Anton Žužek Naša Metka
Naša Metka bosopetka v sadovnjaku se vrii, in med belimi zobmi teče urni ji jeziček: »Daj, pomagaj,  dobri striček: hrusek, jabolk brez šteoila je neDihta z dreDJa zbila. V košek jih lepo denioa. mamici jih ponesiva, da jih spravi na police!« Brž pa Metka spači lice: ¦»Polno je čroioih vmes!« Metka. naša, bosopetka, ti ne veš, pa. bo že res, •n je pač edino praoo: Dozori le, kar je zdraoo, kar zanič je, gre v smeti, če le veirič zašumi.
¦ 4