, mandolin^ Nikola Mitoma (kortfrabisj
BJarni \ lauku? fhorsson
Star fotr
SITI teater V rv/ijn: Jurii 7.niLA" ! i^rj. jjiK/ HuČOtfr 'Ttifk-"
Fant s kolesom
Ls ga min au velo t ^JlL tklgiiah Frajicija, Iralija^ rtčija; Jean-Pitrrt Dajdtunt-, Llk.' Darülecme .■' i^rajiic Ceeile iL Kuncu, "tbütrtii L>ii*-lI. lereiriiL ReOkt, ...
Ljubezen
Amour / Fiiiitija, Nemčiji, Avstrija i režija; Mklut-I H^iieke igraio: i l ;li i - Li ULi-^ ItindgdferiE, EftünaiUiflk Kiva, lialwllc I I Lipperl, ...
Rimu z ljubeznijo
Tg Rome with Lgve J 2Q7.DA, haüja, Španija i rcüja: Wvody Allen igrjju: EJJeri lJagt, Woody Allel Lh Jesae tiseEilxTi;, RolmrLo beEiigLii, PertL'lo^L: tj'Liy.. Alistm Füll, Ijnrta < ierwip, ALe BaLciwirb. Ilil'Sv D^vis. tJrLiL-LL:i Muri
Monokomedija d trenutku, ko vas zapustijo ülrocr in vaš dom napoinijo vnuki
Le Havre
Filmu	Ganeva moralna
problematiki	drama slovitega
beguncev enega	belgijskega
najbolj izrazitih	režijskega para. avtorjev evropsk« kinematografije.
Mia Žnidaric & Steve Klink Trio
Kdftcert prve dame slovenskega jaiza ab 2D l£lrtici delovanja in objaui novega albuma.
[jlasbsno literarna izpoved z ruskim melcsOm. v interpretaciji Svetiane MdkarDviG.
Cannski
zmagovalec, film o Ijubpjni med starejšim pavom, ki je na hudi preizkušnji.
flova komedija Woodyja Altena, pnkfoFt ffrremu najbolj očarljivih in romantičnih
evropskih mest.
luna Ornik
Lalanit
Lutkovno glasbena burleska po motivih prauljicE ftspa velikanka.
Lutkovno gledišče LJubljana
loikiPi/iti ptudäcäVLi ^ '^H^i tiuuOciiik likata: [liiM Otnik in luit-S.jIl:
Svellana Makarovič
Pekarna Mišmaš
lutkovna |ir&t&teva o i m i ^ustnem |ieku Mišmašu. ki peče najslasioejši J*njh na svelu.
Min- teater Ljublia na
ltiikip^ru jutJisiJVJ f fy^ijj Rnkn "to.ilil L^rjjn: Viuk;tJ Tunuč. Vi^nd VL>ctiitjh J ibc In !llÄ[ t&k
Loti in skrivnost mesečevega kamna
lpt1 neke noči najde kamen. Mi Jma £krJvnu,sli]u muci. Le komu jiirpaJa?
Lotte ta kuukivi saSadus t animirani tifm i 2nlT,
Lstonin i rtjJi;i I'Lih i i itn li. j □ i r l i - 1 -I-; I tle.e .' wnhimizim] v durcriicinft
Ki Mi .r ni dom FrärfCä Rernika Dornžaie
Imate kaj za pusta hrusta
Hutlainusni pustni koncert 13a Leina kaniuvalskili skJadb 2 ilel! NWarta, Straussa» Pütiluica inüülalib.
piHDi kuncaT/ Ltincuü&ä vimIscvip: Mate Tk'kurJkc pwßisjn M1aj r ;On n m mft »*jjaj, lai3 n i< I Živalski fcarntv.ilj Jn Mc^'hivEr? fZivulKkc tiii il Lrvt)
■ I d-vLi I|ui--I I lijh. < .iiJki. M .11 L- BukdMhG In	ifU-i
uiiiihtid
Isaac Sa she v is Singer
Ko je Šiemi! šel v Varšavo
Čarnbns iireüstava d Šlemilu, hi se je odpravit na |io1 iz H^vma v Varsfivo, a du tja oikuil ni
Lutkovno ^etlEilišče Mar-bor
fud^L^vj f r.jLji Jekli i ><r.n i \uk<i iirr;L|- Milu Bövlfiki Aja K^Ik iii	Irrtaijals
Vpisovanje otroških abonmajev
V'-MITPHB tK-n--.- ->\ . -t-salu -JL- rM.II	f.........^ „.,1,,., ■ .fyn^ ^In L ...M . .I^HP'. \ ttfrmifcj ft | | l|-PIL I W V.
Si'Üfr'ütoa cqkjdpjc>rrH!iiJ fratsKinl Mem, p*vchS^SWIiiiJI "ibmiri&o iw'ii [xmlslyv»*!r< Girod pt^deluvw Ot"itiW)djB v
slWrfl JjaiU v stvoru EtaJj* vtlfi^tt«» ükufjImG Mi &CHSkjig»Tfii£ra«lfl ftačJUt I ti ^Milt^i l&jfcJMlil KJ'JÜn« Öörn t^fcpsu Ben wn Dönial*
yunktrrH ^fTÜJ ydNctufl
-■ I- ■ 1111 -i _ l— ■ 'iiviLi Ighite|L|rd| iM* IWIVU^ F* At ]Uratffcd "diliiiiiilb.-il. >1 , rtS 'c-Hm':"! < i OT 7.22 50 50. yv tiL ü* ' i i --!;.. ^■jl1:- ;r	... Fft it Vfjif. " lt<(I ::rl |h ßoLttk, 20. SUpl.....ftöf J?D1 P
OTROSK

Blž
CertJk 1A aezqno 201UV.
fcüiitLrtä	^LtfitK
H II!'II II	.hU^KV.h
^LUl" - ■ I! ■ -1 ■ ■ A
	■F!—		1 tuw	1 HP	
■ hDiiniii l-s-u-i : 1 j	Ji.ta t	LA MC		£7,hn [	,H S M i
lOdMl rt^riis'	tli! t	U^D C	Tl.nfl C	S3 K	iT.rtr
1 nnri HJUIII	T7,ft| 1	uJtC	Vi «i t	ft.Mii	.........
fTiEmmi jpunun 11 i	ii H C	i? AH c	a? in t	A J #4	,'F- Hi C
^Mifin U[j ihuu"k.l h	L	Ü.JTC	T1.40 C	• i],TS E	JG t
itBftah ;iudc-nL	-ü i e	4] ■■]£		Ml in	ivjg c
iiiminiii im ill m 1	'.2 a=t	C	S i,tU C		jn Hut
<l'-Ht.|l'-'l» | H	■ HH'^H
■ Li:*, -v i Ii ■ i j.iii - lici ' m nn-:-: ■■_'. n i:i Iii- ■■■ - i-h ■
Iii 4KI : cid ■ üb*, hui 13 iriin. 11 _*ji ■ |p 'EIJI|	■
K'
2 Je dobro im« LI ^bgunu;
- Erf'JiJlow Blabi iiiiJ-Eri pr .n-z-Wl J.-^U1-küCMrtLJviti rilnnuv
dL;: -i- -il Idtih'j uLiJrii:^- L-^Jti ■ u U" "	ii eiiüiii
■	pltsü-sra^r; ?. ^.- loj- Oglt^LSürt cü	tSnl
■	bnszula£no pr^jsmaje iTie^ecm koledar prirertife-^ r^: es 13: s niTo.-nn&cij-e o jyjhijrnif; pnrediwah
r<[f.7.r. yc.r]--< pr^enaie p-^dHr^ki, kyiicFjrrn H" ■ in h i v le*fnH '■'■■H-:1 Bbcjnrr^jako
RC-irr^ja	- ohran h
pi n:i<utiLi J£t34nllc ■ rirtdil^ l&yy doma
Ton!(?v^ iJvtrartr
___htnnr
n *
I. liVI
mMMMMMf ■HDHH
|HI I I \i
1 PCDODI * V lh-J:ÜI
iii:" ■
l^ubJHi U'|üd«a;JI -j l n (li-l I Uu.* <J j
hoitfHJfn prinltlu.u	iticnmaj».
riLelkrn iwÄifrtl tnfleajl^ifriflaa vtirPh^ fr-it]tg^k+ »tn* na^hi i Va s^ai^. ■■ r,i	lifeilbtirtD
^^üiir'iij^i- pedsL^-E-. us LmalH i^žare i >:-. ::.-.■■ rfl 'ju;^:-. nirr«3.3p fah*L7cddatBwfiigmajram H™tvCfv\ftrj Uriari] sismf'frei ^i Llkni*ptFtiČH!^ MSI/;Hb PtXdfli^d !n.Äin:( :ic kujlii p -A
Ptrsebite uuodrtotti fllmske^i abonm^fB
Irnf^riisi liiiTfctei^H	-■■aio |TI -^IM ipu ^tupr.
'Iiti:h j pKi^imU Vr^ li <HTi hrfin r^tari^. iln W'.. Hrfi. ■: V^imrt^ i ih- , -T - :■
^esfirvmenjona cena stopnic
ii ec-cniYsie-.' sc v	üeibi^ ms-
Ky« i ei kdaj vptäüjDhiD ^tionmajc?
I» FOfBÜSp f H*4l(LRTBrÖ	frflncj Mtiim.;:
f.,i.ifl-■■ ■.■: ■	■■: 1 j^.r^ ■. ■)'	iftü^ tlo
12.DÜ U't tef .'J ■le.CM; da 1B.ÖC1 Lne	itSÖtEt :nr ■
UcDdiHr'^^ni tsrnl
sipi*	abflfi*Btov
sred?. 1?. septembri VKijutnri ponadcljk^,
17. snptnariJirfl ihr -.jnli, k Htfff cbttoVft fV^i Itrskakrtru JürjhlTfl.; ltvCffrlWne nücfalj« änKO	tam
teininiii, nasr= ^ b žal na to irogota ^j^g, 19. wpiflmKifl aaji^i, -i ii- ^jiTiPnjpji jvcq stnhl ^ci
VDis novTh
čclrlJi:», PtJ. »pLnmtirJi r* Al/.hin imdn. 2S, f.^fiVj-n^tni
Vpjs ^bn t'.n^jpv n* lH
A:>(I|in-r:i ö^tlj '.i|_;HjnlJ L^n!■ Im Imj-plftiilfl .m pn af»(.r.> pcJL^f nitt	intlörrwtrth plWInlnpoll,
ccoalidanje BDonrneja, sprarDanbo seoeia il za novega üj-jnr'"'Ji|ü Mlin- ^LL 1 J>= ä^ktrcraft.' po^tu iriagapta^kil-
cmnnal^.51	'ilrini: .| r If ■ |-|ir„ oc jni-
PüiKdüto h m Ii Nu
Splaine inFormacijc o vpisu
Veü iVjOüTiib; ■ ■InrmLiui't c tpitLi üdc.-t iTiat-,- in ptD^amn >kjiIei ■ -jpi a^.-i KlIIlii>95s '3 rranc= B^fuj-Sirrif ii= LLi1 n.in^.h "i	--~i;n,. m
i,il:?,,i! |iivh 'uvukjvn TJr1 siiwlmrifiki plvji i:-.:i:|,i.;-,:i - h.:j r!-jh17|ila.a ..... irfafcnsk	a
UBD L^
I-M:J:?in Si pfaviuu dü ^pmniönihft pttjgiWttA.
(01) 722 SO 50
■■Tu 1 'f'i i1 rfITi !	■ ■ 'HT	r • r~pi !
Kutturni dom Franca Bernika
fomiöte
23
7. SEPTEMBER 2012
PETER FIRBAS
Slovenci na leto spijemo polovico Bohinjskega jezera!
domžale
Rokodelske delavnice v Breza centru so privabile mnogo obiskovalcev.
Rokodelske delavnice v Domžalah navdušile
V času, ko postaja zdrava pitna voda vse večja vrednota, (ne le) poletje pa je čas, ko to, zaradi morebitnega onesnaženja ali pomanjkanja pitne vode, najbolj občutimo, sva z raziskovalcem, ki je po rodu s ptujskega konca, najprej spregovorila o čebulnem (Al-lium) testu.
Latinsko ime za navadno čebulo je Allium cepa L. (črka L za imenom pomeni kratico avtorja, ki ji je dal ime. To je bil švedski naravoslovec Carl von Linne, 1707-1775). Gre za Allium test, s katerim se ugotavlja splošna celična strupenost (citotoksičnost) in raven genotoksič-nosti v vodah, kopenskih in zračnih ekosistemih, kjer dokazujemo potencialne genotoksične snovi.
Sam sem Allium metodo doslej uporabljal v okoljskih vzorcih, razdeljenih v šest referenčnih skupin. Tako test uporabljam pri testiranju pitne vode, površinske tekoče vode, površinske stoječe vode, pa pri testiranju zemljine, padavin nato odpadne nečiščene vtočne (influentne) vode čistilnih naprav (ČN) ter čiščene iztočne (efluentne) vode ČN s skupno devetnajstimi podreferenčnimi sku-
Peter Firbas (univ. dipl. biol., zasebni raziskovalec)
Po študiju biologije je nekaj časa delal kot srednješolski profesor. V tistem času je v sodelovanju z založbo DZS izdal nekaj učnih pripomočkov za različne stopnje poučevanja - med drugim CD-rom CELICA, Risbe na osnovi elektronske mikroskopije (DZS, 1999). Od leta 1998 je zasebni raziskovalec na področju rastlinske aplikativne citogenetike, kjer je uveljavljeni Allium-test razde-lal v metodo Allium na tri ravni: Allium splošni strupenostni test (opazovanje rasti korenin testne rastline navadne čebule); Allium anafazno-telofazni test (zaznavanje okvar v procesu celične delitve) in predvsem Allium me-tafazni test še izboljšal na raven zaznavanja specifičnih poškodb kromosomov. Ukvarja se z raziskovanjem okoljskih vzorcev in ugotavljanjem morebitnih geno-toksičnih snovi v njih. Do vključno leta 2012 je raziskal različne vodne okoljske vzorce na več kot 350 različnih naravnih območjih s skupno nad 1230 opravljenimi Allium-testi) v Sloveniji in po svetu. Testi so izhodišče za Ge-notoksično karto Slovenije, ki prikazuje »kemijsko obremenitev okolja - oziroma kemizacijo okolja«, ki so sistematično objavljene v znanstveni monografij:
KEMIZACIJA OKOLJA IN CITOGENETSKE POSKOD-BE (EKSLIBRIS, 2010, ponatis 2011). Peter Firbas je avtor tudi več knjig, med drugim je napisal knjigo VSA SLOVENSKA JEZERA, Leksikon Slovenskih stoječih voda (DZS, 2001), na-ravoslovno-turistični vodnih MURA, Od avstrijske do hrvaške meje (MK, 2005) in KAKO ZDRAVA JE VODA, Priročnik
za biološki monitoring vode, (ARA, 2004), ki poleg temeljnih spoznanj citogenetike obravnava zanimive raziskovalne in poskusne metode čebulnega testa, ob katerih učenci z mentorji spoznajo, da je tema o vodi zanimiva in privlačna, kar prispeva pomemben delež k okoljski vzgoji otrok in mladine.
pinami. Metoda je zelo primerna za ugotavljanje efekta čiščenja in optimizacijo delovanja ČN in posledični vpliv iztočnih čiščenih vod na sprejemni površinski vodotok.
Kakšno vodo pijemo prebivalci Domžal in širše okolice na osnovi Allium testa?
Podatki za Mengeško polje z vrtinami za uporabo pitne vodovodne vode so stari iz obdobja 1998 do 2000 in tudi novejši, saj sem tod ponovno raziskoval pred tremi leti. Omenjeni obdobji se po kakovosti pitne vode dokaj razlikujeta. V slednjem se je kakovost pitne črpane vode bistveno izboljšala, saj se je spremenilo tudi kmetovanje na Mengeškem polju. Izostala je koruza, saj je znano, da sta koruza in pesticidi med sabo »kar poročena«. To pa je bistveno izboljšalo kakovost pitne vodovodne vode. Takšna oziroma nizka tveganost je tudi v primeru pitne vodovodne vode na primer v črpališču Kolovec ali Blagovici. Slednja črpališča in zajetja so v velikih naravnih zaledjih Limbarske gore. Opravljenih je bilo nekaj raziskav v vodnjakih v okviru zasebnega naročila npr. v Podrečju, na Rodici in Dragomlju. Na omenjenih lokalitetah velja, da voda ohranja izjemno visoko kakovost prav v vodnjakih, ki niso izpostavljeni agroke-mizaciji ali drugim onesnaževalcem. Pri kakovosti pitne vode moramo vedno upoštevati: vir oz. kje je črpališče, vodovodni omrežni sistem in tudi hišno inštalacijo do vodovodne pipe. Če se distributer glede kakovosti sklicuje le na slednji dve, je to slabo.
In drugod po Sloveniji?
Problematika s pitno vodo pa nastaja v Celjski kotlini, južnih obronkih Dravskega polja, Murskem polju in Ptujskem polju. Omenjena polja imajo črpališča v industrializirani
ali izraziti agrokemizacijski okolici.
Ptujsko črpališče pa še za povrh v neposredni v bližini golfišče, ki pa je še veliko večji pesticidni onesnaževalec. Trava za golf potrebuje v primerjavi s kmetijskimi kulturami enormne, tudi pet- in večkrat večje količine kemije. Strokovna revija Journal of Pesticides Reforms navaja, da na enem golfišču v ZDA na leto porabijo okoli 750 kg kemičnih sredstev, na Japonskem pa
kar 1,5 tone. Ptujsko (54 ha) v tem
primeru ni najverjetneje izjema. Znano je le, da je agrokemizacija precej manjša kot na ameriških igriščih. Strupi pronicajo v vodonosnike in se najverjetneje znajdejo v pitni vodi.
S čim ljudi prepriča vaša raziskovalna metoda?
Uradni podatki zavoda so dostikrat parcialni, delni in nepopolni. Obsegajo vsaj 40 in več raziskanih parametrov in kar takoj se postavlja vprašanje, kdo dela ta izbor in tako izkrivlja dejansko stanje. Testna rastlina, v mojem primeru čebula, se odziva na vse snovi, ki so v vodi prisotne in zato podatki Allium metode podajajo sinergističen oz. medsebojen in komulativen oz. celokupen učinek na testno rastlino. Poglejte primer, ko voda vsebuje 50 mg nitratov na liter, je ta voda oporečna, če pa ta vsebuje 49 mg nitratov na liter, lahko to vodo pijete. Pa v teh »uradnih raziskavah« niti ne govorimo o težkih kovinah, zelo obstojnih kemikalijah ali POPs , zelo obstojnih organskih snoveh farmacevtskega in industrijskega izvora, zelo številčni pesticidi in njihovi razpadni produkti, slednji pokažejo še večji toksični udar z značilnostjo hormonskih motilcev in podobno. Samo v R Sloveniji se v pesticidnih pripravkih uporablja vsaj 200 aktivnih kemičnih snovi. Toksični učinek je tudi različen glede na telesne značilnosti med odraslimi, mladostniki, nosečnicami, otroki. Mar ni to samo po sebi umevno, da 1 liter popite vode (49 mg/l) povzroča večji toksični udar pri 10 ali 40 kg, kot pri 80 kg ljudeh in kaj šele pri nosečnicah. V tem primeru nam MDK (mejna dovoljena koncentracija) nič ne zagotavlja in ne pove o različnem toksičnem udaru in zdravstveni varnosti. MDK je pač neka administrativna določba in nič več. Sploh pa nam biološki testi razkrivajo, da MDK ni nobena varna
doza, oziroma, da varnih doz sploh ni. Fiz.-kem. analiza pa skriva najbolj poglavitno past; poglejmo primer: MDK je npr. 0,1; instrument pa pokaže vedno manj kot 0,05 ( < 0,05). Manjše od 0,05 pa je vse od 0,01 -0,04. Predvidevamo lahko, da imajo štiri snovi v raziskanem vzorcu koncentracijo 0,04 (komulativa je 0,16); v drugem vzorcu pa imajo iste štiri snovi koncentracijo 0,01 (komulativa je 0.04). Dva na videz na papirju enaka rezultata v fiz.-kem. analizah se v raziskavi bioloških testov razlikujeta. Podajata različno oceno tveganja; 0,16 je pač večje od 0,04 (0,16 > 0,04), kar potrjuje dejstvo, da se testni organizem odziva na različne koncentracije in na vse prisotne snovi v raziskanem vzorcu. Samo fizikalno-kemične analize ne dajo dovolj zanesljivega odgovora na vprašanje, kako zdrava je voda. Ni dovolj le ugotoviti, kaj nas ogroža (koncentracije določenih onesnaženih snovi v okolju), temveč, kako resno je (ali pri ugotovljenih koncentracijah prihaja do škodljivih učinkov v bioloških sistemih). Strupenosti se pač ne da izmeriti. Na to situacijo odgovarjajo le biološki testi, ki pokažejo usklajen (sinergističen) in celokupen (komulativen) učink vseh škodljivih snovi v raziskanem vzorcu ter mehanizme prenosa in pretvorb teh škodljivih snovi v bioloških sistemih.
Je v pripravi kakšna od raziskav?
V septembru 2012 bo ponovno vzorčenje reke Kamniške Bistrice financirano s strani CČN Domžale-Ka-mnik, ki sodi v stalni monitoring že od leta 1998.
Zanimanje za tovrstne raziskave prihajajo še iz drugih koncev v Sloveniji, npr. občina Kranjska Gora, kjer tudi poteka stalni monitoring reke Save Dolinke od drugega izvira v Zelencih do mejnega mesta z občino Jesenice in to od leta 2000 naprej; nadalje sledi osrednja, severozahodna ali jugovzhodna in nekaj velikih mestih, npr. Maribor. Pojavljajo se tudi zasebna naročila. V obdobju od 1998 do 2010 je bilo v Sloveniji opravljenih nad 1230 Allium testov na skupno 350 lokacijah. Rezultati raziskav so objavljeni v monografiji: P. Firbas (2010, 2011). Kemizacija okolja in citoge-netske poškodbe. Založba Ekslibris, Ljubljana.
Je Allium test zagotovilo, da vodo iz reke alijezera lahko pijemo?
To sem se sam prepričal, tudi večkrat. Na primer, v Zelencih, izvir Kamniške Bistrice, Sava Dolinka južno od kraja Mojstrana, da o visokogorskih jezerih niti ne govorimo. Tudi te vode so bile merjene z Allium testom. In še bi lahko naštevali. Pa na primer Bohinjsko jezero. Vedite, da Bohinjci pijejo slabšo kakovost vode na vodovodni pipi, kot je sama jezerska voda. Pa naj mi Bohinjci ne zamerijo; Slovenci jim na leto »spijemo« le za polovico jezera.
Bogdan Osolin
V sredo, 18. julija, so v Poslovno trgovskem centru Breza Domžale potekale rokodelske delavnice unikatnih izdelkov, ki so pritegnile obiskovalce tako zelo, da so jih celo podaljšali. Organizatorji so ponudili možnost vsem, ki so se od izkušenih umetnikov želeli naučiti in opazovati oblikovanje naravnih odišavljenih mil ali peščenih slik, nekateri pa so lepili koščke stekla na večjo mozaično sliko, ki smo jo skupaj izoblikovali
»Ze v preteklih letih je Krajevna skupnost Radomlje veliko svojih sredstev in energije vložila v obnovo Kulturnega doma Radomlje, ki sedaj počasi dobiva pravo podobo in funkcionalnost,« pravi Igor Je-retina, predsednik Sveta KS Radomlje v pogovoru, ki sva ga namenila kulturnemu domu v Radomljah, že vrsto let najpomembnejšemu objektu na tem območju občine, ki se mu obetajo boljši časi, saj moj sogovornik pravi: »Do sedaj smo obnovili Kodrovo dvorano, sanitarije, uredila se je galerija Dom, v kateri pripravljamo razstave, v zadnjem mandatu smo obnovili veliko dvorano. Lahko poveste nekaj več o tej obnovi?
Zamenjali smo okna, prenovili ele-ktroinštalacije, obnovljeni so bili strop in stene doma ter del centralnega ogrevanja. V letošnjem letu načrtujemo dokončanje drugega dela ogrevanja (kotlovnica in nova peč),
v celotno unikatno stekleno sliko. Na delavnicah so se predstavile tri ženske, članice združenja Slovenske domače in umetnostne obrti, sekcije Rokodelcev art & craft Slovenije, ki prihajajo s Koroške, iz Ljubljane in Mojstrane. Skupaj so se povezale in tako predstavljajo svojo dejavnost po vsej Sloveniji.
Predstavila se je Duša Sušnik, ki ima svoj Atelje Glassart v Ljubljani. Pri delu poleg drugih vrst stekla upo-
izvedbo namestitve dekorativnih oblog na stene in lakiranje parketa v dvorani.
Obnovljeni dom omogoča tudi pestrejši program.
Res je in ponosni smo lahko, da naš kulturni dom sprejme do 350 obiskovalcev v veliki dvorani, ki je zelo akustična, velik in prostoren oder pa omogoča postavitev zahtevnejših scen. Urejeni spremljevalni prostori omogočajo gostovanje prireditev z večjimi skupinami nastopajočih. Mala dvorana ima 50 sedežev in je primerna za manjše prireditve, seminarje in odprtja razstav. Prednost je tudi veliko parkirišče pred domom, posebna prednost pa je lega, ki omogoča izvedbo prireditve z ogledom naravnih lepot Arboretu-ma Volčji Potok in okolice. V novoobnovljenem domu je bilo že kar nekaj prireditev. Zavedam se, da je naša največja naloga Kulturni dom Radomlje oži-
rablja fuzijsko steklo in ima bogate izkušnje v izdelavi nakita in slik, lotila pa se je že marsikatere steklene površine po naročilu. Anika Kolar z Raven na Koroškem je pripravila delavnico izdelave peščenih slik in pokazala postopek za servietno tehniko ter ponudila obiskovalcem izdelke iz fimo mase, kot so pujski za srečo, nakit, sponke in podobno.
Iz rokodelske delavnice Gaal int se je predstavila gospa Gabriela, ki je opisala postopek pridobitve naravnega mila, ki ga je oblikovala in nekaterim obiskovalcem podarila. Ti pa so lahko mila z bolj intenzivnim vonjem po sivki, rožmarinu, pomaranči, čokoladi in cimetu tudi kupili. Duša, Anika in Gabriela so nam zaupale marsikatero skrivnost ustvarjanja, pridobivanja snovi, izbiranja materialov, povezave med njimi in mnogo več, kar je vsem nam, ki smo bili tega deležni dalo izjemno veliko; nova spoznanja, namige in celo unikatno mozaično sliko iz barvanega stekla, ki bo po peki nekaj časa na ogled v Breza centru Domžale. Organizator rokodelskih delavnic je Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška Domžale v sodelovanju z RTA, Regijsko tiskovno agencijo.
Senta Avbelj
viti in mu dati čim več kulturnega utripa. Lahko se pohvalimo, da smo na dobri poti, saj smo skupaj z društvi in krajani izvedli že kar nekaj odmevnih in kvalitetnih prireditev, med njimi: koncert v spomin Matije Cerarja, koncert skupine Sonusi in Martine Sraj, komedijo Črna komedija, koncert Severe in Gala Gjuri-na, da razstav in drugih aktivnosti v domu ne omenjam posebej. Ste zadovoljni z delom društev v domu?
Zelo. Ob tej priložnosti bi rad pohvalil prav vsa društva, ki delujejo v Kulturnem domu Radomlje, saj dajejo kulturni utrip kraju in skrbijo, da se krajanke in krajani družijo ter skupaj uživajo ob ustvarjanju. Veseli me tudi, da imamo v Radomljah veliko društev, ki delujejo na kulturnem področju in zato bomo tovrstno prostovoljno delovanje v svetu KS Radomlje podpirali še naprej.
Vera Vojska
eElTGElS ZA HrtsADE
J TTVABI ItA *****	OGbEfe
FOTOGRAFSKE RAZSTAVE
C tO VEK
»FEaSBiiK«
pe&gsEetVldel
PE"GEiS iBvtii/
člcm FKVK ltidVPicel JBeldomlje
RAZSTAVA BO IIA OGfcEB ÖO 8.H0.30YS
V PROSTORIH eElTGÜBA ZA WIsADE (SOltiŽAfeSKI fiCltt), IsJ)UBIs«>AHSKA C- 58
KAMNIK
Center za mlade Domžale v sodelovanju s FK Kamink in FKVK Mavrica Radomlje vabi k sodelovanju na
1. VSESLOVENSKI KROŽNI FOTOGRAFSKI NATEČAJ
Rok za oddajo digi fotografij: 8. 10. 2012
Kategorije:
A)	MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
B)	GOVORICA ROK
C)	PROSTA BARVNA
D)	PROSTA ČRNO- BELA Število fotografij:
4 / kategorijo Možnosti oddaje fotografij:
-	na CD/DVD-ju na naš naslov
-	po elektronski pošti foto@czm-domzale.si
-	preko spletne prijavnice krozna.fotoklub-kamnik.si
Kotizacija : 15 €
POGOVOR Z IGORJEM JERETINO, PREDSEDNIKOM SVETA KS RADOMLJE
Najpomembnejša naloga: Oživiti kulturni dom Radomlje
in mu dati kulturni utrip
24
šport
LADO GQRJAN, KK HELiOS
EP v košarki je za Domžale zgodovinskega pomena
Po dokaj uspešni sezoni domžalskega Heliosa v obeh ligah (ABA in Telemach) smo se tokrat pogovarjali z osebo, ki predstavlja enega od motorjev domžalske košarke. Lado Gorjan je v košarkarskih vodah praktično vse svoje življenje, doletela ga je tudi čast in naloga, da sodeluje pri organizaciji EP za mlade člane, ki je potekalo prav v domžalski hali Komunalnega centra. Direktor KK Helios Lado Gorjan je poleg razprave o omenjenem prvenstvu za Slamnik povedal še nekaj informacij o klubu pred začetkom nove košarkaške sezone.
Morda za začetek beseda ali dve o minulem EP, ki je potekalo tudi v domžalski hali Komunalnega centra? Kako ste zadovoljni z izvedbo?
Izvedba je dobila maksimalno oceno, tudi s strani FIBE, se pravi mednarodne organizacije, »boljšega prvenstva še ni bilo,« pravijo. Tudi mi sami v Domžalah oziroma v klubu smo izredno zadovoljni, da je ta dogodek potekal v Domžalah. V enajstih dneh je bilo tu odigranih 31 tekem, bilo je več kot 500 nastopajočih iz 12 držav, to je bilo za Domžale dejansko nekaj zgodovinskega. Prav tako moram povedati, da je bilo pravo vzdušje, ko smo takrat zasledovali slovenske zmage, imeli smo polno dvorano, eminentne goste ... Skratka, vzdušje in zadovoljstvo lahko rečemo samo, da je bilo maksimalno.
Se pravi, da je bila organizacija na vrhuncu?
Na vrhuncu. Vključenih je bilo tudi ogromno, več kot 200 prostovolj-
cev, ki so pomagali. To je namreč sistem evropskih prvenstev in prav prostovoljci so veliko naredili. Tako košarkarski klub kot občina, dva organizatorja, mi predvsem na izvedbi, smo naredili maksimalno, da se je vse izšlo tako, kot je treba. Povedati je treba, da je tudi košarkarska zveza vzela to prvenstvo kot generalko za naslednje leto, ko bo evropsko člansko prvenstvo.
Slovenska reprezentanca (U20) je prikazala v Domžalah odlične tekme in s tem dobre rezultate, v nadaljevanju pa se jim je zalomilo. Kako bi ocenili nastop naših košarkarjev?
Nastop je zagotovo zadovoljiv, predvsem domžalski del je bil fenomena-len in škoda je, da se je reprezentanca preselila v drugo dvorano. Ampak sistem je pač tak, da se v dveh nevtralnih dvoranah igrajo uvodne tekme, potem ko gre za višje uvrstitve, se pravi od četrtfinala naprej, pa se igra v drugi dvorani in to so bile v tem primeru Stožice. In prav te Sto-žice so bile v tem smislu malo zaklete, tekma s Francijo ni prišla skozi v fazi, kjer v eni tekmi dobiš ali zgubiš vse. Fantje psihološko to niso zdržali. Tudi bučna podpora, ki je bila v Domžalah v najtežjih trenutkih, ko so jo najbolj rabili, hala Komunalnega centra je znala dvignit moralo, ekipo, da je reprezentanco poneslo, se v Stožicah porazgubi. Gre le za malo večji prostor. Čeprav je bilo relativno veliko ljudi, ampak tistega vzdušja, tiste bučnosti, tistega pritiska, kot je bil v Domžalah, pa ni bilo čutiti in žal so tam padli.
Morda se je tukaj poznala konkurenčnost med reprezentancama Francije in Slovenije?
Seveda, ampak lahko bi se zgodilo marsikaj, mi smo premagali Litvo, ki je bila kasneje evropski prvak. Tu so bili zelo majhni detajli, dejansko si bil lahko prvi ali pa osmi. Prvenstvo je bilo zelo izenačeno.
V reprezentanci so se izkazali tudi nekateri domžalski košarkarji, močno je izstopal Klemen Prepe-lič, ki je svoje vrhunce nizal prav v domžalskem Heliosu. Morda vaše mnenje o mladih perspektivnih domžalskih košarkarjih in selitvi Klemena Prepeliča v prestolnico?
Domžale, Domžalčani smo imeli pomemben delež v tej reprezentanci. Ze na pripravah je bilo več Domžal-čanov in tudi potem v ožjem izboru, a nekateri tudi zaradi zdravstvenih, objektivnih razlogov na koncu niso bili prisotni na prvenstvu. Na EP sta bila tako dva igralca, poleg Klemena Prepeliča še Jure Besedič ter oba trenerja Sagadin in Damjanovic iz našega kluba.
Kar se tiče Klemena Prepeliča, je bilo že med sezono jasno glede na njegovo prikazano igro predvsem v ABA ligi, da je to igralec za nekaj več. Klemen je dejansko prerasel Domžale in selitev v Olimpijo je logična. Sem pa vesel, da je eden izmed, v zadnjih časih redkih slovenskih perspektivnejših igralcev, ki je ostal v Sloveniji ter odšel k Olimpiji in ne naravnost čez mejo. Ko gre košarkar čez mejo, ga Slovenija tako rekoč ne čuti več. To mi je všeč, da je Klemen izbral Olimpijo oziroma, da
je Olimpija izbrala njega in mislim, da je ta pot zelo normalna, ta prava.
Znano je, da je imel Klemen interese po tujini, pa vendar ostaja v Sloveniji.
Ja, imel je ambicijo po večji, močnejši ligi, vsaj Evroligo. Olimpija to ima in kljub manjšim finančno — organizacijskim težavam to ligo tudi igra. Mogoče bo Klemen Prepelič sedaj prej dobil priložnost, kot pa v enem bolje urejenem klubu, kjer ne bi imel take vloge.
Če se dotakneva klubske košarke, kako ste zadovoljni z minulo sezono?
V ABA ligi smo naredili svoj posel, imeli smo cilj, pred sezono pa smo sestavili zelo mlado neformirano ekipo. Naš cilj je bil, da se v osnovi izognemo vsaj zadnjega mesta, kar nam je uspelo, in kot smo videli, da nam manjka morda le kakšna zmaga . Na začetku smo morda bili malo manj konkurenčni, ampak smo potem iz meseca v mesec rasli in na koncu smo bili konkurenčni marsi-
kateri ekipi znotraj lige. Pa tudi na koncu, po osmih mesecih, ko se je začel zaključek državnega prvenstva, smo delali kar velike težave tudi močnejši Krki in pa Olimpiji. To sta ekipi, ki sta nas na začetku sezone redno premagovali za 20 točk. Na koncu sezone pa je odločala praktično ena žoga. Zal se nam ni izšlo, lahko bi bili celo prvi, vse je bilo v eni tekmi, tako rekoč eni žogi, v enem metu in na koncu smo bili tretji. Če potegnemo črto, smo naredili svoje, zadovoljni smo in realno sta Olimpija, predvsem pa Krka kot državni prvak, bili močnejši. Tako oni zdaj igrajo ABA ligo, mi pa igramo slovensko ligo, kar pa tudi ni slabo.
Domžalski košarkarji so že v polni pripravi na novo sezono. Kakšne kadrovske spremembe ste že izvedli? Načrtujete še kakšno?
Smo blizu zaključku sestave ekipe, ki smo jo zelo pomladili. Fantje, ki so igrali v klubu v prejšnji sezoni, so večinoma vsi dobili zelo močne klube, odšli so tudi v tujino. To so bili košarkarji ranga lige ABA in jih je
7. SEPTEMBER 2012
bilo tudi finančno težko zadržati le za slovensko ligo. Ekipo smo sedaj postavili dolgoročno v smislu pomladitve, sicer še nisem računal, ampak zdi se mi, da ekipa v povprečju nima niti 20 let. So pa to vsekakor zanimivi fantje, vsi so v kateri od reprezentanc v svojih državah. Imamo košarkarja iz Srbije, enega Hrvata, Slovence. Vsekakor je to kakovostna ekipa z reprezentanti in letošnjo slovensko ligo bomo izkoristili, da bi se skupaj pripravili. Če primerjamo lansko leto, smo sezono porabili, da smo počasi rasli in proti koncu sezone smo bili šele pripravljeni igrati v ligi ABA, potem pa je bilo že konec. Letos pa to prvenstvo nameravamo izkoristiti za to, da bomo dejansko po enem letu še močnejši in če bi se pokazalo, da se lahko ponovno uvrstimo v ABA ligo, bomo že na začetku sezone pripravljeni. Prav ti igralci bodo tisti, ki bodo že na začetku zelo konkurenčni. Sestava, ki jo imamo sedaj, je predvsem mlada in izredno visoka ekipa.
Se pravi ekipno so velike spremembe, kaj pa kadrovsko v strokovnem štabu?
Strokovni štab ostaja enak, pomladili smo samo košarkarsko ekipo, pomladili in jih nekaj zamenjali.
Kakšni so cilji kluba za prihajajočo sezono in kako je s konkurenco?
V tem trenutku je še težko reči, kaj se dogaja, absolutno pa lahko potrdim, da je Krka eden najmočnejših klubov v Sloveniji, zagotovo močnejša od nas. Olimpija se sicer sooča s svojimi težavami, ampak bomo rekli, da je tudi močnejša. Vprašanje pa je, kako bo funkcionirala. Na tretji poziciji pa bi morali biti že mi, tako da je naš cilj biti tretji, najmanj tretji, potem pa bo prvenstvo pokazalo, če bo kaj več. Naš cilj je, da se v čim krajšem času v sezoni, morda dveh, vrnemo v ligo ABA in zato je naš najpoglavitnejši cilj v prihajajoči sezoni, da smo tretji v Sloveniji.
Sašo Kozlevčar Foto: Peter Koprivnikar
EP V KOŠARKi V DOMŽALAH
Mlada košarkarska reprezentanca Domžale zapustila s popolnim izkupičkom
Po osmih krogih domžalski nogometaši na drugem mestu
V juliju smo bili v Domžalah priča svojevrstnemu športnemu dogodku. Hala komunalnega centra je bila med tremi prizorišči, kjer so se člani najboljših evropskih mladih reprezentanc do 20 let borili za lovorike letošnjega evropskega prvenstva. Med njimi je najboljše rezultate prav v domžalski HKC dosegla tudi slovenska reprezentanca. Ne le v Domžalah, tudi v Kranjski Gori so se košarkarji borili pod koši in v zaključnih bojih obiskali dvorano v Stožicah.
S tekmovanji so mladi slovenski košarkarji v Domžalah začeli 12. julija, ko so najprej ugnali Italijo z 81:68, in že naslednji dan nadaljevali s Švedsko, kjer so po enakovrednem boju na koncu slavili za točko (69:70 v prid Slovenije). V tretjem krogu so premagali tudi kasnejše evropske prvake, reprezentanco Litve s 87:81 in tako v prvem delu pokazali, da bi lahko resno zapretili v bojih za najvišja mesta.
V drugem delu, ki so ga prav tako odigrali v Domžalah, so nadaljevali zmagoslavni pohod, premagali La-tvijo z 69:62, sledila je Turčija, kjer je bila zmaga tesnejša (72:71) in nato še premoč nad Španijo (70:63). Vse to je bilo dovolj, da so se v četrtfinale podali s popolnim izkupičkom. Zal pa to ni pomagalo pri nadaljnjih bojih. Dvorana Stožice jim ni bila usojena, saj so v četrtini finala za nasprotnika dobili Francijo. Ekipa, ki bi jo slovenska mlada reprezentanca lahko premagala, je bila tokrat močnejša. Poraz Slovenije je bil konkreten, kasnejši finalisti Francozi so zmagali s 77:54. Sloveniji je tako ostal še boj za mesta od 5. do 8., kjer so najprej izgubili proti Nemčiji (65:53), nato pa v boju za 7. mesto premagali Grčijo, od katerih so bili boljši za 19 točk (61:80). Kot omenjeno, sta v finalu prista-
li reprezentanci Francije in Litve, boljša je bila slednja, ki je evropsko prvenstvo dobila s točko prednosti (50:49). Tretje mesto je pripadlo Španiji, četrto mesto pa si je priigrala Srbija.
Ob vsem tem nikakor ne gre pozabiti na odlično organizacijo prvenstva v domžalski hali KC, kar je potrdila tudi mednarodna košarkarska zveza. Vsekakor je to dobra popotnica za člansko evropsko prvenstvo, ki ga bo Slovenija gostila prihodnje leto, a žal reprezentanca srečnih zmag to pot ne bo mogla nabirati v Domžalah. Vsekakor želimo, da bi našli svojo »srečno točko« in vsaj toliko zmag, kot jih je letos priigrala mlada reprezentanca do 20 let, v kateri sta nastopala tudi dva (takrat še), košarkarja domžalskega Heliosa — Klemen Prepelič in Jure Besedič.
Mateja A. Kegel
Domžalski nogometaši so konkretno zakorakali v sezono 2012/2013. Za njimi je prvih osem odigranih srečanj, v ligi pa trenutno zasedajo drugo mesto takoj za vodilnim NK Mariborom, ki je minulo sezono prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka.
Prvo srečanje so nogometaši NK Domžale odigrali proti moštvu iz sosednje občine — gostovali so pri ljubljanski Olimpiji, kjer so zabeležili prvo zmago v sezoni — 2:1 za moštvo iz mesta ob Kamniški Bistrici. Domač stadion so prvič v novi sezoni napolnili 22. julija, ko so v Domžalah gostovali Celjani. Celjska ekipa je bila tokrat za zadetek boljša, kar je zadostovalo za zmago gostov 0:1. Drugo gostovanje, druga zmaga izven Domžal, bi lahko opisali tretji krog, ko so Domžalčani gostovali v Kidričevem pri Aluminiju. Zmagali so z zadetkom 1:0. Ritem doma-
čih porazov in gostujočih zmag so nadaljevali tudi v četrtek krogu, ko so v Domžalah slavili nogometaši Luke Koper (0:1). V petek krogu so na igrišču NK Triglav Kranj ponovno zmagali fantje iz Domžal (0:1), prvi poraz na gostovanju pa doživeli prav proti Mariboru v šestem krogu (2:1). Konec avgusta smo dočakali tudi prvo domačo zmago. Zrtev je bila ekipa velenjskeag Rudarja, ki je Domžale zapustila s porazom 2:0, boljši pa so bili Domžalčani tudi od Hit Gorice, kjer so prvega septembra zmagali z rezultatom 1:2. V nadaljevanju domžalski nogometaši po 14-dnevnem umiku iz prvo-ligaških igrišč 16. septembra v Športnem parku Domžale gostijo Muro 05, nekaj dni kasneje (23. 9.) pa jih čaka še domača tekma proti Olimpiji Ljubljana. Obe tekmi bosta na sporedu ob 19. uri.
(mak)
7. SEPTEMBER 2012
šport
25
Gabriela Kumek - prvo ime mlajših in starejših mladincev
Na mariborskem stadionu so 23. in 24. junija podeljevali medalje najboljšim slovenskim mlajšim mladincem, to je starim 17 let in manj. Z metom 54,96 m, kar 9 m daljšim od dosežka drugouvrščene, se je v metu kladiva proslavila Gabriela Kumek. Na drugo stopničko sta stopila tekačica na 1500 m Eva Aljančič in Denis Kumek v metu diska, za bronasto medaljo pa je z metom kopja 51,73 m poskrbel Rok Balantič. Malce športne sreče je zmanjkalo Manci Avbelj, ki je v suvanju krogle dosegla enak rezultat kot tretjeuvrščena, a je imela drugi najdaljši sunek krajši od sunka končno bronaste Mariborčanke. Gabriela je bila tudi edina nosilka medalje s prvenstva Slovenije za starejše mladince. Z odličnim rezultatom 50,60 m je prvič presegla mejo 50 m v metu 4 kg kladiva, postavila nov absolutni klubski rekord in postala slovenska podprvakinja. Tamara Cerar je bila dvakrat tik pod stopničkami v kladivu in kopju, Denis Kumek pa v disku.
Peter Kastelic obakrat med zmagovalno trojko
Na prvenstvu Slovenije za člane 7. in 8. julija v Kopru sta bila za domžalske navijače najbolj zanimiva teka članov na 1500 in 3000 m, v katerih je bil v krogu favoritov tudi Peter Kastelic. Član »oranžne ekipe« je ciljno črto krajše preizkušnje pretekel kot drugi, bronasto odličje pa si je prifiniširal še v zadnjih metrih teka na 3000 m. Za še štiri odli-čja je poskrbela četverica metalcev: srebrna sta bila Gabriela Kumek v kladivu in Denis Kumek v disku, bronasti pa Erika Pirnat v kladivu in Bernarda Letnar v kopju. Najuspešnejši veteranski atletski par
Erika in Jože Pirnat sta 23. in 24. junija v Celju na odprtem prvenstvu Slovenije za veterane nastopila v vseh štirih metalskih disciplinah. Erika je bila v svoji kategoriji kar štirikrat najboljša, Jože pa je na najvišjo stopničko stopil trikrat — v krogli, kladivu in kopju, v metu diska je bil drugi. Uspeh je še z eno zmago na 1500 m dopolnila Jana Strahinič.
SASA GOLOB UDELEŽENKA XXX. OLIMPIJSKIH IGER
Olimpijska izkušnja za vse življenje
Dobra volja - dobri rezultati metalk AK Domžale
Atletska zmešanica disciplin
Mnogobojci so na svoj račun prišli prvi julijski vikend, ko so se za naslove prvakov v soboto, 30. junija, v Radovljici pomerili atleti mlajši od 14 in dan za njimi 1. julija v Postojni še mlajši od 12 let. V teku na 60 m, metu vortexa, skoku v daljino in za zaključek še v teku na 600 m so se med pionirkami do 14 let pomerile Nina Pavlič Hren, Sofia Kokot in Neža Hren. Najuspešnejša je bila Nina na 15. mestu, ekipno so bila dekleta sedma. Med pionirji do 12 let se je s tretjim mestom izkazal Tilen Ulčar, ki je zabeležil tudi najdaljši skok v daljino med pionirji (443 cm). Ekipnega tretjega mesta sta se z njim veselila še Zan Gashi in Tomaž Stibrič. Med dekleti je na 60 m, daljini, vor-texu in 300 m nastopila le Aleksandra Kokot, ki je bila po četveroboju sedma.
Denis Kumek z bronom z Iger Alpe Adria
Reprezentančni nastop v zbrani vrsti slovenskih mlajših mladincev 26. junija v avstrijskem Hartbergu bo Domžalčanu Denisu Kumeku zagotovo ostal v lepem spominu. Domžalski diskaš je 1,5 kg težko orodje zalučal do 50,32 m, kar je zadoščalo za tretje mesto na 15. poletnih mladinskih igrah Alpe Jadran.
Alja Sitar enkrat »skoraj« in drugič suvereno
Na mitingu mednarodne atletske lige 4. julija v Novem mestu so uspešno nastopile Bernarda Letnar v metu kopja, Gabriela Kumek in Tamara Cerar v kladivu, najslajša pa bi bila zmaga Alje Sitar na 100 m, ki pa se ji je zaradi poškodbe izmuznila. Alja je v kvalifikacijah z rezultatom 11,66 m ob rahlem vetru v hrbet vse ostale tekmice premočno premagala za 26 stotink sekunde, finalnemu teku se je morala odpovedati.
Brez para je bila Domžalčanka tudi na prvenstvu Slovenije za mlajše člane 21. in 22. julija na Ptuju. V teku na 100 m je bila z 12,09 s od podprvakinje hitrejša za 4 desetin-ke sekunde, v finalnem teku 200 m (24,67 s) je bila razlika pred drugo-uvrščeno še večja — celo sekundo!
Bojana V.
Kopalna sezona se zaključuje
Letošnja kopalna sezona traja že od 22. junija 2012. Zelo malo dni je bilo prostih za številne obiskovalce, ki so v res tokrat izjemni vročini iskali ohladitev na domžalskem kopališču.
Čeprav so bile cene letnih kart nekoliko povečane, se to pri naročanju ni poznalo. Cene so še vedno izjemno nizke, če se znesek izračuna na število dni obratovanja bazena. Pred odprtjem bazena smo pričakovali, da bo prenovljenim moškim in ženskim garderobam prizaneseno s strani obiskovalcev, vendar pa temu ni bilo tako, saj ni pomagal niti uradni varnostnik. Nekaterim očitno vandalizem predstavlja trend obnašanja in odnosa do imovine ter ljudi - obiskovalcev.
Potrebno je namreč omeniti, da smo bili ponovno priče nesprejemljivim zadevam, ki so se dogajale, ob bazenu, ali v bazenu, za kar imamo tudi slikovno in tudi pisno gradivo - dokaze. Človek kar ne more verjeti, da se določena dejanja dogajajo tudi vpričo drugih obiskovalcev (in tudi naših varnostnikov). Preveč bi bilo podrobneje opisovati zadeve. Potrebno pa se je zavedati, da so zaradi takšnih dejanj potrebna dodatna sredstva (teh pa je vse
Najbrž bi morali z lučjo iskati nekoga, ki v času 30. poletnih olimpijskih iger (POI) od 27. julija do 12. avgusta 2012 ni spremljal katerega izmed tekmovanj ali spektakularne slovesnosti ob odprtju ali zaključku XXX. olimpijade. Navijači po celem svetu smo od prihoda zastav na olimpijski stadion pa do zadnje, 302. zlate medalje, stiskali pesti za naše favorite in uživali ob dosežkih. Zaradi neutrudnih televizijskih kamer smo se počutili kot na prizoriščih, kjer je bilo doživetje še bolj intenzivno, kot se spodobi za največjo športno prireditev. Neprecenljivo izkušnjo skupaj z vznemirjenjem in tremo je na svojih prvih olimpijskih igrah doživela tudi 20-letna Domžalčanka Saša Golob, ki je v prepoznavnih zeleno-belo--modrih barvah Slovenijo zastopala v mnogoboju v športni gimnastiki. Prvi mravljinci!
»Celotna reprezentanca Slovenije se je prvič zbrala na Ljubljanskem gradu, kjer sem prvič začutila vznemirjenje in olimpijski duh. Če sem iskrena, sem imela kar mravljince,« se prvega pomembnejšega skupnega srečanja, slikanja in vsega, kar spada k olimpijskemu protokolu, spomni Saša. Članica Team Slovenija je na olimpijsko prizorišče prispela med prvimi, saj so jo kvalifikacije v ženski športni gimnastiki čakale že 29. julija. Domžalčanka je bila edina predstavnica Slovenije v veliki lon-
donski olimpijski gimnastični dvorani, v kateri ji je ob strani stala njena trenerka Ljudmila Korolenko, glasne navijače pa je imela tudi med gledalci. Nastop na olimpijskih igrah je uresničitev Sašinih sanj, cilju pa so bile posvečene ure in ure treningov, tudi med počitnicami, ko so drugi počivali ali se predajali počitku: »Trening mi sploh ni odveč. To je zame velika čast in veliko veselje, da lahko zastopam Slovenijo na olimpijskih igrah. Mislim, da bi vsak raje vzel olimpijske igre kot pa morje.«
Naj bo dvorana O2 še enkrat moja srečna dvorana
Zenski gimnastični mnogoboj je sestavljen iz štirih orodij: parterja, preskoka, dvovišinske bradlje in grede. Saša se je najbolj veselila parterja, najmanj pa bradlje, na kateri ji v letošnji sezoni ni šlo vse po načrtih. Študentka medicine, ki si je prav v tej »srečni« dvorani januarja letos priborila olimpijski nastop kot najboljša Slovenka na predolimpijskem turnirju, je bila po svojih besedah še bolj polna pozitivne energije po uspešnem treningu na tekmovalnih orodjih: »Trening mi je šel zelo dobro od rok. Na vseh orodjih sem opravila celoten tekmovalni program in tudi z bradljo, ki mi je v Ljubljani povzročala preglavice, nisem imela nobenih težav. Le sestave na parterju še nisem opravila v celoti, saj mi za
zadnjo akrobatiko zmanjkuje zraka. A to bom preizkusila na četrtkovem uradnem treningu in verjamem, da ne bo težav.«
Saša se je na POI pripravljala dolgo in predano, kljub nekaj težavam je imela čas za piljenje podrobnosti, ki igrajo pomembno vlogo pri tisočin-kah, stotinkah in desetinkah ocen. »O doseženih mestih nisem razmišljala, nekaj časa se ni vedelo natančno, koliko telovadk bo nastopilo na vseh štirih orodjih. Moj prvi cilj je bil sestave izpeljati po najboljših močeh, doseči okoli 52 točk v mnogoboju, s čimer bi bila zelo zadovoljna. Glavni cilj je bil, da se prikažem v čim lepši luči.«
Malo je manjkalo do popolne olimpijske pravljice
Na koledarju je pisalo 29. julij 2012 in čas je bil olimpijski nastop. »S parterjem in gredjo sem zelo zadovoljna, tu sem sestava res izvedla tako kot znam. Vesela sem tudi, ker se je pokazalo, da sem na teh dveh orodjih med boljšimi telovadkami.« Tudi nastop na bradlji je postregel z lepim dosežkom - ocena bi bila še višja, če se pred tem Saši ne bi povsem ponesrečil nastop na preskoku. Saša namreč skoka zaradi tehničnih težav ni izvedla in je zato ostala brez ocene: »Pri preskoku sem prišla preblizu orodja in skoka nisem izvedla, saj nisem želela tvegati poškodbe. Na bradlji sem bila zato
še kar malo v šoku, pa še prva sem šla na orodje. Kljub temu sem vesela, da so mi vse kritične prvine na tem orodju dobro uspele. Na koncu mi je zmanjkalo potrpežljivosti za seskok, sicer bi bila ocena presenetljivo visoka. O preskoku pa sploh ne želim preveč razmišljati, najraje bi izbrisala ta nastop. To se mi je zgodilo prvič, žal ravno na olimpijskih igrah, in se mi ne bo nikoli več.«
Miss simpatičnosti
Saša je bila po seštevku ocen treh orodij sicer na dobri poti do dosege zastavljenega cilja 52 točk, a se je morala po ponesrečenem nastopu zadovoljiti z uvrstitvijo na repu tekmovalk. Če se ji ni posrečil nastop, pa je za manjšo tolažbo in razvedrilo poskrbel naziv »miss simpatično sti« slovenske olimpijske delegacije v Londonu. Saši so ga z glasovanjem podelili slovenski olimpijci.
Bojana V.
vljudno vabljeni!
Domžale tečejo 2012 - polmaraton 21 km
V nedeljo, 23. septembra 2012, s startom ob 9.30 pred stadionom v Domžalah bo organiziran 1 .Domžalski polmaraton 21 km. Polmaraton bo potekal po trasi, ki je bila namenjena polmaratonu na lan-
skih Balkanskih atletskih veteranskih igrah v Domžalah.
V nadaljevanju je objavljen razpis za polmaraton. Objavljen je tudi na spletni strani Timinga Ljubljana www.timingljubljana.si, kjer se je mo-
goče tudi prijaviti, saj je v ta namen izdelana spletna prijavnica. Prijave v skladu z razpisom bomo sprejemali po elektronski pošti in tudi na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo, Kopališka cesta 4, 1230 Dom-
žale. Izjemoma se bo mogoče prijaviti tudi na dan prireditve, vendar do 8.30. Veliko tekaških prireditev je na sporedu v mesecu septembru po vsej Sloveniji, vendar kljub temu pričakujemo, da se bodo številni odločili tudi za Domžalski polmaraton, ki bo dobra preizkušnja - generalka za Ljubljanski maraton. Ker gre za prvi tovrstni polmaraton, pričakujem, da se ga bo udeležilo predvsem veliko število občanov Domžal.
manj) in zaradi tega niso možni hitrejši in kvalitetnejši posegi v rekonstrukcijo že zelo stare opreme in zunanje podobe obeh bazenov. Zaradi omejitvenih dejavnikov ne smemo na ključna mesta namestiti kamer, ki bi zagotovo razkrile storilca, ki mu bazen predstavlja tisti prostor, v katerega gre običajno samo en človek. Na srečo so bile zadeve še v pravem času identificirane in ni bilo težjih posledic - nujno zaprtje kopališča.
Takšna dejanja sicer niso vredna pisanja, saj odražajo svojevrstno kulturo posameznika. Pozornost si zasluži velika večina stalnih obiskovalcev. Zaradi njih smo dolžni zagotavljati izpolnjevanje določil kopališkega reda, zahtev inšpekcijskih služb in zaradi njih izboljšati tudi udobje na kopališču. Peščici tistih, ki pridejo z drugimi nameni, pa je vsekakor potrebno z vsemi sredstvi preprečiti njihova moteča dejanja - izživljanje. Preprosto lahko zaključim. Z več samozaščitniškega obnašanja vsakega obiskovalca bomo takšna dejanja lahko hitreje preprečili.
mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale
Objavlja razpis 1. polmaratona 21 km - Domžale tečejo 2012
I.	Splošni podatki :
•	Start in cilj polmaratona: Športni park Domžale (stadion),
•	Trasa polmaratona (priloga) je popolnoma identična trasi, na kateri so nastopili tekmovalci (in rekreativni tekači) na 21. Balkanskih atletskih veteranskih igrah v Domžalah v letu 2011.
•	Datum prireditve: nedelja, 23. septembra, ob 09.30,
•	Organizator-Prireditelj: Zavod za šport in rekreacijo Domžale
•	Merjenje časov : TIMING, društvo za izvedbo športnih dogodkov, Ljubljana
•	Sodniška služba: Zbor atletskih sodnikov pri Atletskem klubu Domžale.
•	Dodatne informacije : jzupancic@siol.net
II.	Razpisana tekmovanja :
•	Polmaraton 21 km za vse starostne kategorije,
•	Tek štafet na 21 km (štafeto sestavljajo 4 člani, ki tečejo naslednje razdalje : 5 + 5 + 5 + 6,098 km). Štafeta je lahko moška, ženska ali mešana, pri čemer število članov moškega ali ženskega spola ni omejeno. Prevoz članov štafete na mesto označene predaje štafete bo zagotovil organizator ob točno določenem času pred startom polmaratona, s parkirnega prostora v Športnem parku Domžale (pri Kopališču). Organizator ne izključuje možnosti samostojnega odhoda posameznih članov štafete na označena predajna mesta,
III.	Pravila nastopanja:
Tekmuje se po pravilih IAAF in AZS. Vsak nastopajoči nastopa na lastno odgovornost. Zagotovljena bo dežurna zdravniška služba. Organizator prav tako ne prevzema odgovornosti za morebitno nastalo škodo, odtujitev osebnih predmetov ali osebne garderobe.
IV.	Prijave:
Za udeležbo na polmaratonu 21 km in štafe-tnem teku 21 km veljajo samo predhodne prijave, ki se sprejemajo do 20. septembra 2012, do 12.00 ure, na spletni strani Zavoda www. zavod-sport-domzale.si in www.timingljublja-
Prijavo je možno oddati tudi po elektronski pošti na naslov: jzupancic@siol.net ali neposredno na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale (I. nadstropje), od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Izjemoma bo organizator sprejemal prijave še na dan prireditve 23.09.2012, do 8.30, vendar pa se v tem primeru prijavnina poveča za 3,00 evre. Prijave se bodo sprejemale na označenem prijavnem mestu organizatorja v ali pred Domom športnih organizacij, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale. Zagotovljeni bosta tudi dve garderobi za preo-blačenje.
V.	Prijavnina:
V ceno prijavnine je vključen tudi čip za merjenje, za enkratno uporabo v znesku 3,00 evre. V primeru, da ima nastopajoči lasten čip, tega nadomestila ne plača.
Prijavnina se nakaže z UPN nalogom na TRR Zavoda: 01223-6000000010 (UJP Ljubljana--Banka Slovenije — BIC: BSLJSI2X; Koda namena: COST; Sklic-referenca:00 23092012). Zneski prijavnine :
•	Polmaraton:
18,00 EUR, brez čipa, 15,00 EUR, z lastnim čipom,
•	Štafetni tek 21 km:
33,00 EUR, brez čipov, 30,00 EUR, z lastnimi čipi,
Prijava je veljavna skupaj s plačilom prijavnine.
VI.	Nagrade in priznanja:
Vsak nastopajoči prejme spominsko majico, topli obrok in bidon. Absolutno najboljši trije v moški, ženski in mlajši kategoriji (do 18 let) ter štafetah prejmejo denarne nagrade in priznanje. Izhodišče za določitev denarne nagrade bo število udeležencev in faktor povečanja glede na začetni znesek (višina prijavnine) ter razvrstitev od 1. do 3. mesta.
Organizator bo poskušal zagotoviti še praktične nagrade in spominsko medaljo. Vse podrobnosti v zvezi z nagradami in priznanji bodo tekoče objavljene na spletni strani Zavoda za šport in rekreacijo Domžale www.zavod--sport-domzale.si.
VII.
Polmaraton bo izveden v vsakem vremenu, razen v primeru res izjemno slabega vremena, škodljivega za zdravje in poškodbe udeležen-
IX.
Prijava posameznega udeleženca, mora vsebovati naslednje podatke : ime, priimek, spol , leto rojstva, naslov, kraj, številka pošte, država , e-mail, gsm, klub, velikost majice, številka lastniškega čipa.
Opomba: spletna prijavnica je na voljo od ponedeljka, 06.08.2012, vendar je prijava možna po elektronski pošti z vsemi zahtevanimi podatki.
Skupina, ki bo nastopila v štafeti, mora poslati podatke za vsakega udeleženca posebej, skupaj z vrstnim redom nastopa (1., 2., 3. in 4. tekač/ tekačica).
Organizator: Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Direktor
mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec.
26
šport
7. SEPTEMBER 2012
SVETOVNO KADETSKO KICKBOXING PRVENSTVO
Hana, držimo pesti zate!
Hana Mihelčič, članica Kluba borilnih veščin Domžale, je članica slovenske reprezentance, ki odpotuje na svetovno kadetsko kickboxing prvenstvo, ki bo med 8. in 15. septembrom v Bratislavi na Slovaškem. Hana Mihelčič je uspešno zaključila tridnevne reprezentančne priprave v
jih je organiziral team Kickboxing zveze Slovenije. Poleg priprav je imela tudi redne poletne treninge v klubu. Člani
kluba bodo držali pesti zanjo. Na svetovnem kadetskem prvenstvu ji želijo čim boljši rezultat. Pridružite se na treningih! Vse zainteresirane za treninge v klubu, kjer lahko trenirate tekmovalni ali rekreativni boks ali kickboxing šport, vabijo, da sem jim pridružite.
Več informacij o urniku na: www.mladiboksardob.com, mladiboksardob@gmail.com
Vera V.
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
Tekmovalna ekipa 2012
Med uspešnejše klube, v okviru katerih se borilne veščine izvajajo kot rekreacija, predvsem pa tekmovalna dejavnost, najdemo pa tudi prizadevanja za organizacijo prireditev, spada Klub borilnih veščin Domžale, ki se kljub mladosti lahko pohvali s številnimi uspehi na vseh področjih. V njihovih vrstah so državnimi prvaki v boksu in kickboxingu, imajo balkanskega prvaka, dva prvaka Evropskega pokala, uspešni nastopi pa so prinesli tudi naslov prvaka svetovnega pokala. Velikokrat se udeležujejo tudi različnih drugih prireditev tako na nivoju občine kot Krajevne skupnosti Dob, v kateri imajo sedež. Pred kratkim so izdali video kaseto in na njej predstavili svoje uspehe, posebej pa člane in članice tekmovalne ekipe 2012 ter tako poskrbeli tudi za promocijo kluba. Čestitamo!
V. Vojska
karate društvo atom SHOTOKAN-DO DOMžALE
V deželi kengurujev zbor najboljših
Karateisti ATOMa na svoj moto »red in disciplina je naša vrlina, dan za dnem« ne pozabijo niti med počitnicami. Srečanja so si popestrili s treningi v naravi, uživali so ob in v morju v Izoli, kjer so se julija udeležili mednarodnega Karate-Do campa. Kandidati za velika tekmovanja so na svoj račun prišli konec avgusta, ko so bile na koledarju SKIF zveze Slovenije skupne priprave na Boču, ki so potekale v pričakovanju bližajočega 11. SKIF svetovnega prvenstva od 19. do 24. novembra 2012. Trenutno se lahko ATOMovci pohvalijo s kar štirimi izmed 10 tekmovalcev, ki so na
Sisku potnikov za avstralski Sydney. o preizkušnje z najboljšimi na svetu ATOMovce čaka izpopolnjevanje elementov v katah in borbah, idealna priložnost za to bo 6. odprti SKIF turnir v Domžalah 6. oktobra 2012, katerega glavni organizator je Karate društvo ATOM z Lovrencem Kokaljem na čelu: »Turnir bo potekal v telovadnici Osnovne šole Ihan, obetamo pa si močno mednarodno udeležbo. Navijači in gledalci bodo tekmovanja lahko spremljali od 10. ure naprej, vrhunec bo podelitev pokala Domžale 2012 najboljši ekipi. Seveda si želimo, da se ne bi izneve-
sankukai karate klub domžale
Uspešna 35. LKŠ in vpis v začetne treninge Sankukai karateja
Konec julija se je v Umagu odvijala že kar 35. letna karate šola, na kateri je bilo več kot 500 udeležencev iz vseh klubov Sankukai karateja. Veliko nas je bilo tudi iz karate kluba Domžale in vsi smo pridno trenirali. Treningi so potekali petkrat dnevno; dva sta bila obvezna, ostali trije pa individualni. Predvsem tisti, ki so imeli namen iti na izpit, so veliko trenirali in mnogim se je to obrestovalo. Konec obeh terminov so namreč potekali izpiti za višje pasove, na katerih se je kar nekaj naših članov na novo obarvalo. Na za-ključnizabavi, kjersmoseše zadnjič
podružili, so vsi prejeli še diplome za osvojene pasove in potrditev svojega trdega dela.
Višje pasove so položili:
7.kyu: Žiga Klarič
6.kyu: Filip Viktorovski, David
Aljoša Pavlin, Jan Repanšek Spruk 5.kyu: Liam Cimperman 4.kyu: Jakob Žvab, Barbara Skukan, Andraž Kavčič-Pavlovič, Mirta Zajc, Jan Čirič 3.kyu: Max Bizjak, Klemen Justin, Lara Šinkovec, Jan Keržič, Borut Resnik 2.kyu: LukaRojec, Sašo Ilič
Prvi z leve: Žan Homar, v zraku: Miha Žargi, od desne proti levi Bojan Rusjan, Rok Topolovec in Domen Stele.
SAVATE - FRANCOSKI BOKS
Miha Žargi - evropski kadetski podprvak
Z minulega evropskega kadetskega prvenstva v savatu - francoskem boksu se je mlada slovenska savate reprezentanca vrnila bogatejša za nova odličja in ponovno potrdila kvalitetno delo v pripravljalnem obdobju. Prvenstvo mladih reprezentanc stare celine je tokrat gostila Belgija v kraju
Bütgenbach. Številno slovensko ekipo so zastopali tudi člani Savate kluba Domžale (SKD), saj so si vpoklic v reprezentanco in s tem odhod na EP prislužili Domen Stele v kategoriji do 65 kg, Žan Homar v kategoriji do 70 kg in Miha Žargi v kategoriji do 75 kg. Poleg omenjenih mladih
sta na EP sodelovala še dva člana Sa-vate kluba Domžale: Rok Topolovec je kot izkušen borec članske zasedbe ter trener s svojim znanjem in nasveti na EP sodeloval v strokovnem kadru reprezentance kot sekundat in trener, Bojan Rusjan pa je slovenske barve zastopal kot sodnik. Miha Žargi je po lanskoletnem 3. mestu s svetovnega prvenstva tokratni rezultat še nadgradil in osvojil končno 2. mesto, in s tem naslov evropskega kadetskega podprvaka v savatu - francoskem boksu in s tem samo potrdil dobro delo na treningih v tekoči sezoni.
Na poti do finala je tako premagal predstavnika Finske, Italije in Belgije, poraz pa je moral v izenačeni finalni borbi, kjer smo bili priča izjemnemu tehničnemu in taktičnemu znanju obeh tekmovalcev, priznati le Francozu. Tako je poskrbel za vnovičen odmeven mednarodni rezultat slovenskega borilstva. Svoje prve korake na velikem mednarodnem tekmovanju sta uspešno naredila tudi Domen Stele in Žan Homar. Žal jima ni uspelo poseči po odličjih, sta se pa domov vrnila z veliko mero novih izkušenj. Za delo z mladimi v SKD, ki je obrodilo sadove in prineslo želene uspehe, so bili zadolženi Luka Mljač, Rok Topolovec in Gregor Gajšek.
SKD
rili petletni tradiciji in da pokal tudi šestič ostane v Domžalah, v rokah ATOMovcev. Če nam pokal kdo hoče vzeti, naj kar pride! Že sedaj vabljeni 6. oktobra 2012 na kakovostne karate predstave in boje, ki bodo na še višjem nivoju zaradi bližajočega se svetovnega prvenstva, ki se ga že veselimo.«
Vsi, ki se želite priključiti ATOMov-cem - vabljeni k vpisu v začetno in nadaljevalno šolo karateja - pokličite 041/848-470, Lovro.
Bojana V.
TEŽKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Velik uspeh Petre Pavlič
Najboljša dvigovalka uteži v Sloveniji, članica Težkoatletskega kluba Domžale Petra Pavlič, je 9. junija 2012 dvigala uteži na močnem mednarodnem turnirju FULDA. Tekmovanje je potekalo v avtrijskem Lochnu, kjer so nastopale najboljše dvigalke uteži iz Avstrije, Velike Britanije, Irske, Italije, Nemčije in Češke. Petra Pavlič je premagala mnogo zvenečih imen v dvigalski srenji in zasedla odlično tretje mesto. Petra je izvrstno tekmovala, dvignila je kar 58 kilogramov v potegu, 75
kg v sunku in v biatlonu 133 kg! S tem dosežkom se je za vedno vpisala v zgodovino slovenskega dviganja
uteži, saj gre za največji dosežek v slovenskem ženskem dviganju. Vedno nasmejana, vesela, disciplinirana, z močno voljo po doseganju dobrih rezultatov in potenciala, to je Petra Pavlič. Verjamemo, da bomo o njej še veliko slišali in delili njene lepe trenutke tudi z vami, bralci in bralke Slamnika. Zato ji želimo še več tako uspešnih nastopov in rezultatov. Čestitke!
Za omogočanje udeležbe na tekmovanje se Težkoatletski klub Domžale zahvaljuje sponzorju AVTO SNOJ iz Črnuč.
Tanja
Letne karate šole je bilo prehitro konec, sedaj pa se počasi končuje tudi poletje. Učilnice v šolah in prostori vrtcov so že nabito polni, spet pa smo se vrnili tudi karateisti. Tisti stari že pridno treniramo na svojih lokacijah, v tem času pa medse vabimo nove člane, ki bi želeli karate bolje spoznati. Tudi letos bo potekalo veliko zanimivih dogodkov. O vsem vas bomo obveščali v nadaljnih prispevkih. Vsem želimo prijeten začetek šolskega leta in veliko uspehov v letu 2012/2013!
Tjaša Š.
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB SAM IHAN
Intenzivne priprave na novo sezono
Po dvotedenskih počitnicah, ki so si jih privoščili naši fantje, so se na začetku avgusta vrnili in začeli trenirati. Že prvi teden v avgustu je starejša skupina odšla na štiridnevne priprave v Predazzo. Z njima sta bila trener Simon in Andraž.
Govorila sem z dvema skakalcema. Matej Lebar je povedal, da so po štiriurni vožnji prispeli v Predazzo, kjer so se njegovi prvi skoki začeli na 95-metrski skakalnici. Dejal je, da je zelo vesel, da se njegovi skoki stopnjujejo in so čedalje boljši. Imel je možnost preizkusiti 120-me-trsko skakalnico, na kateri je zelo užival, in upa, da bo kmalu lahko spet skakal na tako veliki skakalnici. Miha Kveder je še med počitnicami, ko so nekateri fantje že uživali, skakal na pomembni tekmi v Beljaku. 14 in 15 julija se je udeležil FIS pokala v Beljaku, kjer je dosegel odlični mesti. V soboto je dosegel 20. mesto in v nedeljo 8. mesto. S tema dobrima rezultatoma je prišel tudi do prvih FIS točk. Povedal je, da je zelo vesel, glede priprav pa je dejal, da je nekajkrat preskočil daljino zelo znanega smučarskega skakalca Simona Ammanna. Jure Šinkovec se je 7. julija 2012 med imitacijo skoka poškodoval. Pretrgal si je križne vezi, zato so ga 11. julija 2012 operirali. Jure zelo hitro okreva in že pridno nabira moči za povratek v skakalno sezono. Naše fante pa trenutno spremlja na tekmah in jim daje koristne nasvete.
Miha Kveder v Kranju
Naši najmlajši vsak ponedeljek, sredo in petek trenirajo ob skakalnici v Ihanu. Nabirajo kondicijo in se pripravljajo na začetek nove sezone. Njihove treninge trener popestri z igro. Fantje so zelo zadovoljni, ko lahko igrajo nogomet in ko treninge lahko opravljajo na rolarjih.
SSK SAM IHAN vas vabi, da se nam pridružite 22. septembra 2012 ob 10. uri v Ihanu, ko bodo naši mali skakalci imeli regijsko tekmovanje za pokal Cock-ta. Pridite navijati za naše male orle!
0
SANKUKAI
KARATE KLUB DOMŽALE
VPIS NOVIH ČLANOV
DOMŽALE
Stara OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure
RADOMLJE
OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure
RODICA
OŠ Rodica - oddelki Jarše, Šolska ulica 1 torek in četrtek od 18.30 do 19.30 ure
MENGEŠ
OŠ Mengeš, Šolska ulica 11 torek in četrtek od 18.00 do 19.00 ure
Vabimo vas, da se nam pridružite!
www.sankukai.org
031 231 440 (11.-14.ure]
DOB - KRTINA
Podružnična šola Krtina, Krtina 41 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure
DRAGOMELJ
OŠ Dragomelj Dragomelj 180 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 ure
7. SEPTEMBER 2012
šport
27
Gorniški tabor na Veliki planini
Najmlajši člani Planinskega društva Domžale smo med 22. in 25. junijem 2012 taborili v Domžalskem domu na Mali planini. Tabor je z letom 2006 postal tradicionalni, s katerim najmlajše člane stare od 5 do 11 let uvajamo v preživljanje prostega časa v gorah.
Mladi člani PD Domžale so se naučili pripraviti nahrbtnik za enodnevni izlet v gore, vedo, kako se vedemo v gorah, kakšen odnos imamo do narave, znajo uporabiti tri oporne točke pri plezanju, spoznali so gorske rastline in njihove prilagoditve na gorsko okolje ter življenje na planini ob obisku pastirice. Tudi letos smo spoznavali kotičke Velike planine,
na katere običajni obiskovalec Velike planine redko zaide. Borut Peršolja, geograf in poznavalec Velike planine, nam vsako leto predstavi kakšen nov konček planine, ki ga tudi večkratni udeleženci tabora še ne poznajo. Dodana vrednost letošnjega tabora so bile pripovedke in pravljice iz tistega območja, ki nam jih je pripovedovala pravljičarka Irena Cerar. V ta namen smo priredili kresno noč, na katero smo se pripravljali cel popoldan z delavnicami, kjer smo izdelovali čutne rože in divje može, pletli cvetlične venčke in večer zaključili ob kresu. Kaj vse smo še počeli, so v spodnjem zapisu predstavile udeleženke tabora: Na taboru smo videli krave, ljudi, gro-
bove divjih mož, dolino, vrtačo, jame, plezali smo, obiskali pastirico in še veliko drugega. Spoznali smo tudi Divjo jago in vadili obrambo pred njo. Videli smo tudi različne rastline, kot so zlato jabolko, arniko, materino dušico, pogačico, spominčice, šentjanževko in alpsko masnico. Vsak večer smo poslušali Irenine zgodbe. Bile so najboljše. Naši vodniki so bili Borut, Mateja in Spela. Če bi tudi sami radi izvedeli, kje na planini so pokopani divji možje ter slišali kakšno pripovedko o njih, se nam prihodnje leto pridružite.
Hana Majcen, Lana Bolta, Vita Korošin, Medeja Šarkezi in Mateja Peršolja
Alpinistični tabor Dolomiti
Domžalski alpinisti smo tretji teden julija že kar tradicionalno preživeli v Cortini d'Ampezzo. Večino časa smo sicer preždeli v stenah nad prelazom Falzarego. Prelepo gorsko okolje in lepo vreme je bilo kot naročeno za plezanje, tudi zato je seznam preplezanih smeri vseh težavnosti zares bogat. Col dei Bos, Sas de Stria, Lagazuoi, Mali in Veliki Falzarego, vse te gore so bile polne domžalskih navez in navdušujočih vzklikov. Zelo pomemben vidik taborov je tudi druženje, za katerega je med letom žal nekoliko manj časa. Tako smo večere preživeli v kampu ob prijetnem klepetu, vtisih ugašajočega dne, napetih zgodbah alpinističnih vzponov iz preteklosti, in seveda ob načrtovanju vzponov prihodnega dne.
Naj ob tej priliki povabim še vse zainteresirane gornice in gornike, da se nam pridružijo. Odlična prilika za vstop v našo sredino bo letošnja alpinistična šola, kjer se boste naučili vse o varnem gibanju v stenah in na zahtevnejših brezpotjih tako v kopnem delu leta kakor tudi pozimi. Več informacij o šoli lahko dobite vsak četrtek med 20. in 21. uro v prostorih Planinskega društva Domžale, na spletnih straneh društva www.pdd.si/ao oz. alpinističnega odseka www.ad-pecjak.si/ao.
Matej Ogorevc
Planinsko društvo Domžale Alpinistični odsek razpisuje
Alpinistično šolo 2012
Namenjena je vsem, ki želite v dobri družbi spoznati gorski svet izven markiranih poti v vseh letnih časih. Na predavanjih in praktičnih prikazih se boste seznanili z letnim in zimskim plezanjem, vrvno tehniko, orientacijo, skratka vsem, kar je potrebno za varno osvajanje smeri in vrhov.
Šola bo trajala od septembra 2012 do junija 2013. Vodja šole je alpinistični inštruktor Aleš Janžekovič, srečanja bodo obogatili izkušeni alpinisti in predavatelji. VABLJENI na uvodni sestanek in prestavitev, ki bo v četrtek, 13. septembra 2012, ob 19. uri v prostorih Planinskega društva Domžale, Kopališka 4 (pri bazenu). Več informacij na spletni straJ ni: www.ad-pecjak.si/ao/, na tel.: 041/636-764 ali na ^ aodomzale@gmail.com.
Mikijevi plesalci smo že aktivni
Šolske počitnice gredo h koncu in začenja se nova plesna sezona. Nabiranje kondicije, osvajanje novih gibov in informacij ter ponavljanje že naučenih korakov, je cilj priprav pred sezono.
Mikijevi plesni pari so začeli trenirati že 13. avgusta v Pišecah, kjer so na petdnevnih intenzivnih pripravah nabirali moči za prihajajočo plesno sezono. Z jutranjim tekom, kondicijskimi treningi in vajami za moč so si nabrali dovolj moči, da so z vsakodnevnimi štiriurnimi tehničnimi treningi v dvorani zdržali ves napor. Po tridnevnem počitku so nadaljevali s treningi v domači Plesalni-ci. Zadnja dva tedna v avgustu so trenirali z Nino in Matevžem ter gostujočimi trenerji: državnima prvakoma v LA plesih med člani Anno Mashchyts in Damirjem Halužanom ter državnima prvakoma v ST plesih med profesionalci Luco Bussolettijem in Tjašo Vulič. Kmalu namreč pričnejo s tekmovanji, prvi kvalifikacijski turnir bo že ob koncu septembra, sledi mednarodno tekmovanje v Beogradu in sredi oktobra že prvo državno
PIRAN
prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinsko ameriških plesih. Mikijevi plesalci jazz baleta in hip hopa so svoja telesa pripravili nared za sezono na pripravah v Plesalnici v zadnjem tednu avgusta. Pridobili so ogromno novih informacij od domačih in gostujočih trenerjev. Skupaj so se kondicijsko pripravljali s kondicijsko trenerko Tino Pustovrh in tekmovalcem kickboxa Mariem Juričem. Nove plesne zvrsti so jim podajali Nina Medja (osnove LA plesov), Anja Radonjič (disco), Filip Kržišnik (break dance) in Dejan Djurovič (electric boo-
gie). Na specialistične treninge smo povabili Moniko Veselčič in Azro Selimanovič za treninge hip hopa, za treninge jazz baleta je poskrbela Maja Sonc, ob drogu pa so klasični balet vadili z Ano Jenček. Poseben trening je bil namenjen pripravi koreografije za flashmob z Martino Mrak Tekavc. Če vas ne bomo že prej presenetili, pa boste naše nastope zasledili na naši novi spletni strani www.mikiples.com in facebo-oku.
Saša E.C.
www.mi
ikiple
Mikijev poletni plesni tabor 2012
Tudi letošnje poletje smo prvi teden šolskih počitnic preživeli na plesnem taboru v Piranu z zabavnimi učitelji: Meto, Boštjanom in Nino.
Letos se je vse vrtelo okoli aktualnih olimpijskih iger. Trideset otrok različnih starosti se je takoj razdelilo v pet taborov, kjer je vsaka skupina predstavljala svojo državo. Kitajska, Rusija, Kenija, Španija in Afrika so se cel teden pomerjali v različnih športih in se izkazali za odlične športnike. V vodnih športih so pokazali vso svojo ustvarjalnost in eleganco v sinhronem plavanju in plavanju na kratke proge. Na suhem so se ekipno pomerili v nogometu, odbojki in malce drugače obarvani štafeti. Vsaka ekipa je predstavila tudi značilna oblačila in kulinariko ter sestavila tradicionalni ples. Izdelali so si tudi svoje zastave, s katerimi so na odprtju iger privihrali do
olimpijskega ognja, ki smo ga prvi dan našega tabora prižgali ob sončnem zahodu na plaži. Skozi cel teden smo se v naši olimpijski vasi zabavali ob jutranjem ogrevanju z aerobiko, se kopali v morju popoldan, peli ob zvokih kitare in si ob večerih ogledali kakšen film ali pekli palačinke. Poleg vsega smo se naučili še nekaj dobrih plesov, ki so bili obarvani z latino ali pop ritmi. Vse to pa smo pokazali tudi kameri programa TV PINK 3. Z zelo zabavnim kamermanom in prijetno voditeljico smo posneli naše dogajanje v plesni dvorani, odplesali naše plese na značilnem trgu, kjer so snemali plesni film Poletje v školjki in se na koncu še skopali v morju. Kamera nas je oboževala, zato se kamerman in voditeljica kar nista mogla posloviti od nas. Teden je zelo hitro minil — vsekakor prehitro — in že nas je čakalo naše zadnje dejanje: podelitev medalj in zaključna prireditev z ugasitvijo olimpijskega ognja. Le tega smo prenesli nato v London, kjer ste tudi sami lahko videli, kako se je ponovno prižgal na njihovem stadionu.
Pustili smo lepe spomine, zato že komaj čakamo, da se prihodnje leto spet vrnemo.
PK Miki
KOTALKARSKI KLUB PIRUETA
Zmagovali na državnem prvenstvu
Zelo pestra dva meseca tekmovanj v umetnostnem kotalkanju sta bila za domači ko-talkarski klub PIRUETA zelo uspešna. Najprej je bilo domače mednarodno tekmovanje PIRUETA 2012, ki je potekalo v odlični organizaciji na odprtem kotalkališču poleg šotora v Športnem parku Domžale. Na tem mestu se je prvič izvedlo takšno tekmovanje in se je pokazalo kot dobro. Tekmovanja se je udeležilo prek 50 tekmovalcev iz Italije in Slovenije. Najboljši so bili umetnostni kotalkarji iz Renč, med njimi je dominirala evropska prvakinja in svetovna podprvakinja Lucija Mlinarič.
Od domačih so po prvih mestih posegle Nika Babič, Ana Marija Divovič in Spela Mikeln, na drugo mesto pa so se povzpele Janja Blaž, Eva Reja in Tina Ozebek, na tretjo stopničko pa so stopile Špela Berlot in Maša Pustotnik. Tudi vse ostale tekmovalke so odlično izpeljale svoje programe in se uvrstile na mesta tik pod vrhom zmagovalnih stopničk. Najprej je presenetila v najmlajši kategoriji REBEKA KOŠIR, ki je z osvojitvijo državne podprvakinje opravila več od pričakovanj, njena mlajša sestra ELIZABETA je kot najmlajša tekmovalka na državnem prvenstvu osvojila deseto mesto. Tudi v naslednji starejši kategoriji je prav tako JANJA BLAZ presenetila ne samo sebe, ampak tudi vodstvo kluba in se je povzpela na drugo zmagovalno stopničko, na tretjo pa je stopila spet tekmovalka KK PIRUETA LEJA ZAJDELA in
tako zaokrožila ekipni uspeh kluba v kategoriji cicibank.
Standardno in po pričakovanju je prvo mesto v svoji kategoriji osvojila tudi ANA
MARIJA DIVOVIČ, četrta je bila MAŠA PUSTOTNIK in peta ANA SORŠAK, ki
je debitirala na državnem prvenstvu in pokazala, da je v prihodnje računati na veliko napredovanje pri izvajanju težjih elementov. Pri starejši deklicah je LARA DOLENC zasedla deveto mesto v hudi konkurenci predvsem tekmovalk iz KK RENČE. Na tekmovanju se od mlajših mladink pa vse do članic izbira tudi reprezentanca v umetnostnem kotalkanju, ki gre na priprave za evropsko in svetovno prvenstvo. Ze pri mlajših mladinkah je bila prepričljivo prva ŠPEL BERLOT, pri mladinkah pa NIKA BABIČ
in tretja TINA OZEBEK ter četrta VERONIKA BREŠAR.
V kategoriji članic je v obveznih likih nastopila PETRA POKOVEC in se uvrstila tik pod zmagovalne stopničke na četrto mesto in dokazala, da se lahko enakovredno kosa z ostalimi konkurentkami. To je tudi pet tekmovalk kotalkarskega kluba PIRUETA, članic slovenske reprezentance v umetnostnem kotalkanju, ki se bo udeležila evropskih prvenstev v Franciji in na Portugalskem ter svetovnega prvenstva na Novi Zelandiji v mestu Auckland.
KK Pirueta
KIS
pd domžalE
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE
VABI
Na 15. Memorial Janeza Jegliča - Johana
Memorial bo v soboto, 29. septembra 2012, z začetkom ob 11. uri v veliki Osapski steni.
Prosimo, da na dostopu upoštevate krajevno prometno ureditev!
Udeležujejo se ga športni plezalci in plezalke iz Slovenije.
Tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili v hitrostni plezalni preizkušnji.
Podelitev pokalov in nagrad najboljšim bo ob 16.30 uri v Ospu. Ob 19.00 bo sledilo predavanje Natalije Gros, nadaljevalo pa se bo z družabnim večerom.
Vabimo vas, da se nam pridružite in sooblikujete dogodek, ki združuje vse tisto, kar nam vračajo plezalska doživetja.
Več o tekmovanju preberite na: http://www.ad-pecjak.si/ao/Johan/default.htm Lep gorniški pozdrav!
vodja tekmovanja Mobilni telefon: 041 575 570 Janko Vodlan, predsednik
28
šport
ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RADOMLJE
Uresničitevideje
V prostorih Golf kluba Arboretum v Volčjem Potoku se je na prvi tiskovni konferenci predstavil no-vonastali ženski nogometni klub Radomlje. Ideja o nastanku kluba se je porodila pred približno tremi leti, ko so dekleta na lastno željo začele z igranjem nogometa ter odigrale tudi nekaj prijateljskih tekem in turnirjev. V naslednji sezoni dekleta čaka igranje v prvi slovenski ženski nogometni ligi, kjer bodo igrale skupaj z ekipami Teleing Pomurje, Slovenj Gradec, Jevnica, Rudar Skale, Krka, Velesovo Kamen Jerič in Dornava. Ekipo so ob dekletih, ki so trenirale že prej, dopolnile mlade in perspektivne igralke, ki pa že imajo izkušnje z nastopanjem tako za reprezentanco kot tudi za druge klube v 1. SZNL. Prva prvenstvena tekma deklet je bila zadnji konec tedna v avgustu, vmes pa so odigrale tudi nekaj prijateljskih tekem. Na tiskovni konferenci so klub predstavili Uroš Juračič, predsednik ZNK Radomlje, Matjaž Marinšek, predsednik NK Kalcer Radomlje, podpredsednik ŽNK Radomlje in direktor podje-
tja Športni park Radomlje, igralki prve ekipe Romana Rojc in Manca Jereb, Peter Kristan, trener ZNK Radomlje, delo v reprezentanci in problematiko ženskega nogometa v Sloveniji pa nam je obelodanila Tina Kelenberger, selektorka ženske reprezentance do 17 let. Matjaž Marinšek: „Danes je poseben dan v Radomljah, saj gre za prvo tiskovno konferenco ZNK Radomlje. Naši cilji so visoki, v roku treh sezon ciljamo na prvi državni naslov prvakinj v 1. SŽNL in prepričan sem, da nam bo to uspelo. Najpomembneje pa je to, da delamo dobro ter vzgojimo zdrave in poštene nogometašice, ki bodo po koncu kariere z veseljem in ponosom gledale na čas, ki so ga preživele v našem klubu. Naslov prvakinj pa bo češnja na torti."
Uroš Juračič: „V moškem delu kluba trenira okrog tristo otrok, naš cilj v naslednji sezoni pa je, da k sodelovanju v selekcijah ZNK Radomlje privabimo sto deklet, zato se bomo povezali z okoliškimi osnovnimi šolami. Verjamem, da bomo na koncu
izpolnili cilje, na prvem mestu pa sta dobro počutje in prijateljstvo, rezultati pa bodo nato prišli sami od sebe."
Peter Kristan: „Naš cilj je, da v treh letih osvojimo naslov državnih prvakinj in zaigramo v ligi prvakinj. Klub nam za dosego tega cilja nudi odlične pogoje, saj je v Športnem parku Radomlje zadosti površin za trening."
Matjaž Marinšek je za konec povedal še, da se ženski nogomet v zahodni Evropi zmeraj bolj razvija, z ustanovitvijo novega ženskega nogometnega kluba pa bodo tudi Radomlje prispevale svoj delež k temu, da se tudi v Sloveniji ženski nogomet bolj popularizira. Zenski nogomet je sicer v senci moškega nogometa, saj ni deležen enake medijske, finančne in navijaške podpore, a so tudi v tem pogledu narejeni koraki naprej. V zahodni Evropi je ženski nogomet vse bolj spremljan, zato moramo naredi korak naprej tudi v Sloveniji. Našim dekletom pa smo dolžni priskrbeti pogoje za igranje nogometa, saj je prav šport tisti, ki ljudem daje občutek za ekipno delo, marljivost, vztrajnost in tisto najpomembnejše - prijateljstvo.
Aleksander Stefanovic, NK Kalcer Radomlje
NAMIZNI TENIS
Katarina Stražar uspešna na 8. Euro Mini Champs turnirju v Franciji
Konec avgusta je v Schiltigheimu v Franciji potekalo mednarodno tekmovanje, okarakterizirano tudi kot »neuradno evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za najmlajše kategorije«. Letos se je tekmovanja udeležilo 359 mladih igralcev in igralk namiznega tenisa iz kar 39 evropskih držav, od tega iz Slovenije pet tekmovalk in trije tekmovalci, ki so skupaj s trenerskim kadrom in starši skupaj preživeli nekaj lepih dni v tem zanimivem francoskem mestu v bližini Strasbourga. Na povabilo slovenskega namizno-teniškega selektorja za dekleta se je tekmovanja udeležila tudi Katarina Stražar kot najboljša mlada igralka namiznega tenisa v svoji kategoriji v Sloveniji, sicer pa učenka 6. razreda OŠ Preserje pri Radomljah. Čeprav Katarina redno trenira namizni tenis šele dve leti, pa je že dosegla celo kopico odličnih dosežkov, med drugim je v lanski sezoni na občinskih, medregijskih, šolskih in državnih tekmovanjih 16 krat osvojila 1. mesto. V kategoriji deklic letnik 2001 je absolutna slovenska prvakinja, saj
je zmagala na dveh odprtih prvenstvih in na šolskem tekmovanju, v kategoriji mlajših kadetinj (do 13 let) je na državni lestvici osvojila končno 12. mesto. Na tekmovanju v Schiltigheimu je v Katarinini kategoriji (deklice letnik 2001) nastopalo 79 deklet iz vse Evrope. Konkurenca je bila zelo velika in njen uspeh (uvrstitev med 32 najboljših evropskih mladih igralk)
je odličen uspeh. Zal je tekmo za uvrstitev med 16 najboljših izgubila proti igralki Vargovi iz Romunije, a to ne zmanjša njenega uspeha, saj je, to je potrebno priznati, igrala res proti močnejši nasprotnici. V nadaljevanju tekmovanja ji ta poraz ni odvzel morale in zagnanosti, saj je v razigravanju za končna mesta osvojila 27. mesto, njen izkupiček s tega tekmovanja pa je šest zmag in štirje porazi. Pri dosegu tega uspeha ji je precej pomagal tudi David Orešnik, sicer trener v NTS Mengeš, ki ji je na tekmovanju znal ustrezno svetovati.
Z veseljem ob odličnem rezultatu in novim motivom za trening se Katarina vrača za zeleno mizo v Mengšu. V klubsko sredino je prinesla novo energijo in sporočilo, da je z zagnanim vsakodnevnim delom (pa tudi odrekanjem) mogoče doseči veliko. Sama pravi, da so se ji sanje, da bo nastopala za slovensko reprezentanco, uresničile. Mi vsi ji želimo še več takšnih nastopov in veselih trenutkov v namiznem tenisu.
Janez Stibrič
Na črno-belih poljih
DRŽAVNO PRVENSTVO ZA ČLANE IN ČLANICE
Špela Orehek odlična peta
V Ljubljani je tudi letos potekalo državno prvenstvo za člane in članice. Med člani je presenetljivo zmagal mladi mojster Zan Tomazini, član Impola iz Slovenske Bistrice, med članicami pa velemojstrica Ana Sre-brnič, ŠK Nova Gorica. Med članicami je domžalska mojstrska kandidatka Špela Orehek zasedla zelo dobro peto mesto in si s tem tudi zagotovila mesto v olimpijski ženski reprezentanci Slovenije za nastop na olimpi-jadi v Turčiji.
Tako člani kot članice so nastopali v skupinah, kjer je igralo deset udeležencev. Torej so igrali vsak z vsakim, to je devet kol. Tomazini in Špela sta si morala udeležbo na državnem prvenstvu poprej še priboriti. Oba sta nastopala na kvalifikacijah za državno prvenstvo na Ptuju. Zan je zmagal, vstopnice za državno prvenstvo pa so si priborili še Tim Janželj, izkušeni Mazi in Severin Mejak. V kvalifikacijah je med člani nastopilo 42 šahistov. Med članicami se je pomerilo 9 igralk, zanesljivo pa je zmagala Špela, pred Barbaro Skuhalo, Caterino Leonardi, Lauro Unuk in Tejo Vidic. Vse so se uvrstile na državno prvenstvo.
Med člani je v Ljubljani Tomazini, ki je star 18 let, pokazal še največ borbenosti in zmagal s pol točke naskoka pred velemojstroma Tratarjem in Še-benikom. Člansko prvenstvo je bilo letos slabše zastopano, saj denimo niso igrali velemojstri Lenič, Pavaso-vič in Borišek. Tomazini kljub temu očitno sodi med mlade prodorne in nadarjene šahiste, ki hitro napredujejo. Vrstni red: Tomazini 6.5, Tratar, Šebenik in Zorko s po 6, Mazi 5, Šoln 4.5, Krumpačnik in Buzeti s po
3.5, Janželj 2.5 in Mejak 1.5. Med članicami je prepričljivo slavila Srebrničeva, kar z dvema točkama naskoka. Druga je bila s potrpežljivo igro velemojstrica Darja Kapš, članica Krke iz Novega mesta, tretja pa mednarodna mojstrica Anita Vrabič, Tehnocenter Ptuj. Četrta je bila šele s 13 leti članica Komende Laura Unuk, peta pa Špela Orehek, ki je zbrala enako število točko kot lanskoletna zmagovalka Špela Kolarič iz Kočevja, to je štiri točke in pol. Dobro se je držala tudi članica Domžal, mojstrica Petra Grošelj s štirimi točkami, ki je pristala na solidnem sedmem mestu. Vrstni red: Srebrnič 7.5, Kapš in Vra-bič s po 5.5, Unuk 5, Orehek in Kolarič s po 4.5, Grošelj in Bučar s po 4, Leonardi 3.5 in Skuhala 1.
Šahovske novice
Jesenice - Na prvenstvu upokojencev Gorenjske v hitropoteznem šahu, igralci so imeli na voljo 10 minut za razmislek, je zmagal domžalski mojster Vlado Ivačič, ki je premagal vseh 9 nasprotnikov. Drugi je bil Karnar,
Špela med šahovsko partijo
DU Komenda, 7.5, tretji pa Ristov, DU Škofja Loka, 7. Jerina in Vavpe-tič sta s 5.5. točkami osvojila 10. in 11. mesto, Zupanc pa s 5 točkami 17 mesto. Prvenstva Gorenjske se je udeležilo kar 51 šahistov, ki pa je štelo tudi kot ekipna razvrstitev, v kateri je zmagalo Društvo upokojencev Domžale 24,5 pred DU Komenda 22.5 in DU Kranj 22. Sledili so DU Radovljica 18,5, DU Kamnik 18, DU Jesenice 12 itd. Sodelovalo je devet ekip.
Mengeš - Ob občinskem prazniku se je pomerilo 27 ljubiteljev šaha v pospešenem šahu. Zmagal je Bojan Hribar 6, pred Milenkovičem 5.5, Črepanom, J. Skokom in Čeponom s po 5, sledili so Franci Košir in Marjan Ocepek ml s po 4.5 itd.
Jože Skok
Sahara Open 2012
V soboto, 18. avgusta 2012, je bil v baru Sahara na Viru že 11. odprti šahovski turnir. Na njem je sodelovalo kar 61 šahistov in dve šahistki. Po 9. krogih švicarskega sistema (tempo igranja 15 minut na igralca) je že en krog pred koncem 1. mesto osvojil FIDE mojster Marjan Črepan, ki je »oddal« le dva remija in z osmimi točkami prehitel vso konkurenco. Ju-
bilejni šahovski turnir je vzorno vodil Aleksander Kozarski, slovenski šahovski sodnik. Vrstni red: M. Črepan 8, G. Novak 7,5, D. Krumpačnik, B. Perič 7, B. Hribar, B. Debevec 6,5, B. Jeran, M. Kastelic, V. Ivačič, S. Si-mončič, Bog. Osolin 6 točk, itn. Vsi udeleženci so po razglasitvi rezultatov prejeli tudi praktične nagrade.
B. Osolin
Telovadno-plesne urice za najmlajše
V Športnem društvu Sovice bomo letos znova organizirali telovadno-plesne urice za otroke stare od dveh do štirih let. Vadba bo potekala na Osnovni šoli Domžale, vsak četrtek ob 17.30. Otroci na uricah v spremstvu enega od staršev igrajo športne igre, plešejo otroške plese, telovadijo na poligonu, pojejo, igrajo na glasbila, se sproščajo in zabavajo. V lepem vremenu vadbo izpeljemo zunaj, na travniku šole. Vadba je dopolnjena z različnimi športnimi rekviziti in drugimi pripomočki. V lanskem letu smo se predstavili tudi na dveh nastopih našega športnega društva. Vse informacije dobite na telefonu 041/228-230 ali na www.sovice.si. Vabljeni!
Tjaša Šuštaršič, podpredsednica ŠD Sovice
Mavrica spet v svojih sijočih barvah
ŠAD Mavrica dela za otroke, veselje in za radost do gibanja. Prvi koraki in pristopi do najmlajših morajo biti kvalitetni, strokovni in predvsem inovativni. Tako se otroci radi vračajo tja, kjer je lepo, kjer se imajo super in kjer sta radost in veselje. Društvo svojim članom poleg gibanja ponuja tudi druženja, tečaje, počitnice ... predvsem pa bi radi otroke in mlade navdušili nad zelenjavo in sadjem ter zdravo prehrano. Otroci poskusijo vse mogoče, takrat ko je priložnost za to.
Novi vadbeni progami društva prinašajo svežino in igrivost, Igrajmo se nogomet, Mavrična žoga, Gibanje in ples, Jaz in ti, Pink —ponk, Sabljanje ... vse to poleg že ustaljenih programov Atletska abeceda, Abeceda športa, Pravljica in gibanje, Mavrična abeceda gibanja, Družinska atletika, ki so poželi odlično zasedenost. Razpisujemo tudi nove vadbene programe za odrasle, kot so Zdrava vadba ABC, Joga smeha, Pink-ponk, Flowin, Tekaška skupina Mavrica. Rekreativni programi, ki zahtevajo od nas disciplino dela, sistematičnost, nabiranje kondicije, pridobivanje moči in spoznavanje
novih modrosti, ki so nam znane in tudi pozabljene. Seveda je druženje tudi ključ do dobre volje. Pridružite se rekreaciji, pridružite se družini, pridružite se smehu in veselju, kajti Mavrica združuje vse to z veliko dobre volje in pozitivnega razpoloženja. Vabljeni! Spletna stran www.sadmavrica.si, 031/314870, sad.mavrica@gmail.com Privoščite si dan brez televizije in računalnika!
Predsednica društva Mojca Grojzdek
Vabimo vas na treninge namiznega tenisa v NTS Mengeš
Pred vrati je nova namiznoteniška sezona, zato vpisujemo nove mlade člane, ki bi želeli trenirati namizni tenis v okviru Namiznoteniške sekcije Mengeš (NTS Mengeš). Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružijo pri namiznoteniški vadbi, bodisi v okviru krožkov na osnovnih šolah in za tiste, ki bi želeli nekaj več, tudi v klubu NTS Mengeš, ki združuje tradicijo, vrhunsko znanje in odlično delo z mladimi. Termini za začetnike so: ponedeljek, sreda in petek od 16.30 do 17.30. Vadnina je 20 evrov na mesec, treninge pa ob sodelovanju in strokovni pomoči ostalih trenerjev vodi David Orešnik, trener v NTS Mengeš, ki je tudi trener slovenske reprezentance za mlade in vaditelj namiznoteniških krožkov na več osnovnih šolah v domžalski občini. Dodatne informacije na GSM 031/502-157 (David).
Janez Stibrič
vabljeni na predavanje Zdravo prehranjevanje
V Domžalskem domu, 10 predavanj, vsak četrtek ob 20 uri.
Predavanje je primerno za vse, ki želite izbrati pravo pot prehranjevanja in zdrav način življenja. Srečanje, 27.9. Prijave sprejemamo do 20.9.2012 Več o tem si preberite na http://www. sadmavrica.si/
Privoščite si dan brez televizije in računalnika!
Mavrične počitnice uspešne
ŠAD Mavrica si je v krogu velikih ponudnikov gibanja za otroke lahko pridobila veliko ime, kajti otroci so spoznali, da je v Mavrici lepo, da smo drugačni, da se nam dogaja in da se veselimo. Veselimo se prihoda in veselimo se novih dogodivščin. Tako je bilo v športnih, vodno-ple-snih, atletskih, indijansko - raziskovalnih počitnicah aktivno in predvsem inovativno. Veliko smo se smejali, veliko spoznali, se igrali in veselili, tudi izdelovali, se kopali, potovali in kolesarili. Tako pač je tu v Mavrici, vse je bolj barvito. Plavalni tečaji so razen zadnjega bili polno zasedeni in kvalitetno izve-
deni. Mladi plavalci so postopoma spoznali vse skrivnosti vode in jo imeli možnost preizkusiti z vodnimi pripomočki.
Poletna abeceda športa in poletna atletska abeceda sta vadbena programa, ki sta potekla skozi počitniška meseca. Tako so otroci lahko malo telovadili in se nato še ohladili v bazenu.
Vidimo se naslednje leto, do tedaj
pa si PRIVOŠČITE DAN BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA!
Vaditelji Športno atletskega društva Mavrica
7. SEPTEMBER 2012
domžale
29
SIMONA PIVAR
Skavtinja z vsem srcem
Simona Pivar je že enajst let članica skavtov, šest let voditeljica odraslih skavtov v Domžalah. Deset let vodi skupino starejših občanov, ki se družijo v medgeneracijskem društvu Jesenski cvet. Srečanje z njo me je izredno navdušilo, tako da sem jo povabil na razgovor.
Simona, najprej naj vas vprašam, kakšno je osnovno vodilo skavtov.
To se glasi: Naredimo svet boljši, kot smo ga dobili.
Seda' pa vas prosim, da se predstavite.
Prihajam iz Ljubljane. Leta 1977 sem imela hudo prometno nesrečo, zaradi njenih posledic sem leta šolanja preživela v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Navdušila sem se za alpsko smučanje in dosegla kar lepe rezultate. Na prvem tekmovanju
invalidov na Zelenici sem osvojila prvo mesto, kar me je vzpodbudilo, da sem v naslednjih letih osvojila še tri republiške in devet državnih medalj. Udeležila sem se tudi treh mednarodnih tekmovanj v Avstriji . Pri šestnajstih letih sem šla z invalidi prvič na Triglav. Tam sem spoznala fanta, ki je danes moj mož. Imava dva otroka, sina in hčerko. Se vedno smučam, tekmujem na državnih prvenstvih in osvajam kolajne. Z možem sva vključena med odrasle skavte. Ker pa so potrebovali voditelja, sem sprejela izziv in to nalogo opravljam z veseljem. Kako bi konkretno predstavili vaše delo?
S člani medgeneracijskega društva se srečamo enkrat tedensko. Pogovarjamo se o različnih temah npr. o praznikih, raznolikosti krajev. Včasih
gremo tudi na krajši izlet. Starejše ljudi poskušam motivirati, da se srečanja veselijo in da se ne dolgočasijo. Prizadevam si, da najdejo v skupini smisel druženja, da niso osamljeni. S skavti imamo mesečna srečanja.
Opravljamo dobra dela: čiščenje cerkve, pomoč pri postavljanju jaslic in prenašanju luči miru, izdelovanju butare velikanke, kmetu pomagamo pri ličkanju. Organiziramo srečanja z ostalimi bratovščinami po Sloveniji in v zamejstvu.
S skavti se udeležujemo tudi zimskih in letnih taborov, kamor povabimo tudi svoje otroke.
Veliko tudi kolesarim, prehodila sem polovico planinske transverzale, občasno tudi jaham.
Simona, nekoč ste omenili tudi akademijo. Bi lahko povedali kaj o tem? Svoje znanje nadgrajujem v skavtski akademiji Skavt in voditelj, prihodnje leto pa me čaka tečaj Trener. Čemu se toliko angažirate? Da krepim telo in duha, da se sama sebi ne smilim in da koristno izrabim čas, ki mi je na voljo. Simona, prisrčno se vam zahvaljujem za odgovore. Upam, da se bomo iz njih tudi sami česa naučili. Vaša trdna volja naj bo tudi naša pot!
Ivan Kepic
18. SKUPŠČINA DELNIČARJEV HELIOSA DOMŽALE, D. D.
Delničarji soglasno podelili razrešnico upravi
Na 18. seji skupščine delničarjev družbe Helios Domžale, d. d., ki jo
je uprava sklicala skladno z zakonom in statutom družbe ter na zahtevo lastnika Zvon Ena Holding, finančna družba, d. d. — v stečaju, so delničarji sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička ter podelili raz-rešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2011. Za revizorja družbe za leto 2012 so po nasprotnem predlogu imenovali revizorsko hišo Deloitte. Na predlog delničarja Zvon Ena Holding pa so se na skupščini odločili tudi o spremembi statuta družbe glede do-
ločitve soglasja nadzornega sveta k posameznim vrstam poslov. Predlog tega delničarja o zmanjševanju števila članov nadzornega sveta družbe na skupščini ni bil izglasovan. Skupščina je sprejela tudi sklep o določitvi višine plačila za opravljanje funkcije in sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta. Odločali so tudi o imenovanju članov nadzornega sveta.
Po nasprotnem predlogu se bo bilančni dobiček za poslovno leto 2011 v višini 10.170.499,09 EUR po sklepu skupščine uporabil za
naslednje namene: izplačilo dividend 3.224.820,00 EUR, povečanje drugih rezerv 2.000.000,00 EUR, razporeditev v preneseni dobiček 4.945.679,09 EUR. Bruto dividen-da na delnico, ki bo izplačana 90 dni po zasedanju skupščine, bo znašala 12,00 EUR. Do dividende bodo upravičeni vsi delničarji, ki bodo vpisani v delniško knjigo dva dni po zasedanju skupščine. Skupščina je na predlog delničarja Zvon Ena Holding sprejela spremembe statuta, da je potrebno soglasje nadzornega sveta: za vpis deležev v osnovnem kapitalu, pridobitev delnic in/ali glasovalnih pravic v drugi pravni osebi ali za drugačno pridobitev, odtujitev in razpolaganje s poslovnimi deleži, delnicami in/ali glasovalnimi pravicami, če nakupna ali prodajna vrednost takšnega deleža ali delnic presega 5 milijonov EUR; za povečanje ali zmanjšanje deleža družbe v osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah v drugi
osebi, z enim ali več posli, ki povečujejo ali zmanjšujejo deleže družbe v osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah v takšni osebi za 10 % ali več; za prodajo, prenos, oddajo ali kakršnokoli drugo razpolaganje z nepremičnim premoženjem družbe, ali njihov nakup ali najem, če vrednost takšnega premoženja presega 5 milijonov EUR.
Za nove člane nadzornega sveta, z mandatno dobo štirih let, so bili na skupščini s 27. julijem 2012 imenovani: Samo Mirnik, Igor Stebernak, Ziga Skerjanec in Miha Grilec. Za člana nadzornega sveta, z mandatno dobo štirih let, je s 6. avgustom 2012 imenovan Gregor Bajraktarevič. Skupščina se je seznanila tudi s sklepom sveta delavcev o imenovanju treh članov, predstavnikov delavcev, v nadzorni svet družbe: Ivanke Po-ljanšek, Tomaža Kumerja in mag. Ivana Grčarja.
Uprava Helios Domžale, d. d.
rTTTTTTTTTl IW J! WW I1
ZaV
2013
KULTURNIDOM DOB
SPOSTOVANI LJUBITELJI GLEDALIŠČA V DOBU
Začenjamo novo gledališko sezono 2012/2013.
Kot v preteklih letih bo tudi v tel sezoni Kslturno društvo Jožef Virk izDoba poskrbelo za živahno dogajanje v Kulturnem domu vDobu.
Zaznanjain dogodivščin željnih malčkov, njihovih staršev, babic in dedkov bo pripravilo gostovazja kvalitetnih gledališč; z novimi gledališkimi in lutkovnimi predstava mi in pravljicami.
Vabimovas k vpisu
ABONMAJA za otroke GLEDALIŠKO-LUTKOVNI ŽIV-ŽAV
Z vaisom abonmaja si poleg ugodne cene zagotovite stalnisedež v dvorani Kulturnega doma v Dobu.
V abonma bo vključenih 7 predstav.
Predstave bodo ob nedeljah popoldne, enkrat mesečno. Seveda pa bodo vse predstavenamenjene tudiobiskovalcem izven abonmaja.
Za uvod v letošnjo sezono se nam bo v nedeljo, 23. septembra ob 16. uri, predstavilo gledališče Toneta Čufarja Jesenice z zabavno igrano - lutkovno predstavo
v	v v	_
CWDEZ V ŽIVALSKEM VRTU
Informacije a epipz gbanmgjg in rezervacijah eptapnic ng teiefan 041/420 610
"DEDEK. DANEp JE PRVI £OL£KI DAN-'JE DEJAL HT^jf: E.K MW. :<] £1 JI EKKB/40 PRIPRAVIL SDL£KD TORBO iN NANJO OBESILgE KRESNIC KO "TAKO BO M
BOL? VfpEN NA CEfiTr DEDEK JL 0?A£OVAI. VNÜCKA IN DEJAL- KREptfKKA NESO DOVOLJ. DA
SE O&VARJUJEČ PRED WEMl NEVA^lMOGTMiV PROMETO- KGEiEBGJ» £AM PODAJAL NA POT V SOLO MOW UPOŠTEVATE VSE- KAR £VA ßE DO&LEJ U4CJOLA O PROMETU'
DEDEK POSPREMI HRDČtKA flMDNA V ŠOLO - MA POD
MOI^TA VE?KRAT PREČKATI CESTü> ZATQ M H iKAZLOŽ* "NAJPREJ £T USTAVIE NA RÖB§ PLOČNIKA, POGLEDAŠ Lim NATO DESNO IN u~- ENXHAT LLVO-f E JE CISTA PRA2NA> ALI £E AVTOMOBILI USTAVUO.
POTEM r.AHKD FCD KAf CFbTü. NA CREDIN] £E l-".NKRAT POGLED^ N^ DE0NÖ iN SE TAKO PREPRIČAŠ, DAWS NOBENI NEVARNOSTI-"
• (scrv,
HRDftEK 63MON IN DEDEK JWDETA FRED Ö5LO. KJER JE "PRAVI 2JV 2AV- OTOJCJ 'Jr POZDÜAVJJ A JO IN DRL1^ DRtfGF-Mrj HITIJO MZLAGATL KAJ VRE 90 DOŽIVELI IN KXELI MED POLETNIMI POCTTNlCAMl-
I fl^KEK SIMON £E JE g SVOJIMI SÜSQLC1 ODPRAVIL VRAZREÜ EK IUI J1QA JIH JI PÖEfJJbM/KA. im 2AZELEIA OSHSNG SOEfKÜ LETO IN CODA LA- D^UlMZELI VARNO POT V SÜLO IN DOMOV- C^ENCE JEDKALO TOD1 PRESENCE. PREJELI SO NAMREX SOL£KJ URNKEK INäilOPEiRÜ-
' MKAJ PA tm, KOLESAR. Ml t LAVI CEIADCT VPRAŠA HRQffC I.K. DEDEK «£) RAZLOG J. DA MORAJO PRAVVSI KOLEDARJI IN TtlS TKTL KI £E VOZIJO ZTtOLERJI. NA GLAVI MOSfR <TLADO- C E PRIDE DO NE.&RE/ F- PRAV ČELADA OBVÄRLWE NJtHGVO GLAVO PRED POtKlODBAlMi-
DEDEK JE PRED bOLO ŽE ČAKAL HRD&KA SIMONA IN SKUPAJ STA SL ODPRAVILA DOMOV "VESEL SE M, KER£E JE 2AfELA SDLA, £AJ £EM ZNOVA S SVOJIMI SOŠOLCI IM NAViK, SE BOM LAHKO VEUKO NOVEGA " DEDKtJ NATO POKALE EROÖLIRO: "POGLEJ DEDEK,
KAJ SMO DOBILI- ZDAJ BOVA LAHKO SKL?PAJ POGLEDALA. NA KAJ V£E MORAM BITI POZOREN V raOMETU KO [-:>: BOM SAM ODPRAVLJAL, V £OLÄV
30
domžale
7. SEPTEMBER 2012
DRUŠTVO ARHITEKTOV DOMŽALE - DAD
Mnenje društva arhitektov Domžale o razvojnem programu občine Domžafe 2012-2025
r>nifclv^ irtiMcklo* DomSale je [Wi^i vteyt rn pobwli. w:i|iiiiiö urwsiavl j?k v rar besedila, (iti j>vTvi na/fn^ trandek Hji^vgrncfci pTOpninn nbcine DunČ&fc 2011 - Ht25h ki je poletrlo wt ti r^bninnL jo Ppcl* JOIl Draitvu
pOf^vEjHjig vt^nk-iivnjafc'. J! pndrr\:':ji □rn-nriivrnu ^n :L"k:itv.. yiiLa at1--' h v trrr iT.m -ju ^mbm^i.lj prcdvsa:n'i tu pr^hlemE in lumcriivc., ki rit1 düz|jb pr-nxlfin Memmr .is je prciMimki m^hicij nhfirx: -.l|'j±rcva pnmcna. raui Sc !i druživa h xvnjim ji-nk-tütt vrimjirn lTJ un=r|nj«i prispevati b iitfislrjk-j vnbr i-rjuHlhwdar, iji unibicjimiemu ruvuiu LibfiiiE. LJni^Uu ll.Ii h "ladajnjLn: pmtfbjitu ri/vL-|i:>.ju niifUW p.icjiji Ub£ Lor [>i>mial= iniM.i dnbwv pudpniu.
V loya artdlttlikV v lL-\l*K Jt lüril drtiyab LuJI Li. ÜJ IÜ1H.HUJM ^.kl'cll ISi IVtt
opclumlfLio; fie WqmaglLideiJpri.tj^e, k i 3ii lLbiI f pHMOni, iikiwjail v ■ M duchno wsdnos. Ojnlnunltai wraiiUi hit i mil ulafc wvoja Li lilije ah AilTLm ml «pink LjJiU'ainu i? iti;i Ja hü mena
BjumaCYtloqPl nJLUi::.:iril :iB pteisni, k I"-: vllUllim VH Vuli-JlT, i-jOHOiU D
cnLv, zvtv? niörwo mien rud. wuwiir pojgojcv. -J:■ (jbra^jje fliwraxwr m m ^ -i ra u -EYöj'rijjctfiTirc in &kraik*h d* ae prepletajo in !,nmoiin^niüi»jiij<i tudi v gfröfllrcrc V nhiam ■TinenjB pran cE n^lrii-iriii o* drj?b±n) "m tihimi naprti propufifl in prrdvu=m pirnnliTC dLimfnLiikcfi! cfßtn- t; pnopdoito propadu Naivefiii p^mdnrrk H»jeirnf jurTiErng	in qkr?jKirn prm;
spnln-mu ^nnJpju finminl, ti ii> pupa'! aorn. pn-Htrajcn^ i jmljim. Dnm^ifc -min pgtpiTini [h^cuiuI kal nindtmn in nnprudnu	Iti
piiüpüxjuii bliski z v«tin; Jiikirn. J-fiu je pnlrdmik da DmrcžaJu v lfm IiuimL-.i. d:ibi_rj i^.-iri-J lj r- JJ-ivj- i i . pr-j./ruzii ■ L-kziu, nainLniinn ci »riCfo. iu bii jsllI niji' i_r±l: «stkjLil: -iil±ill-Iil;-i v .110 eni [t^£i_Eikib ä^U s 3i.vnulDiirj cu k.i! !l :: i:.t □zlHJijL'äJ. Vdl/.-.lL'l'jr.-.!. Ji Jt 4 UJL'lü-UL1 Vlicjü, pinUiJI_EI] IL |'UlLTK/lil2l.TII. Li [iDtJu tkrtfalilit. Hl iL.l\pj£ c ib^eä. Wtni1niLir du if m^njCi:I ÜHiüLtk rji'i; iiL^i p^r^jLU 11>Il - 30;S Ic zaCemi kjurriL in, (it ic tu v iodaJJi4a& pflftiojiku sixiqciüäiLiB b (kilooiiMU be prraij (Jcpflluil m ^bol-fai Hwh-wir: opcEiriäDKi, da L'.I^SIIIL. iximDaikuj« kiajc na ari -lrrnji LH k-jiui^nu» uvm m drugi Si'rti vfldno VI«IB ^n™ ekownuja in vLopa dRtei« posija Vcdno IwJi tib'cn. znhj mer (fw. dn k eikvo^ in oTreloi «idiw ne wie	k o»
drt*mi prm^iiiin. nupnk ruf^i a'cH^IH1
wkui rn lutncHi i in]in«c-Tri jl^balKsn trtnern ajL=rDu, isKifpwn pa m™ v mzvflt vliljpö !P=linri7r-^, ki ^odo virnvjli nicsUli prg^jiijHjm p~ci5 n.^iir. n ,rrii slliimi g.lnKahr.nLbi^ Tu pnjTie^ijnii pFrJvsLm CTic^jtiskia rzirrKirwkrbnr ^izijia nMTi7il. v Nmidiji ■se. n. pcrnisr >e pisprljnNi jrrvt cnerip:i,t)i !i£irti!rKtrhrj= ■pt-iiic, ki Tinkuu^jn i kilerii sincr bo ^ri larvuj irjtsL i^ilüi' :mr;
p.TcieribnD, 1I1 V- L^IILIML- tnuiijjii ro. vioLu ■.-."ni:- v neslu iVcilržiL L" 3.'.i i-i^i VWli. \1i.ü£.zln'.'iL l™ritfl OHd, v VjL'_tiL JA EaJpii^lciijL KiwLi, ÜLibiiiiid, i!Ü te
tflfetL UjUfcpata^lt urtWJli mdlHp
hVI^CjLl il^ilLlJ UtOKU, t t__!LrJi !:LJ im
prCdVä^Lü m'.ivaLLYt': J-J^ü-, liw tiiJtkjvanjn a {JdiHVllci !□ u'Un.i^i
alcüvju nirrttipuCji ur iiv^dt kmlnaoft t'ivdl^Bia, w v JU/viJlbcf.fl pn^Mtife jjölt^ I.h-Liär^a HÜJtbüt vkpjtit! [I.nlj Ack'iü^^u LlirjlptlCrtlCi^pfl Mjoiolotfl II:- ElHltyVDlüka a rurlf-Dciii^, iw hi taudn niorJl-: Dnmfale ired eriK.mi z-■ ■:■ r■ g^lin tihJ: MHfttfVTlp Tniinke, c« IwCciö B^K&V
Dhilrtrjtviiirn^iij
flfl^rijj Htfmc(;tt DEncrk Hl rnwrnlli pnajnfnv
iru^Q iJifler, (riplilcr. v^p» [in
rjWikdnmjn k^qliti«ii;jiisn
Uudi, lri sc vpiH? bw^j i*n » ipn^wi
nniniltiili im :.-r;.krij ^fip? HHlI^I (lines v* Dlcilj 1S.4HHI prrhrivnL-L^v. prn'ry.	jn cih;lzjnj[>
ri=knlfiT mole ubSirae 7. bnlj mmlniTT. 7Tia±ijurn, k£taa N^rn^uL, jscinLTjla.
(Vircer od?lrpn|3 ja^ptb po» rlm-jredjog zaTrq iW-n poSra
lr?:iL. LvtovtR>t Mrift'jat Uol
Ijul^mi kar naiitsft dwInmiVi 3KOO prebiwksv. iilic-epawtijubirnni^veier ili oft i'üvndiin fw"j -Ii üinmj prnzre S Jjflffl}- 31.0W Ijnfi je wIEkn tovOki ie tflko Msü iricrfttni knfial v Ppml^lflb gunjicicnJian ncl^L.in^fcfln Mölindi dt je fia r^ini, tcpnpMhlenifl k Ij^jficr lUT^VH ln^-nep pijlwni, tl Ijr.iti «rrr.-iti k flla^liwflP) iohiSvcp vrpcslii. Prav mami) jrßtD je n-'.mrsf gluvni hklt, k^ pr^in", m=lni; iniifVE, Iqkn si>ci;ilnc, IralhrnM m rkiintimpi-c, i~ kn ^id glxvpi l:ii.t pr^rEjnl — :i"iijjSi ir inlalTi^Sii hiylr lefcovi ^ivl: prLhir^r. IjiEt ralsJu nih ofilie in Mjlh hi^lEmu t L'b£ini /jIljiiiij-j abaK^jE' -lij^^ri L Lr:ru jt- :iiLritjiir :', d± bL ^iixlbjjjJu Lešjdjiii-im pnvn hiiu-.' pnjN[E^ü üeu plK'lvzL.lv. ,-:a:u ju □ l'-IilLtil'- k r.-.i'f ipiL-o p:vipoiu iu E^M JN JJJL-JIU iLik^i'-i' JELTLVV cciLln DLnM±al, Li hd puMlLipt.raiL ud:i:li
pWVUBIVL m '.- 11 ■ J J' 11 d t Li.Tl Lct Vi« rjtn>j;|:^. Ll iu 7'jiJ:i| tnUlWU ui L^luLt. Il-tcj dä niLC ujm i Lxlült KviiLvL'iv
p'jvclövl,	<ioiiu Idiga ij:-.
uifia:Juk- ILJI (M^ftfBisVHliC W'TID Kju J.jjuila'.- ml pcmipLjo 'i,j'.'M prcbivuccni dc^oL kvaLktfiilb lavui/i [Kvrtm, Iu» i.nJi m Jo^l-ru'ßJHiiirt in zapo^irvcolb fcnpuc-im, 'indho H rle^ffli in DrriMinf-prusn i.'bs Le? i ttivi pcrsbljul'- Jwinr v dnt$r-o4>Cinr. 7j- poOalkw law lo irau^li
prilik \ dcnailrto'blnfjiiiio. knr ponrar-muj J«iwjj m TimUir pmjdcfc io knifi jt ^Is^ifflJ. JfllE >r- bri raeflln (Vfijf Ijli^i. hp 7JHimivi£] inj ü vlayahrljt m dni£= pgenidnflk*, (P bojni elnjinvpTaievEPie tudi pn önif ih pT-1;:- ■.tt il~ in rnrHLii^jnh
rmi(i;iicr7i [wmfirjr^u hi mnrjlL hiti 7)0 nri'-.-r mn^Ttju r"LnTnnjl l:n!, VinjQ 13 Tzj^m CEnlnTV nwimiii gimlclm^ kal in Slüdu, Skih, Lorrät, P^kireüja, Vtr Ki^li'i^yiÄ It-.'LiLj ii-^L. ZjriiiK .';ir: i.
[4i«ei]e in 11 L.knr.1; j. Vlu^i i.-il 1 Mih
bi miTizJj h il ■ il-U jr;L.i Cetd '.TLilji-L' jiu^ju zu nuevq) ltiI xp^dah UHjfC Tö HUHjA biLi ft.JELtl jdVäig»
VLIüLjJ J I LL'11:1 a Li LI L d^WOQHBl kOI Jü
(i^ni.tLLl, ta-dT.IL. p-jWlL pflMtod £3 JridLVu Hl Kiljur kmtfAhL liria-uü.^. pöLati4ti jiL.JuyijJkc, Efruttk LjiritiAA jid. Ta 1 fliyqpu pnjjjLuili Jt tudi prlL'j^jrJul. LU Utod IHhi JWWBiC JunÜ^j I-Üji'jli'j in ofrhhti, in du Hi i llndaLjtijbtikl irls.-iiin'-i ii-■: telniiivsaiLi [M^ehti IM ikjqil t> 1 cuidi ^oMngs banish oSM/n"1' Ü D.Minin'.f. da v t^^u-: ■ isn^jnn iin-nji diilfjtijH in pr?pni(jiv» nfcEimjro viijfl O^miü, k1 "ba usivirja^ im|Ml7f mmi liudmi. iiin ontttycCn^ pnriipiphvüu In krilikg n- ipndhurfc pn rip^Hnnii;ii;iltiipnf vizije
V ri: 1.1 Fi h j: ■.' ll n j 11 pnriijimii n^atert p-npiiinhi1 m pn-lmrl* Tin lianlcrehvh tcBkEV[irnnraiTiD:
A.J.fHOMT.T
TVudltirimp, dl * urah bn-ljir|fi biHCKimnuiTE Eqilrp ir.Tjjn'.^ih-
.lpi^l^.i DVTüjiii tffitni übvoü. vi JU ivür.jfi vbt (.fljtljni'flki, li^iFipikpr^k? icr KrirHrnHn=k.l	Ti «S** !f T^älri V
rae&iOTVomr 'venij« 7. wnmtloim pnnjcnmoin, PrikSopc vfodoic nBln rijMä p*ii.i4sn <t (In^nn kirtiE*-Ctflne pn^PTHH te ^im fair jidpini, dn iriEnci pnpl-nifl iini hiltj ipTEfatnn Prt;[J. pnn|Li ijjsie^ i^-verneK" ffldwo, Ijct |e aadpj delfijpc*, kjEr ic qm^i jtpvur v|ied "V CJflpiJitp sürcktTifl ü TEEigciirVi; FH pmlndihiD ukruitEv '.'pnlniLüAk'iyi Skib
l'Joiny.Tl." mi y ri:Jiin pn^vJin-e 1 iri:l v::li;il-ii^ LV^dnjn, ki pinion 'ivlikc
puvriiqe vul 1k.m11 pudnljunL. Ijc rvi n ilIl> Ij.id;. V Llklhi iriErm je ^erka ::r~an:j(ij-il- jUMiii^il jAvni jtrumtL. rnnniifkl: ab yt	'. ravni :rvv■.'.■:
111.:! iia.M!hi igiUib :l;iLii m itraiacla v □uanldah?
fj^ertilMu dludJjr m (ktLjOtaEtm i-Lrft^iJi u aiLr u [iitL pnaicl v Dümitlflh, ntuV liku bL-lj L.jiiirüjL
avnc £L«k :m;i tcvabii pitiinlihlila.
l- j jinnjt- ^hüMÜU piü^r Ja L}liblJliUkit L ii Di; flAlftMJCi	ui
kolone, fo ^eliV problem. Jl, hi ifi bito poUtÜd v nzvqjBcA ^L'jßinuii kjjnf.nvi m:ri:dtljfi. OtaBj^la dva :ij .-jui bolJBi, JolnorcCQii 111 liiJir. k jiop-.abi«^ ateT^ih«. dru^ü ^nrij/i» p« jt ii^inikv v p p Jn iit s kuz i Stub Prnfl^J3.HV1I), 'J* ^ rarvsi neni phjp^kihi ncSrifv ft dpIri'i'niiodkTfip1 ^^nidif-.mi
KV2 IAVNT pnvHSwn
M=n'irfl. iIa	v jrviy: pnv^inc
wntLTiilEn: VLT ICL innjEcrumc in rrilj. jih arntfbvniii j.v-rih pfwriiirizJi drorjj Ln Ilt binwi irfi^ ljinc inv-Tic 5icviTijnc ustvujo^ [vnM^m^rvaiLjc JTTI Tinvdm pn'fTjmni ni «jvil'-iiMhlt -ni-VL in^-EKticrc. ÜK^'.tid in'- rr.::rn! : lu ^.Icj ko pn; LLTi 01:: ■■ 1 L ■ !■. 1 ■.I..._;"n 1:-ik . 1.
bnlj jd!Jin Vizija .rj >i:-:ji;i javnrli pdvTELTi in jiüVL^av her pi.i^.lL-'jiv sä t: !j.5l irili.ai.u'ij" ä|Uv l'i'::! la.u.Lrj'.i. da. ic vL^JujCl LtliUt, tViai.imv jn^ /ul-in. flk, .IIU-UI-LCL, ikJLjp Mmm llTiIli Hl'Llli. s-. ii:ik_-Stn'.d - Uülycbdu V m^Iliji Ja>alb MuVciib lici-jicpi LLblra. Ili bültäü, k.J imruditl ifillllibc Mrl>'.' lJimilttgafliH,duU pa vthüLV v üilüikj	d Ifeuklb
(JattiivilL-i «g'ö^ ]Q H Jl.vi.k:i In Iw JO BQVB rtlMibffftmi Tiih. in ne jjü a kmjn^Lü iiiedi"^;jo iwwflt ■■ vjr-Uijib nw-iini gric 1 u ^fli 1 RhLo-; iir ii LiöBi j-pf 1! oH ri v t-a 1 m lünoieni im vrbm Sn:inlseik' r väikii kvaliKia. Vi bi ^ mixilf txjmfjilp in	vkljntLli v
r^vqinipniflTHPi.
C.l HTJIJlrP A
V ptflr'iTTI J IU ricvirlpi.- rpbsn; ppihtjije kiiiti rWritui ir pTivrtjfjnti v Pwniile Inladt in |a?ahvnt ijaiii? HTC^tivni
Küpir-I JP [HOFlri, T1_W|.Ll>r Ltfijl^fr pp nepWCTÖiT Nid ni rT-fnjcni» c.i| ^c Ivr /[j.LjIdlri itnwdroranoii ^PrJ ptfj [Jl't./lIi1 ptitTtniijr^n uL?ljeju, p^-Hii-L/ip-iil'ifi'r.L'.-i/Kl.'.Li-.
tHifcr, iul i>fflmfirC(>«iub\ijLynmeü ^rtlM iraia^i koncernioavown NtdiiMiio Dx-^^h K bi io pirtJlpaD i'.ipiniiiijjn d;l(j z EiHlnmn NOVH koiwaln» dvniiwa m nuAmi pn^nori tt-ahurr^iiH iini.i tmnen UEmifB t rxjmJniifi. Pi^jcki TMiirjH milm^je kuhime. k^ j"l-div srriii h 'twJp m fkipn ^ fTCjtimi in fii )C (k(vn	i3tvnnln
idemiicin dclfiMijjj K urinnn dnm f ImrHpsrm d^mpin<i. kiTnpmjis-i dv^rniHJ, plt-JHf dviTuiu. jaliiTLjii, knvaniLi 7 mini tca.lTf>m VTiJiznjiir. I t )■;.: ■ tt. j.ii ic^nu pcircifitvu, pEkrn^-mi pnyrimani:. nE irizije Mri:: il:i:,.J:lai iL ^inju : 11>L::_■ ri-sua .■■:i|-j'iIj. Z n iri. h'zjmglz.vi :■'Li'I;ijllt,.: I-.::it,i:l:ji(: Lcltrtu, ti v unanicrii mL^Liw^. !kiv: Jl uit :-.ul n^iuivnl LTjJr.ik. iia Kiluni-. h: ■■ c.^jl1 nuvL ,:akJ:jIlt.'. llIuIi. k: piuD inotinli jivmk. pi.^TJan	puvtujjLT^iu
pmt.jidju in v IL.'il u |aji: lOkiuva kuJ'ucL^n. d: ti i. I: Liu.'^i, KctaLntj^, art
obi?knk ki tuj	drv7j-ino sr^Ji^
prolfljeöokcv, Tifiains pocui« m lokrai» v strogo) savni rregip. ki tn boti rLijs ci otivljili, V1 cm primeru to w laJüin nwnf» OWino m Oim^in flwm Tviffjrlili v fnimmfc, Iii jt ede Infi svtfSiun jiavba
7Ti vndfnocnn iirrinifijn ^-iinii'r. 7 vrlui 13 mm In h jp preccj kr li'lna.. . :il:' -pnpTC^amn knnkTcliir /dvcic 7n T^unidnju-painitKiii h -mm vrle j
C.i. toClKJVE DfJ^VNOSn
Pn r^uni Tnnui^Lvizija ipnrlrirua purk± v ranyKTLTii jnuLTamii ni duvudj j d.-ju.? V r L^mn p,|:.|a;;-:lvl- hp incl. L.L-,:: iL bo SiriL, Lfbi>ljJcvnl .11 |n:k"iii>'. ini.V k: tikSin iu ;iai':r!i 1 L.nultu an.1^1 v
X ci ^ ChjiOiiUt [TnitJijvjjin Lo! Ktnnudi nrcüJfiu.j-cyjJlapiitKj daafc^IuilQfittdlijL Ohirpijtki kJm. .VajbkJjl lUbJiila Kitu rügi.u dil v I.. ublh=iib In Kranju, [Autllulc biiup.iljrcli: Hiy Küiüuilt, Motril, !'i y n. K ot&jödu, L *lkjD«C&, Hi-fl vii in L M jn Ljilbli.thJ, k■-!d je	43.000
jB#htMBi»v 1.1 bi I■-: I"Zi ILAVJM umnitliz -svuri-j ni C bo 1 ivi r-irtatF^tvMin i it iiu'uiiiKi, du Di bUt leiwihiltirer ^idL-iiM. wH.iIol--^
C 5 ZDKAVKTTO
Msnimn, rlp bi momlo hi(L Sjritflv-d^ip« v Tn/rnfniifP pnifirainiidEiiniT«n-
ürntt^n ^rhiicflai lamini* ju v
KjdElovnnjn ji HtidmLi PninialE prui kTT.ikini p~p~p.viEn ii^bani^ifrir' dvnnijskh KinilKŠkilt ntuntfty <1 ucnin: iJnrn/n'. V	nemu prngninii je
dri^twi p-tpnprii EMI riijmy rav^njnli vij:jr llt :in I'.MinJa', ki bHfl p:Hjpru k..:nk:LLi:ini jrl:-ajiHl in.ini slcilatiij. V m.la.inj !i	bi L? atfirir niLif
:-_■;:■ - j pni^ezzk '. LLLJAZTJU f irija Lalra. jj bl J: :la ^uuil-i-jeh IuiL prj-ii k^.^i li:il HB N L'^Liia ifČVbalL 'A.aLuu /LLH: .'i-Hf.a flüüEtriJ* ha prtiiiila viIlz utactiaiäU laiLLH-'j, Lii'ürj.- ndb^L "L^'jaU^iiL'i iiinii ni aiilimKjj^, iiuiu.1 bLubiioi mt4L
Kki'-iui^lte^itff ■ Predlog ik'tut^ulfLirnegdtfDnMfjanLaBäfi^Hi
CM. VZÜQJAtN Ü<JtJRAiEV\?üt
CapTLL jL UTjlIJLSaLiLvi-Ln Y^L'k'jJi.jLiLvjj
> CttttmOEti ptB^WnU ujlrtdtLjiM Lol
JflMiU dtSaw, Limn l-M!hb Id je vodtHi
LdHitrJiiL,LikCu La tli telbcijje kniwUkl. l>J| aLi Ln ^LutiCtaU All iziLbTu
i^Jdrugne^iejLi iacrtlm m k^uinl L IJ: :II m jt ntriktf va mzroj |K0Müia LH.ii:iLljibiaL. Ljl; ot> lo^lrtüi? 5lMij, kako » v meaio n ^ako bodo ffiEvsjalt. iijbL: m ^i'jdcalj [toiL^ichoii fJj^hM'n 'Iviie- prlvfJnlB, -STJodbiLlfi;^
[hjsvvi iprefliliajoCib .............v in
Amcaijc ve'i^ kulnirno ^iiiiiylntdio v pwBtnni, D c int^i h 110 VQUitv*^]ihjj< nRili^Jjo .ivp^im jjroanjni /jiw je
poiDjnnlinr; r>r?<1nip4:iLuvrj in virtirfolplw rMvanVj
lUflrpj
MhimufL dn hi ETi|>n]f PniTiKile r^mdbqiaii fMT svßjfll Mjbö[iäh tnrfdi Pi7™j fim i-ii :'ariiL jimrjrijc in ikfhtci m in LIT tmljSg rnk^T^rij^ V^E t LL-TIIET
ni™.
MnfiiEc je. p prcnr.^id tkt?H kik ii i;<i Ifirir L/ipi. in if-jct t ,'da;,i ii iL^vbi DtiLinc. hTilr i:a Ie lulsnLTju ju pari nil
rinigim rrr^lnbbla IliiIj jrmbvn ja. Izilnu pridinzitu. ML*nlmii da hl mnnla diiLii Vtsibzi ■ J|IL".;IU .'.'>■ pdfldfiluf LAJ» |ni|B£vLjuu UjmdiLaU^ta jikaJudLfiL^inj	id
bL un'.ir it'll jLd ln .Li jj. iataiijc pUtacsikiitittaghii^iJu. td Sdiako laluL-ÜbCiM ped ■ ■ 'i 1; atrij ptqttril|LHl ,-LiJ'..-iwijju imft*eJ_^JF JiVHTij Iis :n- jruvlii: irsL m idikiüvuirt, vbcaudj pä bii küdcl, tü uu bük.'Vtib ptojdLi: UtJ tuabitaci£nt y^wJhc caim, L ko ifl iiüi.i njegovim vloikoib RiabiLiu^J" tJi^-cmeTjo. "Lorcj trt hr wirtw ti morajo DoiftÄnle ja^ akuv^c c,:.:jJi;i bU^tmiKi znank« is 1 tuen prlwbfjari vl»wiw(i? ii oWw^lcc firuttvo ie v ns-ejnijih Voinkih pripnvljnxj sudslo^TUi 1udi pri urejanj» mtvp^i prt(Jrkv, tjer b" mn«tj|o L4rtwBiBlif ne pr^vpifa iri imu»
TR pendFt 14 uuelfj.. vUjutiLjr«! ^tudOi
■^rnb. ZtfxA, ^In^jc, VMMi^, ficufjw-lsrtc, Zflmnit Jurte, Prwcije in Rnd;:n;ljc
Miliu Vitl^EmuL iLid.'..a. M Sp. flrnjcniin riofner. iLd.L.n.
uredništvo
31
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča, zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
Res nočemo več od
povprečja?
Saj ni res, pa je. Misel, ki mi je švignila skozi glavo ob govoricah, da je eden izmed učiteljev, ki je s svojim požrtvovalnim delom spravil do Zoisove štipendije prenekaterega domžalskega štipendista, osumljen nestrokovnega in nepedagoškega dela. Ker sem tudi sama ena od srečnežev, ki smo lahko delali z njim, ob, tem ne morem ostati ravnodušna. Če bi izbirala peščico najboljših učiteljev in profesorjev, s katerimi sem se med izobraževanjem srečala, med njimi zagotovo ne bi manjkal osnovnošolski učitelj fizike Bela Szomi Kralj. S svojim širokim znanjem in vsakemu učencu prilagojenim delom je znal navdušiti tako bolj kot manj nadarjene. Pouk je potekal dinamično, z mnogimi praktičnimi poskusi in kar nekaj dela po skupinah, cilj katerih je bilo učenje sodelovanja in pomoči med sošolci. Veljal je za strogega, vendar poštenega učitelja. Prizadeval si je za kvalitetno sodelovanje s starši, ki jih je brez zadržkov seznanjal tako z uspehi kot neuspehi učencev. Vedno je bil pripravljen celo izven časa rednega pouka preverjati znanje, v kolikor je učenec izrazil željo. Najbolj in najmanj uspešnim učencem se je dodatno posvetil v popoldanskih urah tako v obliki dopolnilnega kot dodatnega pouka. Učence, ki nas je prepoznal kot sposobnejše, je poleg fizike dodatno poučeval tudi razvedrilno matematiko, logiko in astronomijo, nekatere tudi šah. Ni mu bilo žal prenekaterega popoldneva in celo konca tedna za dodatno delo in spodbujanje na tekmovanjih ali astronomskih taborih. Od nas je zahteval
razumevanje in ne le tehnično znanje definicij in reševanja nalog. Pod njegovim mentorstvom smo mnogi osvojili srebrna in zlata priznanja, ki so nam zagotovila Zoisovo štipendijo, predvsem pa nas je naučil širokega pogleda na naravoslovje in matematiko, kar mi je vedno znova v veliko pomoč. Na fakulteti sem brez težav opravila z biofiziko in predmeti za razumevanje katerih je potrebno fizikalno predznanje. Tudi moja sestra, ki jo je poučeval, in je sicer študentka slikarstva, je ohranila veselje do fizike in na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana uspešno opravljala maturo iz fizike. Kot osnovnošolki se mi je zdel učitelj Szomi strahotno zahteven in s strahospoštovanjem sem prihajala na njegove ure. Danes sem vesela, da sem imela možnost sodelovati z njim. S svojim pristopom je iz nas iztisnil tisto najboljše in nam dal temelje, na katerih lahko uspešno zidamo, iz nas pa je izbil strah pred neuspehom ali nemočjo, ko se je potrebno spopasti z zahtevnejšimi izzivi in nalogami. Z učitelji, kot je Bela Szomi Kralj, je veselje in čast sodelovati.
Ana Hrovat, študentka medicine
Prometne zagate v KS Rova
V KS Rova ni omejitev za promet najtežjih vozil, čeprav vse ceste temu niso prilagojene. Razen tabel za naselja ni prometnih znakov za avtobusna postajališča, nepreglednost, nevarnost (izjema Kolovec), ni talnih črt, hitrostnih ovir za prehitre, merilnikov hitrosti, ne dovolj cestnih ogledal. Razen Rovske ceste so druge neosvetljene, brez pločnikov, omejitve hitrosti v večini krajev 50 km/h in med vasmi 90 km/h pa so premile. Večino cest v KS Rova bi morali urediti v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest (UL RS št 91/05) in ugotavljati kršitve. Nesreč, zahvaljujoč uvidevni večini, ni veliko, tveganja za prebivalce (otroci!) zaradi divjakov pa mora občina nujno odpraviti.
Križišče pri Plastenki je nepregledno, v zavoju se pogosto vozi po sredi. Ker sta tu dovoza dveh podjetij, je tveganj več. Križišče naj se izvede dvignjeno, z označenimi prehodi. Kolovška cesta
Nagrajuje: Honda Ambrož d.o.o., Radomlje
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 8, prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2012/2013: Valentin Košir, Radomlje; Vera Smid, Radomlje; Helena Juvan, Domžale.
Rešitev križanke prejšnje številke: KIJEV, HARKOV, LVOV, ODESA.
V tokratni številki nagrado podeljuje Honda Ambrož, nagrade pa so: brezplačni najem vozila Honda Civic, plastična ročka 4 l olja Castrol SLX, plastična ročka 4 l olja Castrol GTX in preventivni pregled vozila z meritvami.
Pravilne odgovore lahko pošljete do petka, 14. septembra 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale.
Veliko sreče!
O pešpoteh in kolesarskih poteh, na katerih nisi nikoli sam
Za pravi hit letošnjega (najbrž že tudi lanskega in predlanskega) poletja lahko razglasimo našo Kamniško Bistrico, ki je v zadnjih letih dobila podobo, kot si jo le želimo. Pri tem mislim predvsem na urejene poti ob obeh bregovih, ki jih od jutra do poznega večera zasedajo sprehajalci in kolesarji. Ti navdušeno dan za dnem obiskujejo svoje, včasih prav posebne kotičke. Marsikdo bi vam lahko na vprašanje, kje ste pa letos preživeli počitnice, odgovoril: ob Kamniški Bistrici in bilo je lepo!!
Ob njej se z možem voziva velikokrat. Navadno na pot prideva preko mostu, ki je povezal vzhodni in zahodni del občine ter bistveno skrajšal pot do mesta. Kadarkoli se pripelješ nanjo, nikoli nisi sam. Zjutraj ti odzdravljajo udeleženci Sole zdravja, dopoldne velikokrat srečaš skupinice otrok iz vrtcev in šol, da o mamicah in očkih z vozički, navdušenimi tekači in tekačicami, zlasti v večernih urah, ne govorim posebej. Čeprav nas je precej, se znamo razvrstiti. Kolesarjenje, teki, sprehodi ali le pogovori na klopcah ob obeh bregovih so v velik užitek. Množično obleganje obeh bregov Kamniške Bistrice kaže, da smo radi v naravi — pa naj gre za rekreacijo ali le prijetno pohajkovanje in ogledovanje vrste urejenih objektov: fitnesov na prostem, klopi in mizic, manjših otroških igrišč, večnamenskih površin, pa informativnih tabel in še kaj se najde. Nava-
dno kar zgledno urejenih, čeprav včasih vanda-lizma ne manjka. Velikokrat se srečujemo stari znanci, med katerimi je tudi Igor Kuzmič, ki večkrat »preverja« urejenost poti zlasti na območju Turističnega društva Radomlje. Tako je ob enem od naših srečanj, skupaj s sedanjim predsednikom TD Radomlje Petrom Zvoncem, omenil njihovo skrb za še večjo varnost poti, za kar so poskrbeli s svetlobnimi označbami, aktivirali pa so se tudi pri uničevanju invazivnih rastlin. Njihova skrb je tudi prijetno urejeno počivališče ob teniških igriščih. Potem ko smo se že zapeljali mimo šol zdravja v Domžalah in na Viru, moram omeniti lepo urejen prostor Sole zdravja Radomlje, ki so svoj prostor polepšali z rožami, ob tej priložnosti pa naj omenim še dve uspešni šoli zdravja v Dobu in Ihanu. Vsi smo se razveselili novega mostu čez Kamniško Bistrico v KS Homec-Nožice, ki omogoča še varnejšo in krajšo pot do Arboretuma Volčji Potok, kjer tudi nisi nikoli sam. Občina Domžale se je res potrudila in prav bi bilo, da bi se potrudili vsi, ki nam je omogočeno, da imamo sedaj pravo krožno pot ob
Kamniški Bistrici, ob njej dva fitnesa na prostem, kjer vedno vidiš koga, ki skrbi za svoje telo, pa tudi pitnike se najde, če si le dovolj žejen. Tu mislim na vse sprehajalce s psi, ki so dobrodošli, žal tudi pozabljajo, da imamo urejena pasja stranišča. Če pa jih morda ni, pa bi morali za svoje prijatelje poskrbeti sami. Navadno ne, čeprav so med njimi tudi svetle izjeme. Morda na kratko še o postajališčih, od katerih nekatera kažejo zelo slab odnos uporabnikov, saj so že krepko načeta, ali so jih zaradi vandalizma že odstranili, nekaterim pa so bila v napoto celo mlada lipova drevesa. Skoda! Morda še par dobrohotnih opozoril: »Videti je, kot da bi bili na turu«, je zadnjič zavpil nekdo nad kolesarjem, ki je kot blisk »poletel« mimo urejene kolesarske vrste; morda ne bi bilo slabo, če bi imeli tudi ljubitelji konj kakšno vrečko, saj njihovi prijatelji tudi ne iščejo stranišč; sem in tja bi bilo potrebno porezati tudi kakšne veje, zasuti kakšno jamo, pokositi kakšen delček, ki smo ga pozabili; vselej odnesti s seboj smeti, sicer pa ... hvala, da imamo Kamniško Bistrico!
Vera V.
NAGRADNA KRIŽANKA
10
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale.
naj ima STOP znak. Med Radomlja-mi in začetkom naselja Rova se sme voziti do 90 km/h. Predlagamo omejitev 50 km/h, saj so na tem odseku pogosti šolarji, ribiči, kolesarji. Na Rovah je hitrost omejena na 40 km/h. Vozišče Rovske ceste je preozko za srečevanje večjih vozil, ki se umikajo tudi na pločnik. Robniki so navpični in ostri, posledično je vožnja nevarna, poškodbe platišč in pnevmatik pogoste. Vgrajeni robniki niso skladni s TSC 03.200 - Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od vozno dinamičnih pogojev ... Za ceste do 50 km/h velja nagib 12 %, tega pa rovski nimajo. Križišče v središču Rov je tudi avtobusna postaja, vozniki iz smeri Dolenj pogosto spregledajo, da je prednostna Žiška cesta. Predlagamo, da se ga izvede dvignjeno, označi prehod in postajališče ter omili ostra krivulja pločnika. Cesta v Dolenje naj ima znak STOP. Cesta v Dolenje je nepregledna, zelo nevarna za otroke, kolesarje, pešce. Vozišče je mestoma preozko za srečevanja vozil. Omejitev hitrosti 40 km/h je preblaga, potrebno jo je znižati na 30 km/h, namestiti hitrostne ovire in zgraditi pločnik.
Žiška cesta. Ob njej je gostilna Pirc, objekt kulturne dediščine. Cesta, ki pelje tik nje, se ji mora prilagoditi. Gostilna ima ustrezna parkirišča in dovoze, občina pa mora zagotoviti varno vključevanje v promet. Ker sta ob cesti tudi gasilski dom in zasebni vrtec, bi morali vgraditi hitrostne ovire vse do kapelice, namestiti ogledala in označiti zožitev. Vozila iz smeri Žiče smejo voziti 90 km/h do table za naselje Rova, kar ni sprejemljivo, saj so tik za njo dovozi in gasilski poligon. Pre-
dlagamo, da se tabla za naselje Rova namesti pri Brezovici (del Rov), pri gostilni pa zaradi pešcev hitrost omeji na 30 km/h.
Cestni povezavi Rova-Žiče-Zagori-ca in Rova-Dolenje-Rafolče. Veliko je tranzitnih in tovornih vozil. Ozki cesti imata nepregledne in zdelane odseke, ni pa dodatnih omejitev hitrosti in opozorilnih znakov. Predlagamo, da se v Dolenjah in Žičah uveljavi omejitev 40 km/h, med naselji pa 70 km/h.
Brane Murko in skupina krajanov
Letošnji smrad
Vsako leto avgusta dopustniško kolesarim skozi Rova in vasi do Rafolč, saj je to najlepši predel daleč naokrog. Spomnim se zoprnega vonja, ki se je prejšnja poletja pojavil pri vasi Dolenje, kjer je deponija gnoja. Letos pa ogaben smrad zaznam, ko se pripeljem do gostilne na Rovah in ta smrad me spremlja vso pot. V bifeju na koncu vasi sem se pogovarjala o tem, povedali so mi, da je na Rovah samo en odstotek kmetov, pa še ti v glavnem zemljo dajejo v najem in da smrad ne prihaja z rovskih hlevov, ampak od gnojenja travnikov in njiv, ta gnoj pa dostavljajo kmetje iz drugih vasi. Smilijo se mi nemočni domačini, ki jim smrdi v hiše. Včasih so namreč kmetje skromno gnojili s hlevskim gnojem, pa še to pred dežjem, smrad pa je bil še vedno znosen in kratkotrajen. Zadnje čase se gnoji z gnojem s farm, ki ga je ogromno, ta pa vsebuje iztrebke kokoši, svinj, goveda in gnojevko. Že na videz majhna količina na travniku zelo zaudarja več tednov, še posebno letos, ko se je gnojilo v najhujši suši,
vetru in vročini. Ali je to sodobna vaba za turiste?
Fani Kovačič,Kamnik
» Po njih delih jih boste spoznali ... «
Zadnji čas, sploh pa obdobje zadnjih dni, je zelo nenaklonjeno slovenski katoliški cerkvi. Po čigavi krivdi? Najprej po krivdi nje same, kakor da bi pozabila na Kristusove besede »resnica vas bo osvobodila« ... Veliko je bilo namreč gonje proti upokojenemu nadškofu msgr. Alojzu Uranu in hkrati z njim proti kardinalu Rodetu, kakor da bi bil on kriv za nastalo situacijo okrog Urana. Če bi verniki in drugi Slovenci takoj iz prve roke izvedeli, za kaj pravzaprav sploh gre, bi se govorjenje hitro poleglo in bi imeli vsi zamašena usta, tako pa je bilo mnogo zavajajočih izjav, tako s strani medijev kot tudi s strani nekaterih cerkvenih osebnosti ... Ali ni bila in je s tem storjena velika, dolgo nepopravljiva škoda. Da smo tako rekoč pljuvali v lastno skledo, kakor da bi naravnost želeli priti ob dobro ime. Poslanka Majda Potrata si je lahko tudi na tej podlagi drznila izjaviti, navajam po smislu, da samo še Cerkev uživa slabši ugled od posameznih strank in je pri tem zavestno ali kakorkoli spregledala svoj lastni prag in posebej še njene stranke PS: spregledati prag pa je lahko zelo nevarno. Kakor nadškof Uran prednjači po svoji priljubljenosti pri vernikih in tudi drugih, pa kardinal Rode po iskrivosti duha; osebno imam o obeh pozitivno mnenje. V tej zvezi lahko rečem le to, da je morda Rode želel za svojega na-
slednika na nadškofijskem sedežu videti nekoga iz Kongregacije lazaristov, na primer dr. Ocvirka ali dr. Stresa ..., kar pa še ni in sploh ni poglavitni greh. Njegov »greh«, besedo zavestno dajem v narekovaj, je bil v tem, ker je komunistom nalival čistega vina na morda predirekten način, ob čemer pa izjavljam, da so tudi med komunisti ljudje, vredni vsega spoštovanja. Skratka: nikoli ne smemo vseh ljudi te ali one institucije »zmetati v en koš«. Ne smemo pa spregledati, da pa je Rode največji Slovenec v Vatikanu, ki je kot tak ime Slovenije tudi ponesel v svet, tako da, kdor napada Rodeta, napada ipso facto tudi slovenstvo kot tako. Rode ni imel dlake na jeziku in je v času takrat še tovariša Franca Šetinca izjavil, da je zločin zločin, tudi če je storjen v imenu revolucije, in da današnja družba tone v vulgarno potrošništvo, kar pa seveda ni bilo vsem všeč.
Da počasi zaključim: nekateri so gonjo proti Uranu in delno proti Rodetu, češ da je on le-te sokriv, pospremili s starim izrekom: Errare humanum est, kar pomeni, motiti se je človeško in pri tem spregledali še njegov drugi del »sed in erroris perseverare dementis«, kar pomeni vztrajati v napakah, je pa bedasto. To velja tudi za vsakršno nepremišljenost ali prenagljenost. Poskušajmo prispevati k pomiritvi, saj se govorice okrog tega vsega že tako ali tako širijo kakor požar. Skratka: verniki imamo vso pravico izvedeti, za kaj pri vsej aferi okrog Urana pravzaprav gre. Če nam to ne bo omogočeno, bomo prisiljeni misliti, da je vse skupaj kakorkoli zrežirano . In kdo je režiser? Resnica nas bo osvobodila. Cerkev naj se potrudi vrniti vernikom zaupanje vanjo.
Ivan Kepic, Dragomelj
NIZKO JU2N0 DREVO Z DLANASTOKRPIMI USTI, FIGA
PRIPAD-
NK GERMANSKEGA PLEMENA
ISLAMSKA FRANCO-ŠOTSKA SKI NOGO- ŽENSKA SEKTA METAŠ OSEBA V SIRU (LOUIS) IZ
___ OPERE
TRUBADUR GRAD V NASELJU
PRI LJUBLJANI
DENARNA
POZDRAVLJANJE	NAŠ
PRI ODHODU, NAVADNO PESNIK EllnT. S STISKOM ROKE (SREČKO) v LITW
VREDNOSTNI PAPIRJI AU DRAGOCENOSTI, POLOG
ŠPANSKI KRITIK IN PRIPOVEDNIK (LE0P0LD0 GARCIA)
KRAVJI MLADIČ
MAJHEN, ŠKODLJIV GL0DAVEC
DELAVEC
MLATIL-NICI
FR. REKA L0ARA
PREVLEKA ZA ODEJO
DRUŽINA IZ ROMANA VZHODNO OD RAJA RUMDIJ
DROBIŽ VMAKAU NAŠ NEKD. NAM1ZN0T. (EDVARD)
HAVAJSKI OTOK Z GLAVNIM MESTOM HONOLULU
FRAN DETELA
ENAKOPRAVNOST
GLADINA, POVRŠINA
ZASTOPNIK, REPRE-ZENTANT
NAPAKA, DEFEKT, OKVARA
A0NEC, BE0TUEC
ANA V DALMACIJI
NARODNI PARK V KENM PRIPRAVA ZA REZANJE
POROŠTVO, KUBANSKI ZAVEZA POLITIK OTOK V (RAUL) MALEM __BELTU
EMMA THOMPSON NIZOZEMSKA JADRNICA
REAKTIVNO LETALO
IGRALEC RANER
RIMSKA ŠEST
JASNO NEBO
LOJZE ROZMAN
L0CEN PRI KOŠARI
UMBERTO GIORDANO
IZD0LBEIUE ROVA ZARADI PRI. TEKA VODE TANTAL
OSEBA IZ GRŠKE MITOLOGIJE, SIN TITANA JAPETA,
STAREJŠA KAMENA DOBA
FELIX WANKEL
VRSTA SKOKA PRI UMETNOSTNEM DRSANJU
TEJEV BRAT
PREBIVALKE IRSKE
LONČARSKA PEČ, KOT JI REČEJO V RIBNIŠKI DOLINI
HRVAŠKI IGRALEC (SVEN)
AMERIŠKI MALI MEDVED, KI Žm NA OBMOČJU OD JUGOVZHODA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE DO JUŽNE DREVESNE MEJE V ARGENTINI, N0SAT1 MEDVED
POMOČ: ALAS-španski kritik in pripovednik (Leopoldo Garcia), ALAVITI-islamska šiitska sekta v Siriji, MANTISA-decimalni del logaritma, OŽAGA-lončarska peč, kot ji rečejo v Ribniški dolini, POVRAZ-locen pri košari, RANTAHA-velika plahta (zastarelo)
32
objave
7. SEPTEMBER 2012
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/2007, 103/2007, 105/2008 in 11/2011) in 15. člena Odloka o oglaševanju in obveščanju na javnih površinah in površinah v lasti Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/2003) javno objavljamo
Postopek in seznam lokacij brezplačnih plakatnih mest za volitve predsednika republike
i.
Volitve predsednika republike bodo v nedeljo, 11. novembra 2012.
II.
Postopek za pridobitev brezplačnih plakatnih mest za volitve je urejen v IV. poglavju Odloka o oglaševanju in obveščanju na javnih površinah in površinah v lasti Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/2003) »OBVEŠČANJE IN OGLAŠEVANJE ZA POTREBE VOLILNE KAMPANJE« od 15. do 21. člena.
III.
Organizatorji volilne kampanje lahko z vlogo kandidirajo za brezplačna oglasna mesta najkasneje do torka, 02. 10. 2012, do 12. ure.
IV.
Žrebanje na podlagi vlog se opravi dne, 04. 10. 2012 ob 11. uri, v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, I. nadstropje (konferenčna soba).
V.
Vsem organizatorjem volilne kampanje se zagotovi in razdeli enako število brezplačnih plakatnih mest, brez plačila komunalne takse. V kolikor to ne bo mogoče zagotoviti, se posamezna plakatna mesta izvzame iz seznama lokacij brezplačnih plakatnih mest, tako da bo za vse organizatorje volilne kampanje zagotovljeno enako število plakatnih mest.
VI.
Seznam lokacij, ki jih je možno uporabljati za volilno kampanjo od 12. 10. 2012 je naslednji:
I.) REKLAMNI PANOJI, NA KATERIH SE NAMEŠČAJO PLAKATI DIMENZIJE 100 cm x 70 cm (format B1)
CONA 1
št. lokacije	lokacija	šifra panoja	plakatno mesto
1	Ljubljanska c. - pri trgovini Vele	DM10502	3
2	Ljubljanska c. - pri trgovini Vele	DM10502	4
3	Kolodvorska - Žel. post.	DM10202	3
4	Kolodvorska - Žel. post.	DM10202	4
5	Ihan — avtobusno postajališče	DM12002	3
6	Ihan — avtobusno postajališče	DM12002	4
7	Ljubljanska cesta - pri bistroju Minuta	DM10602	3
8	Ljubljanska cesta - pri bistroju Minuta	DM10602	4
CONA 2			
št. lokacije	lokacija	šifra panoja	plakatno mesto
9	Kamniška c. - Preserje - Trgovina Tuš	DM11002	1
10	Kamniška c. - Preserje - Trgovina Tuš	DM11002	2
11	Kamniška c. - Rodica - pri Ravbarju	DM10902	3
12	Kamniška c. - Rodica - pri Ravbarju	DM10902	4
13	Vir - regionalna cesta — AP, Lj	DM113021	3
14	Vir - regionalna cesta — AP, Lj	DM11301	4
15	Dob - regionalna cesta - AP (OS), Mb	DM11402	3
16	Dob - regionalna cesta - AP (OŠ), Mb	DM11402	4
II.) REKLAMNI PANOJI NA DROGOVIH JAVNE RAZSVETLJAVE DIMENZIJE 100 cm x 70 cm			
CONA 1			
št. lokacije	lokacija		
1	Ljubljanska cesta pri križišču Majhenič		
2	Ljubljanska cesta pri Zavarovalnici Triglav		
3	Ljubljanska cesta pri Gorenjski banki		
4	Ljubljanska cesta - Bar Bled		
5	Ljubljanska cesta — avtobusna postaja		
6	Ljubljanska cesta pri blagovnici Vele		
7	Rojska cesta pri križišču z Ljubljansko cesto		
8	Karantanska cesta		
9	Slamnikarska cesta Mercator		
10	Ljubljanska cesta od Luna bara proti centru		
III.) ČEZCESTNI TRANSPARENTI DIMENZIJE 8 m x 1 m			
CONA 1			
št. lokacije	lokacija		
1	Ljubljanska cesta pri stari knjižnici		
2	Ljubljanska cesta pred veleblagovnico VELE		
3	Ljubljanska cesta pri MERCEDES BARU		
4	Savska cesta pri gasilnem domu		
IV.) A - REKLAMNI PANOJI DIMENZIJE 120 cm x 90cm			
CONA 1			
št. lokacije	lokacija		
1	Ljubljanska cesta na pločniku pri stari knjižnici (OŠ Venclja Perka)		
2	Ljubljanska cesta na pločniku pred LB Domžale (stara banka)		
3	Ljubljanska cesta na pločniku — pri agencij	i Ten - Tours	
4	Ljubljanska cesta na pločniku - pri agencij	Ten - Tours	
5	Ljubljanska cesta na pločniku (turistična tabla) pri Mercatorju		
6	Ljubljanska cesta na pločniku (turistična tabla) pri Mercatorju		
7	Slamnikarska cesta pri marketu Tuš		
8	Slamnikarska cesta pri marketu Tuš		
Številka: 04-1/2012 Datum: 08. 08. 2012
Občina Domžale Župan Toni Dragar, l.r.

Občina Domžale,
Oddelek za komunalne zadeve,
objavlja
Javno povabilo za sofinanciranje dejavnosti neprofitnih okoljevarstvenih organizacij in društev v letu 2012
Občina Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, obvešča vse zainteresirane neprofitne nevladne organizacije in društva,
da je odprto javno povabilo za sofinanciranje okoljevarstvenih projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na območju občine Domžale.
Cilj javnega povabila:
Promocija in spodbujanje delovanja društev na področju varstva okolja. Cilji so natančno opredeljeni v razpisni dokumentaciji.
Predvidena višina razpisanih sredstev:
5.000,00 EUR
Merila za dodelitev sredstev:
Maksimalna višina sofinanciranja je 70 % prijavljenih programov, izjemoma se lahko dodeli
višji delež sredstev, v kolikor število prijavljenih vlog ter obseg razpisanih sredstev ne bo dosežen. Merila za dodelitev sredstev so reference prijavitelja, finančna učinkovitost in izvedljivost projekta z opisano vsebino, stopnja doseganja ciljnih javnosti v okviru predlagane vsebine projekta. V kolikor več društev skupno nastopa kot prijavitelj enega projekta, bo višina sofinanciranja z vsakim soudeleženim partnerjem za 10 % višja. Natančnejša obrazložitev meril je predmet razpisne dokumentacije.
Rok, v katerem lahko prosilci predložijo vloge in način predložitve vlog:
Predlagatelj mora poslati oziroma dostaviti vlogo najkasneje do 21.09.2012 do 12. ure na naslov: Občina Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Za vloge,
ki bodo poslane po pošti, šteje poštni žig s priporočeno pošto najkasneje z dne 21.09.2012.
Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki mora biti opremljena in označena tako, da je na prednji strani ovojnice navedeno »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA SOFINANCIRANJE OKOLJEVARSTVENIH PROGRAMOV DRUŠTEV«.
Kuverta mora biti opremljena tudi z naslovom prijavitelja. Vloge, ki ne bodo prispele v roku in ne bodo pravilno opremljene, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju.
Čas in kraj odpiranja vlog:
Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge se bodo odpirale po vrstnem redu prejema dne 25.09.2012 na Oddelku za komunalne zadeve. Predlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v roku najkasneje 15 dni po odpiranju vlog.
Razpisna dokumentacija:
Je na voljo ves čas trajanja javnega razpisa na spletni strani Občine Domžale www.domzale. si, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo tudi na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, vložišče — soba št. 4.
Ü "
Obvestilo
samostojnim
podjetnikom
in malim
gospodarskim
družbam
Zainteresirane samostojne podjetnike in male gospodarske družbe obveščamo, da se še vedno lahko prijavijo na Javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno mero za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale za leto 2012, ki je bil objavljen v Slamniku št. 8/12, dne 22.6.2012 ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče / Razpisi / Podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Rok za oddajo vlog teče do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 26.10.2012.
Dodatne informacije lahko dobite na Občini Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, na tel.št. 01/72-14-251.
Občina Domžale
OBČINA DOMŽALE
Razpored odvoza kosovnih odpadkov - jesen 2012
PRODNIK
Jjwio kjamurulrea- (Md|HK
DATUM ZAČETKA AKCIJE	KRAJEVNA SKUPNOST	ZAJEMA NASELJA
10.09.2012	KS Radomlje	Hudo, Radomlje, Škrjančevo
	KS Rova	Dolenje, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče
11.09.2012	KS Homec - Nožice	Homec, Nožice
12.09.2012	KS Preserje	Preserje
13.09.2012	KS Jarše - Rodica	Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Zg. Jarše
17.09.2012	KS Veclja Perka	Domžale (predel KS Venclja Perka), Depala vas
18.09.2012	KS Slavka Šlandra	Domžale (predel KS Slavka Šlandra), Zaboršt
19.09.2012	KS Tomo Brejc - Vir	Količevo, Podrečje, Vir
20.09.2012	KS Dob	Brezovica, Češenik, Dob, Gorjuša, Laze, Sv. Trojica, Turnše, Žeje, Želodnik
	KS Krtina	Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Studenec, Škocjan, Zalog pod Sv. Trojico
24.09.2012	KS Simona Jenka	Domžale (predel KS Simona Jenka)
25.09.2012	KS Dragomelj - Pšata	Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šentpavel
26.09.2012	KS Ihan	Brdo pri Ihanu, Goričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE sodijo: nevarni odpadki (kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov), avtomobilski deli, akumulatorji, gume, sodi, gradbeni material, veje drevja in živih mej.
Kosovni odpadki morajo biti na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov. V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki 01/729-54-30 ali elektronskem naslovu info@jkp-prodnik.si
Razpored odvoza nevarnih odpadkov - jesen 2012
29.09.2012	14:30 - 16:00	KS Vir	pri uvozu na Avtoodpad
	16:30 - 18:00	KS Jarše - Rodica	pri gasilskem domu
24.09.2012	14:30 - 16:00	KS Venclja Perka	parkirišče pred veleblagovnico Vele
	16:30 - 18:00	KS Simona Jenka	parkirišče Prodnik d.o.o., Savska cesta 34
25.09.2012	14:30 - 16:00	KS Slavka Šlandra	parkirišče Bistra (N.Tesla 16) - pri vrtcu
	16:30 - 18:00	KS Dragomelj - Pšata	dvorišče stare Osnovne šole
26.09.2012	14:30 - 16:00	Ks Ihan	športni park
	16:30 - 18:00	KS Dob	športni park (pri nogometnem igrišču)
27.09.2012	14:30 - 16:00	KS Krtina	pri zbirališču mleka v Brezjah
	16:30 - 18:00	KS Homec - Nožice	pri gasilskem domu
28.09.2012	09:00 - 10:30	KS Preserje	ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto
	11:00 - 12:30	KS Radomlje	pri parkirišču Kulturnega doma
	13:00 - 14:30	KS Rova	pri gasilskem domu
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO:
-	nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja
-	tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano
-	odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije
-	odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal
Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče za vse občane obvezno. Med te odpadke štejemo biološko razgradljive odpadke iz kuhinje in zeleni vrtni odpad. Tovrstne odpadke zbiramo v za to predvidenih posodah rjave barve ali na kom-postnikih. Glavni namen ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada je zagotoviti najprimernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki. Cilj takega ravnanja je zmanjšanje količine mešanih komunalnih odpadkov, torej izločiti
odpadke, ki jih je mogoče ločeno zbirati, ponovno uporabiti oziroma kompostirati. Skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki je stopila v veljavo leta 2010, je na območju celotne države prepovedano mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno odpadke te vrste zbirati na kompostniku. Če na kompostnik odlagate zeleni vrtni odpad in kuhinjske odpadke, mora
kompostnik ustrezati Pravilniku o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov, zahteve pa najdete tudi na naši spletni strani. Če imate možnost odlaganja biološko razgradljivih odpadkov v rjave posode in na kompostnik, vam priporočamo, da odpadke kot so meso, kosti ali pokvarjeni prehrambni izdelki, ne odlagate na kompostni kup, ampak jih odložite v rjavo posodo. S tem se izognete morebitnim živalskim obiskovalcem in drugim nevšečnostim, kot je na primer neprijeten vonj. Odvozi rjavih posod se izvajajo v poletnem času enkrat tedensko, v zimskem pa na štirinajst dni. Urnik
odvoza bioloških odpadkov v vašem kraju lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si. Vsi ločeno zbrani biološki odpadki so predelani v kompostarni. Občani, ki so vključeni v javno službo ravnanja z biološkimi odpadki (imajo rjavo posodo), lahko večje količine zelenega vrtnega odpada, ki jim občasno nastane, brez dodatnih stroškov oddajo tudi v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu.
Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o.
7. SEPTEMBER 2012
objave
33
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Lipa Domžale stopa v petnajsto leto dela
Pred petnajstimi leti se je skupina starejših zbrala na ustanovnem občnem zboru. Manj kot 30 slušateljev je obiskovalo pet tečajev. Letos vpisujemo v petnajsto študijsko leto.
Naša programska usmeritev se ustaljeno odvija na treh področjih: izobraževanje, kultura ter šport in rekreacija.
V študijskem letu 2011/2012 je dejavnost Lipe potekala v 80 oblikah, ki se jih udeležuje 980 članov.
Največ interesa je za izobraževanje, ki poteka v:
•	tečajih tujih jezikov (nemščina, angleščina, italijanščina., španščina, francoščina in ruščina)
•	zgodovini in kulturi drugih narodov
•	umetnostni zgodovini
•	zgodovini religij sveta
•	slamnikarstvo na Domžalskem
•	psihologija
•	mediacija
•	etnologija
•	računalništvo (osnove dela z računalniki, Word, obdelava fotografij)
Zelo razširjeno in kvalitetno je kulturno področje dela na Lipi.
Naši člani se srečujejo v:
•	likovnem krožku
•	krožku keramike
•	krožku klekljanja
•	izdelavi punčk Unicef - Špelce domžalske
•	gledališki delavnici
•	literarnem krožku in
•	pevskem zboru
Še prav posebno ponosni smo na delo literarnega krožka. Smo pred izdajo 13. literarnega zbornika Šum jeseni, v katerem sodeluje 34 avtorjev.
Zanimanje in skrb za fizične sposobnosti sta v porastu in veseli smo, da na tak način člani Lipe skrbijo in krepijo svoj telesno kondicijo.
Za zdravo telo poskrbimo s:
•	telovadbo
•	jogo za starejše
•	pohodništvom
•	kolesarjenjem
•	plesno rekreacijo
Največji interes je za pohodništvo. Pohodniki se srečujejo skozi vse leto in na več kot 100 pohodih je v obeh skupinah sodelovalo približno 3000 pohodnikov, ki so prehodili 70.000 in več metrov višinske razlike. Na pohodih spoznavajo bogato planinsko floro ter naravne, krajevne in zgodovinske znamenitosti ter se seznanjajo in krepijo sposobnosti za varno hojo tudi po planinah in visokogorju.
Zelo dobra je udeležba članov Lipe na strokovnih izletih po Sloveniji in v inozemstvu. V preteklem letu smo
organizirali šest enodnevnih in štiri večdnevnih ekskurzij. Ogledali smo si kulturne, zgodovinske in naravne lepote v Metliki, Kar-lovcu in Dugi Resi, Prekmurju, Koroški, Beogradu in Šumadiji, Rimu in Vatikanu, se peljali z ladjo po Donavi in si ogledali samostana v Melku; bili smo tudi v daljni Indiji in Nepalu ter na Madeiri.
Kvaliteten program Lipe dopolnjujejo občasna predavanja in predstavitve priznanih kulturnih in drugih strokovnjakov. V preteklem študijskem letu smo imeli štiri takšna srečanja.
Redne oblike dejavnosti Društva Lipa vodi 27 strokovno usposobljenih predavateljev in vodij, ki so povezani v andragoški aktiv.
Vabimo vas, da se nam pridružite. Prepričani smo, da je v programu Lipe Domžale zagotovo veliko zanimivega tudi za vas.
Prve informacije dobite po tel. 01/722-66-70 ali 041/727-873, ali pa nas v času uradnih ur (ponedeljek, sreda od 10. do 12. ure) obiščite v Domžalah na Ljubljanski 58.
Oglejte si našo spletno stran: www.drustvo-lipa.si ali pa nam pišite na: lipa.domzale@t-2.net
Metka Zupanek, predsednica Lipe Domžale
Šola, ki mi je blizu! Tudi odraslim in za odrasle!
Na Srednji šoli Domžale lahko pridobite formalno izobrazbo po programih splošne gimnazije, ekonomski tehnik (PTI), strojni tehnik (PTI), trgovec, avtoserviser in inštalater strojnih inštalacij.
SŠ Domžale = splošna gimnazija + poklicna in strokovna šola. Klikni www.ssdomzale.si.
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v septembru 2012
NAZIV PRODAJALCA
PRODAJNI ARTIKLI
DNEVI PRODAJE
CERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje
mleko iz mlekomata
24 ur na dan
MARTIN PISKAČ s.p., Ljubljana - Črnuče
kruh in pekovsko pecivo, keksi, testenine, slaščičarsko pecivo in flips
VRABEC RIKARDO, Dutovlje
različna vina, likerji, žgane pijače, sok
LOBODA ŠTEFI, Domžale
različne vrste zelenjave
VI-JA d.o.o., Žalec
:

:

ŠTRUKELJ ANDREJ,	orehova jedrca, jabolka, jabolčni kis, sadike zelišč *
Domžale	
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Prodamo domače kozje mleko z manjše hribovske kmetije. 031/308-479
http://priusovih.weebly.com/
Usnjeni črn trosed, lepo ohranjen, oddam za simbolično ceno 50 EUR. 031/246-478
INŠTRUKCIJE MATEMATIKE IN FIZIKE za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. 040/168-454
Prodam kvalitetna suha žagana bukova drva z dostavo. Maksimiljan Kosmač, Limbarska gora 8, 1251 Moravče. 01/723-19-78.
Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 129.000 €. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. 040/414-141.
ŠIVALNI STROJI - servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. 041/920-149
Naselje oskrbovanih stanovanj v Kamniku raste
Pred dvema letoma se je začela gradnja naselja oskrbovanih stanovanj v Kamniku v neposrednji bližini Doma starejših občanov. V dobrem letu so zgradili 96 stanovanj in garažno hišo z 205 parkirnimi mesti za lastnike in obiskovalce. Nekaj stanovanj, vseljivih takoj, je še na razpolago.
V treh novih objektih gradijo še dodatnih 51 stanovanj, od tega 15 garsonjer in 36 dvosobnih stanovanj. Gradnja bo končana v predvidenem roku, to je do konca septembra 2012. Veliko zanimanje potrjuje, da si starejši želijo življenje organizirati v prijetnem in mirenem okolju z
zagotovljeno oskrbo, ki jim bo na voljo, ko jo bodo potrebovali. Ker je sedanja populacija upokojencev še zelo aktivna, jih, po odzivih in zanimanju sodeč, pritegne tudi obilo možnosti za rekreacijo, pohodništvo in plavanje.
Varstvo v oskrbovanih stanovanjih omogoča bivanje starejšim, ki ne želijo obremenjevati svojih otrok, po drugi strani pa tudi ne želijo, da bi jih skrbelo zanje, in je ena od najboljših možnosti, ki omogoča letom primerno kakovostno življenje, individualnost in intimnost. Lastno gospodinjstvo, občutek svobode, neodvisnosti in nadzor nad lastnim
življenjem, ustvarjajo pogoje za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve tukaj ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo celotne kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine. Za vse informacije in ogled se lahko dogovorite po telefonu na številko: 01/750-72-00.
Oglasno sporočilo
"Z nakupom oskrbovanega stanovanja sem staršema omogočila bolj kakovostno življenje, s selitvijo v njuno hišo pa rešila stanovanjsko vprašanje zase in za družino."
* Več o nakupu oskrbovanega stanovanja si preberite na www.dolenjgrad.si.
LAI
Dolenjgrad
DOLENJGRAD d. o. o.
Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika T: 01 750 72 00, 031 380 929 F: 01 750 72 10 E: tajništvo@dolenjgrad.si
OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU
KRIŽMAN MARJAN, Ižanska cesta 338, 1000 Ljubljana	skuta, kisla smetana, slani siri, kajmak, tekoči sadni in navadni jogurt ter maslo.	*
DOMES d.o.o., Zajelše, Dol pri Ljubljani	mesni domači izdelki	*
ANŽIČ BRANKA, Bišče, Domžale	različni polizdelki (moka, zdrob, kaša) iz pšenice, koruze, ječmena in ajde ter fižol iz lastne pridelave	*
SRČEK D.O.O., Lukovica	vse vrste kruha, testenin, slaščic in peciva	*
HUBAT d.o.o, Mengeš	rezano cvetje, pelargonije, enoletnice, lončne krizanteme, ikebane	*od 15. septembra dalje
ZAVOD JERMAN, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice	*
KMETIJA - SIRARNA BOGATAJ, Gorenja vas	mleko, fermentirani mlečni izdelki, skuta, siri	*
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje	suhomesnati izdelki (salame, klobase, pršut, bržole, krvavice, pečenice, zaseka, ocvirki)	*
PROSENC ANA, Beričevo , Dol pri Ljubljani	različne lončnice, sadike za balkone, vrtove in grobove, rezane krizanteme, zelenjavne sadike	*
BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike, semena in plodovi	vsi dnevi
RIBNIKAR DUŠAN, Nasovče, Komenda	različne vrste zelenjave	sobote
MARIJA ŽENKO, Dilce, Postojna	jajca iz lastne pridelave	petki
SVETEK FRANC, Dobrunjska cesta, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, jabolčni sok, kislo zelje, repa in kisle glave iz lastne pridelave	torki, srede, petki, sobote
SAŠO ŽALJEC s.p., Domžale	nagrobne sveče, nagrobne elektronske sveče, dekorativne sveče, dišeče sveče	srede, petki, sobote
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave	torki, srede, četrtki, petki, sobote
TOMAŽIN VINKO, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja in dolenjsko belo vino	petki
HAUPTMAN MARTIN, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave, predelane in konzervirane vrtnine, kis, kruh, potica in pecivo, testenine in jajca iz lastne pridelave	sobote
JDJ-AVRIKELJ d.o.o., Sp. Brnik	sadike zelenjave, sadike balkonskega cvetja ter sadike za gredice in grobove	7.9., 19.9., 21.9. in 28.9.2012
PIVOVARSTVO RR, Rok Rutar s.p., Ljubljana	pivo Carniola Brown Ale (5 l in 0,33 l) in Carniola Chocolate Stout (0,33 l).	1.9. in 8.9.2012
VEPRO d.o.o., Mojstrana	ekološka hrana (zelenjavni namazi, začimbe, marmelade, ekološki kruh, ekološka olja, ipd)	1.9., 7. 9., 8.9., 14. 9., 15. 9., 21.9., 22. 9., 28.9. in 29. 9. 2012
OCVIRK PETRA s.p., Laško	različne vrste nogavic	prva sobota v mesecu
MIKO TAMARA, Senovo	sveče okrašene z voščeno folijo, vizitke in drugi dekorativni predmeti iz lastne proizvodnje	1.9. in 29.9. 2012
KOPAČ JANEZ, _ Podgorica, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	sobote
ALIJA ŠKERIC, Rožno, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, mošt in kis iz lastne pridelave	srede, petki, sobote
RAVNIKAR KLEMEN, Sv. Trojica , Dob	ekološko pridelane poljščine in izdelki, zelenjava ter sadje in izdelki	sobote
Opomba: Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
34
objave
7. SEPTEMBER 2012
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in svak
Karol Gerič
iz Miklošičeve 1/d; Domžale
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali sveče,
cvetje, finančni prispevek in darovali za sveto mašo. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in izvajalcu Tišine. Posebna zahvala tudi ordinaciji dr. Marije Starbek, patronažni sestri Poloni Kunstelj, bolnici Golnik in kolektivu Helios.
Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ga imeli radi.
Žalujoči: vsi njegovi
Tisti, ki ga nosimo v srcu, ne bo nikoli pozabljen!
V SPOMIN
Alojzu Matjanu
z Vira
Minilo je pet let, odkar se je ustavilo tvoje srce, vendar v naših srcih boš vedno živel. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric, tast in svak
Janko Ulčar
iz Domžal
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vsa izrečena
sožalja, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala zdravniku Janezu Svoljšku, iskrena hvala gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravljeno zadnje slovo. Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami bolečino.
Vsi njegovi
Pride dan,
ko sem nam izpred oči izgubi ta zemlja — in se življenje molče poslovi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi
Franca Uršiča
iz Domžal, Kopališka 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala tudi gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen poslovilni obred.
Vsi njegovi
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, in se spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
14. avgusta 2012 smo se poslovili od našega dragega
Marijana Starina,
upokojenca LIP Radomlje
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Tonetu Zibertu za poslovilni govor, Zvezi borcev in gasilcem PGD Radomlje.
Žalujoči: vsi njegovi
Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali,
skupaj razmišljali in se smejali.
Vse je bilo samoumevno, samo konec ne .
V SPOMIN
8. septembra mineva deseto leto, odkar je sklenil svojo življenjsko pot
Marjan Grojzdek
iz Mačkovcev
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Hčerka Marta z družino

Ni solz, ki bi te obudile, ni sile, ki bi te vrnila, ostale so le slike in spomini.
V SPOMIN
Letos mineva peto leto, odkar si nas zapustil in ostala je praznina, dragi mož, oči in stari ata
Martin Volkar
z Vira pri Domžalah
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi njegovi
Bolečino da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli in krvavi, ker vaju Štefan in Bojan več v našem domu ni.
V SPOMIN
22. julija je minilo 21 let in 3. septembra 25 let žalosti, odkar sta naju v cvetu mladosti za vedno zapustila najina sinova
Bojan in Štefan Rožič
z Vira
Zahvaljujeva se vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun prerani grob
Mami in ati
f
Ti, ki si bil kot sonce, ti, kar pomenil si nam vse, ti, ki ljubili smo te, prav ti, zapustil si nas, da bolečina nas tli, a žal v življenje nikoli, prav nikoli te ne obudi!
Romi
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo se mnogo prezgodaj poslovili 28. junija 2012 na pokopališču v Dobu od našega moža, očka, sina, brata, strica, nečaka, bratranca in prijatelja
Janeza Zajca
z Vira
Ob boleči izgubi našega Janija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso nudeno pomoč ob njegovem slovesu. Iskrena hvala za besede tolažbe, izraze sožalja, darovan denar, sveče in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sestrični Romani in sodelavcem MNZ Ljubljana Šiška za ganljiv poslovilni govor ter policijsko spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V	naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V	51. letu starosti me je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil moj partner in prijatelj
Franci Uršič
iz Domžal
od njega smo se poslovili 24. julija 2012 na pokopališču v Domžalah. Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki ste mu bili v času njegove bolezni v pomoč in tolažbo ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujem se njegovemu sosedu in prijatelju Petru za vso pomoč. Hvala patronažni sestri Romani, posebne zahvale pa osebju ORL klinike in dr. Grošlju za skrbno oskrbo v zadnjih dneh njegovega življenja.
Anica
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in se spomnite, kako trpela sem, in mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči in prezgodnji izgubi naše drage mamice, hčerke in prijateljice
Katje Kavčič
z Vira, Kuharjeva ulica 1
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, denarno pomoč, sveče in spremljanje na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Vrbančič. Hvala patronažni službi ZD Domžale in dr. Mušiču. Posebna hvala govorniku Janezu Hafnerju in pustni sekciji Striček Vir. Hvala podjetju El-plast Lebeničnik iz Domžal za izdatno finančno pomoč.
Vsem in prav vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njeni
7. SEPTEMBER 2012
objave
35
Bolečina izzveni, v srcu pa ostane neizmerna praznina.
ZAHVALA
13. avgusta 2012 se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Jože Rus
iz Rov, Hrastičje 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, KS Rova in Heliosu d.o.o. za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Nevrološki kliniki v Ljubljani za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta in strica
Alojzija Omejca - Lojzeta
iz Radomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče.
Vsi njegovi
Ni te več pred hišo, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši,
če svečko na grobu tvojem upihnil bo vihar,
v srcih naših je ne bo nikdar.
V SPOMIN
Minevata dve leti, odkar si nas zapustil dragi mož, oče in brat
Jožef Lunar
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke, iskrena hvala!
Vsi njegovi
Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila, bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le bolečina.
ZAHVALA
Tiho in mirno nas je v 87. letu zapustila ljubljena mama, babica in prababica
Sidonija Sever
iz Doba
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodoma župniku iz Doba Juretu Ferležu in župniku Evangeličanske cerkve iz Ljubljane Gezi Filo za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem in praporščaku Društva upokojencev Domžale. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale za vso skrb in nego.
Vsi njeni, avgust 2012
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni.
Ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
15. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Ludvik Hafner
z Vira
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti sklenila naša draga žena, mami, babi, sestra, tašča in teta
Marija Iglič,
roj. Pipan iz Nožic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič, župniku Lojzetu Hostniku in pevcem za lepo opravljen obred. Zahvala tudi dr. Olgi Ložar za dolgoletno zdravljenje.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Andrej Bernot
Ob izgubi našega očeta se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala tudi gospodom župnikom, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi
njegovi
Kjerkoli si, povsod smo mi s teboj. In kjerkoli smo mi, si z nami tudi ti...
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi moža, očeta in sina
Zdravka-Davorina Omerzela
s Homca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem podjetja Lidl, vsem sosedom in sovaščanom ter vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi osebni zdravnici Olgi Ložar za njeno upanje in nudeno pomoč.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Na lep poletni dan 5. julija 2012 nas je po težki bolezni zapustil in končal zemeljsko potovanje naš dragi mož, ati, ata ,
Henrik Piskar
(25.6.1937 - 5.7.2012)
iz Preloga
Hvala dr. Tomažu Mušiču za vse njegove obiske, besede tolažbe in lajšanje bolečin. Hvala patronažnim sestram ZD Domžale, še posebej sestri Dragici Šarec. Hvala gospe Urški Vidergar-Ilič za lep poslovilni govor od našega atija.
Hvala gospodu župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Kranjskega okteta in pogrebni službi Vrbančič. Hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli ustna, pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, ga imeli radi ter postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Čeprav leta teko, spomin na ljubljeno osebo ostaja.
V SPOMIN
Spet je prišel 5. avgust in z njim tretje leto, ko si nas zapustila
Metka Peršolja
iz Domžal
Vsem, ki se je spominjate, hvala za postanek pri njenem grobu.
Vsi tvoji
Bolečina se da skriti, tudi solze se da zatajiti, vendar ni ure in noči, povsod si v srcu z nami ti.
V SPOMIN
21. septembra bo minilo eno leto, odkar ni več med nami naš dragi mož, oče, dedi, pradedi
Jakob Habjan
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečko in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 60. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, oče, dedek, partner in prijatelj
Milan Lapornik
s Homca, Bolkova ulica 51
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in dar za cerkev. Hvala vsem, ki ste mu nudili pomoč v gorah in reševalcem, hvala osebju oddelka CIIM, hvala gasilcem za njihov govor, župniku Alojzu Hostniku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala kvartetu Krt za lepo odpete žalostinke, trobentaču, cvetličarni Urška Moravče in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 91. letu starosti sklenil naš dragi oče, ata, tast, stric in svak
Jurij Vulkan,
borec NOB, iz Domžal, SimonaJenka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, tabornikom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Domu starejših občanov Domžale za vso skrb in nego. Še posebej se zahvaljujemo vodstvu in Krajevni organizaciji borcev za vrednote NOB Simona Jenka Domžale, predsednici Almiri Zemljič ter praporščakom iz raznih krajevnih organizacij in društev. Hvala za občutene besede slovesa podžupanji Andreji Jarc Pogačnik, Ivanu Zelezniku, predstavniku Krajevne organizacije borcev
za vrednote NOB Simona Jenka Domžale in naši dragi sosedi Agi Kračun. Hvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala!
Vsi njegovi!
P
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očija, tasta, dedija, strica in bratranca
Janeza Novaka
iz Spodnjih Jarš
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej hvala Joži Lužar za dolgoletno pomoč pri premagovanju bolezni. Hvala osebju onkološkega inštituta Ljubljana, osebju ZD Domžale, gospodu župniku Andreju, gasilskemu društvu Jarše-Rodica, pevcem, trobentaču, praporščakoma in pogrebni službi Vrbančič. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala!
Vsi njegovi
V	miru tiho si zaspal, tvoj veder duh za vedno z nami bo ostal.
ZAHVALA
V	83. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak
Alojzij Cerar,
rojen 8.9.1929, iz Škrjančevega 10, Radomlje
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in vso pomoč v teh žalostnih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, gasilcem in pogrebni službi.
Žalujoči:
žena Francka, otroci Tomaž, Magda in Metod z družinami ter sestri Helena in Rezka
Botaati, 22. itjic tjisbc r 2D] 2, oll 17. uri
IZ EUSlClNti. BKRIRJBj
illiii^Ti iuiuIIj Ll Jüitjj^i Liiii -li-i J (j ;"■. z i. Lb>: j±_ rDfcaileik
Pn^^flH pr^fffurrikn wtw» 3D 13/13 bn pwoeCm Www™ tvroptkc kwlninif OflrtUCbc; k-IniamadMSISiMif rifd^npv.l! I^inio roTnoflolii pridnih rok dflcndflltfclh Vtd|| In kJjckinifc, v fcrtarem
Hi1 ohranili	kuJtuiTM rJrrlj&fi|LA prMfi^Jcrrt (fV«CB:H in hU^k^njh v&xstv U .Visriv TM*lh
nrac
Huli«liiI i>rv*iiPiiL. Utmnu *kiiulnaJn Ketotinfcvikl&iwi h tnj0i™nps iJorai^lf FprUOT flti*|r« UtimkaacLri Vhlii.iu namin.? Rd4S4#va botitfpri* dtlfs «ktlrfw« Vamp firnsi
halKrtm, Js.s.a&ia. ab 17
ÄLÖ&LJE lit KLHK.[JfJVNJH
E^b-wtlLi :»ni<i ilHrudüvni izJ-; Liinji iidcLnva:^ Lultlkuv v LLhinitfi. KMrLji: ji. bciunn vraj (o1 Vk-hl'i.ii'i Spira, h knLminL ho ulovniski (jcspDdinjr ^ckitč In dilEb krduiiL- BWfk - ■ -. 111: -: ■ v Oinin-ŠH^skr rr'kotit I kr, Id jili dniii lj jbczcn da rnrniVi dr]i bqdü B-Trjjr ročnr ipretnniti. i vcvulprar dcUlc Lud' T nuni VMvppnjr?.
[BWAfiJA,	«s.i-nfcMi i mu nuna mwif t t^iL^i k
rental-«» UItn H. An	, r I i P tt, rnHilflr,
rrJtfmn iiniii:	731 SI! V. AnilL-lr ■, m .il rfrmimjfc _
Odprta ■ j-drrtJ. mu" tiu iiH.i k	jl Ju. le LL mi laut S t. 4a ±1. on.	Ki. talLni

,:i. M. i J.in

oni