Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Štev. Pin 2*— Leto 11. Ljubljana, 3. marca 1931. Štev. 9. Službeno slasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih _______________Sodnikov, sekcija Ljubljana in ljubljanskega Plivačkega Podsaveza.______________ Izhaja vsak torek dopoldne. Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703. Naslov uredništva in uprave: „Športni list" kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevaiek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61. Izkušnje bohinjskih mednarodnih tekem — Nova sezona v Triglavskem pogorju — Otvoritev nogometne sezone — Premirje v hazeni — Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju i. t. d. Ifmski sport V poslavljajoči se zimi je bila pretekla nedelja še ena nedelja zimskega sporta. Dočim se je v drugih krajih naše države pričela že nogometna in lahko atletska sezona, smo imeli v. Sloveniji še, vedno same zimskošportne prireditve. Vendar so trpele vse zaradi jako slabega vremena, edino tekme na Pohorju so imele razmeroma ugodno vreme. Pred nami je morda še par tednov 'zimskega športa v manjšem obsegu v gorenjskih zimskih centrih, zato se pa v visokih planinah šele pričenja dva do trimesečna, nepopisne lepote polna visokoalpinska zimska in smučarska sezona. Slovensko planinsko društvo1 odpira letos te krasote prvič širšemu krogu smučarjev-oboževalcev naših visokih planin s tem, da bo na inicijativo JZSS-a od 6. marca dalje odprlo in oskrbovalo vse svoje koče v Triglavskem pogorju ter na ta način omogoči- 0 vrsto .visokalpinskih smuških tečajev J bujnem kraljestvu Zlatorogovem. Podrobnosti o tem prinašamo v posebnem razpisu pred tem pa poročamo o najvažnejših zimsko-sportnih tekmah pretekle nedelje. Smuško in sankaško prvenstvo Pohorja. V okolici Ruške koče so se vršile letošnje smuške tekme za prvenstvo Pohorja, razpisane po ISSK Mariboru. Na startu se je zbralo vse, kar v MZSP kaj pomeni, v celem 51 tekmovalcev, večinoma seniorjev, deloma juniorjev. Za obe skupini je bila določena ista Droga, dolga 16 km, s startom in ciljem Dri Ruški koči. Tehnično vodstvo je bi-|0 v rokah gg. predsednika MZSP Goluboviča, Rogliča in Berganta. V seniorski skupini je zmagal pod-Savezni prvak Bogomir Neumann WlSmK) v jako dobrem času 1:28.5. Gk za njim se je plasirat Herbert Ju-^e-(MSmK) v času 1:29.12, kot tretji Mirko Dolinšek (SPD R) 1:32.35, kot četrti Hinter (MSmK) 1:22.18, kot peti Vezjak (Mbor) 1:34.05, dalje Mušič to>PD), Pavel Dolinšek (SPD), Pogačnik MSmK), Bonač (MSmK), Heller (Že-lezn.). itd. . Juniorska skupina: 1. Vodenik (SPD) G34:42, 2. Stopar (Mbor) 1:36.42, 3. Lesart (SPD) 1:57.08, 4. Stross (Triglav) •ST.IO, 5. Puch (Mbor) 2:08. ' Prvak mesta Maribora je postal s eip Neumann, prvak ISSK Maribora pa ujboljše plasirani njegov član Vezjak; jtoJ gojenci vojaške inženjerske šole Mariboru sta se plasirala na prvi me- 1 Pogačnik in Bonač. Popoldanski tradicijonalni sankaški j ktPi Sv. Arch—Repolusk ca. 5.5 km °seženi rezultati so letos naslednji: o. Gospodje posamezno: 1. Jamnikar or) i1^10’ 3' Lizika Bahun-Štepic Joško Janša (SK Ilirija), smučarski prvak Jugoslavije. ZELEN1ŠKI POKAL. Tradicijonalno medklubsko tekmo, katero je priredil 1. t. m. Športni klub Tržič s startom na sedlu Zelenice (1500 metrov) in ciljem pri cerkvi Sv. Ane, z višinsko razliko okoli 600 m ter dolžino proge 5 km, lahko smatramo za izpit naših terenskih smučarjev. Ta izpit je strog, kajti teren je .zbran tako, da mora pokazati smučar izvežbanost in sigurnost, ki sta pri tej tekmi odločilna faktorja za placement. SK Tržič je na startu — v razpisu tega ni bilo — opozoril vse tekmovalec, da je jahanje palice nedopustno, niso pa bile v ta namen postavljene kontrole, ki bi nadzorovale tekmovalce. Ta predpis, ki ima namen vzgojiti čim popolnejše smučarje, je treba pozdraviti, vendar ga je treba v bodoče razglasiti že. v razpisu in poskrbeti za zadostno kontrolo. Tudi naj bi se vršila tekma v jasnem vremenu, da razgled ne bi bil oviran. Prepričan sem; da bi bili doseženi časi nedeljske tekme slabši, če ne bi ovirala rnegla in snežni metež razgleda. Kajti marsikdo, ki se je včeraj spustil v ravnem smuku po strmem pobočju Begunjščice, bi se v jasnem vremenu premislil in se poslu-žil raznih zavor, čeprav bi s tem podaljšal doseženi čas. Rezultati nedeljske tekme so prav zadovoljivi, posebno še, če se vpošteva vremenske prilike, ki so bile skrajno slabe. Prireditelj je prevzel precejšnjo odgovornost, ko se je šele tekom dopoldneva odločil, da bo tekmovanje izpeljal. Proga je ves čas gorska, v nedeljo pa so jo kot tako še podčrtali snežni metež, megla in mraz, ki so z združenimi močmi skušali preprečiti to prireditev. Skoro vsi tekmovalci so prišli na cilj v dobri kondiciji, od sicer kratke a vendar 'zelo naporne proge se jim ni poznala‘utrujenost. Želeti bi bilo, da na takih tekmah startajo tudi naši najboljši tekmovalci, pa tudi drugi smučarji, ki sc sicer ne udeležujejo tekem a so na glasu, da dobro obvladajo smuško tehniko. Nastala bi na ta način ostrejša konkurenca med smučarji in dvignilo bi se tehnično znanje istih. SK Tržič naj bi mogoče izbraP za pr.hodnje leto šc kako drugo progo na. pr, od Zeleniškega sedla proti Žirovnici. Ta del je težavnejši, ker pelje preko strmega poraščenega pobočja in bi smuška tehnika tu še bolj prišla do veljave. Ali pa naj bi poskušal prirediti na dosedanji progi nekako ocenjevalno tekmovanje oziroma slalom. Razpisana darila so priborili: Bogo Šramel kot prvi posameznik darilo mestne občine Tržiča (srebrna ura). Stane Bervdr kot drugoplasirani srebrn kip, Boris Jenko kot tretji srebrno cigaretno dozo; Ankele Riko kot prvonlasirani član SK Tržiča darilo barona Borna (zlato držalo za svinčnik); Smučarski klub-»Ljubljana« prehodni Zeler.iški pokal, darilo tržiške tovarne Glanzmann-Gassner. Startalo je 43 tekmovalcev od 53 prijavljenih. Na cilj jih je dospelo 41, I dva sta med vožnjo odstopila. Placement na prvih mestih je bil na-; slednji: 1. Šramel Bogo (Srn. k. Ljubljana) i 6:10. 2. Bervar Stane (Sm. k. Ljubljana) ; 6:20. 3. Jenko Boris (SK Ilirija) 6:22. 4. Lukman Pavel (TK Skala, Jesenice) 6:40. 5. Belihar Anton (Sokol, Tržič) 6:55. 6. Jakopič Avgust (Sm. k. Ljubljana) 7:05; 7. Ankele Riko (SK Tržič) 7:1 L 8. Babič Anton (SK Tržič) 7:19. 9. Černivec Sergej (SPD Ljubljana) 7: 22. 10. Sajovic Anton (Sokol, Tržič) 7: 25. II. Žnidar Emil (TK Skala, Jesenice) 7:30. 12. Gostiša Danilo (Sm. k. Ljubljana) 7:35. 13. Bleiweis Jana (Sm. Ilirija) 7:55. 14. Čarman Franc (SK Tržič) 8. 15. Šmuc Lojze (Sm. k. Ljubljana) 8:01, 16. Petelinšek Jože (SK Tržič) 8:02. 17. Frölich Matevž (TK Skala, Jesenice) 8:10. 18. Deržaj Edi (SPD Ljubljana) 8:30. 19. Wisiak Aleks. (Sm. k. Ljubljana) 8:31. 20. Mandeljc Drago (Sm. k. Ilirija) 8:46. 21. Šumer Živko (SPD Ljubljana) 8:56. 22, Praček Ciril (TK Skala, Jesenice) 9. 23. Intihar Viktor (SK Tržič) 9:01. 24. Rupnik Zdenko (SK Ilirija) 9:15. 25. Stransky Edi (SK Tržič) 9:25. * Skakalna tekma SK Bratstva na Jesenicah. Na svoji skakalnici nad Jesenicami je izvedel ambicijozni SK »Bratstvo« v nedeljo večjo skakalno tekmo1. Prireditev je lepo uspela, čeprav jo je motilo skrajno neugodno vreme, dopoldne dež, popoldne pa hud snežni metež. Vreme je tudi krivo, da so izostali skakači iz drugih krajev. Skakalnico, ki dopušča skoke do 20—22 m, je Bratstvo 'z velikim trudom uredilo in vzdrževalo v razmeroma dobrem stanju. — Pokroviteljstvo tekme je prevzel banski svetnik dr. Obersnel, generalni tajnik Kranjske industrijske družbe, ki je izročil zmagovalcu Karlu Kozjeku lepo častno nagrado, prehodno darilo Kranjske industrijske družbe. JZSS sta zastopala dr. Janko Berce in Ante Gnidovec. Tekmovalo je 17 skakačev, najdaljši (Nadaljevanje na 2. strani.) Pred otvoritvijo nogometne sezone SK Ilirija v Mariboru. I. SSK Maribor je povabil za otvoritveno pomladansko tekmo v Mariboru ljubljansko Ilirijo. Ilirija se bo odzvala povabilu s svojim najmočnejšim moštvom, predvidoma v sestavi: Malič ^ Strehar. Berglez — Unter, Varčič, Pogačnik — Ice, Košak, Oman. Pfeifer, Doberlet. Negotov je -samo nastop Bergleza, ki je pravkar prestal hripo. Mariborski Rapid gostuje prihodnjo •nedeljo v Gradcu. Igra s prvakom Gradca GAK in ima pred seboj torej zelo težko nalogo. PREGLED DOMAČIH TEKEM. V Beogradu je gostovalo v soboto in nedeljo bolgarsko moštvo EK 13 iz Sofije. Pokazalo je dobro igro. Prvi dan je doseglo proti danes izvrstnemu Sokolu neodločen izid 3:3, drugi dan je podleglo Jugoslaviji nadvse častno z j 0:1. V Sarajevu je Hajduk v prijateljski I tekmi zmagal nad Slavijo z 2:0. Povsod j drugod so se pričele, oz. že nadaljevale i prvenstvene tekme. V Zagrebu prvo kolo prvenstva ni bilo srečno odigrano. Popoldanska nevihta je prekinila tekme koncem prvega polčasa. Prvič so se vršile tekme istočasno na štirih igriščih. Predtekme rezervnih moštev so bile odigrane do kraja. Rezultati prekinjenih tekem: Hašk:Sparta 3:0. rezerve 6:0; Gradjan-skLViktorija 1:0, rezerve 8:0: Sokol: Grafičar 2:0, rezerve 0:0; Concordia: Železničar 2:1, rezerve 1:1. Na vodstvu je pri 1. moštvih in rezervah Hašk. V Subotici je Železn. AK nepričakovano zmagal nad Bačko 2:1. — V No« vem Sadu je Vojvodina zmagala nad NAK z 2:0. — V Šabcu Mačva nad romsko Sparto 4:0. — V Osijeku je Slavija po šibki igri obvladala Železničarje z 2:0. Nekatere inozemske tekme. Dunaj: WAC:SIovan 4:3, Vienna: Rapid 4:0, Nicholson: FAC 6:2, Sport-klub:Wacker 4:3. Madjarsko prvenstvo: NemzetEHun-garia 2:1!!, Vasas:Ferencvaros 3:2!!, UjpesLBastya 5:1, Ofner ILKispest 4:0, Boeskay:Sabaria 2:0, Pecs Baranya .TU okraj 0:0. Praga: Slavijia:Teplitzer FC 6:2. Victoria :Meteor 8:1, Sporta:Nachod 7:2. PREBITEK PRVENSTVENIH TEKEM V ZAGREBU IN JNS. — NEKOLIKO TUDI O PRILIKAH V LNP. Kakor znano je upravni odbor JNS v smislu sklepa zadnje savezne skupščine odločil, da se imajo dohodki prvenstvenih tekem razdeliti sproti, t. j. takoj po vsaki tekmi samo med oba kluba, ki sta igrala, in ne več šele koncem sezone na enake dele med vse klube I. razreda, kakor se je to dogajalo do zadnjega v Zagrebu, v Osijeku in v Ljubljani. Nekateri klubi I. razreda v Zagrebu so se odločitvi JNS-a upirali, trdeč, da obstoji med njihovim medklubskim udruženjem in vodečimi klubi poseben Zimski sport skok dneva je bil skok drugoplasiranoga Ravhekarja 19 m. Najboljši rezultati so bili: 1. Kozjek Karel (SK Bratstvo) 177.4 točk 2. Ravhekar Tomaž (SK B.) 175.4 t.; 3. Katnik Alojzij (Skala, Jes.) 147.3 t.; 4. Markelj Leopold (SK B.) 134.3 t.; 5. Čop Franc (SK B.) 127.4 t. Prvenstvo Medvednice. Zagrebški podsavez je razpisal za preteklo nedeljo prvenstvo Medvednice za seniorje, juniorje (pribl. 18 km) in za dame (5 km). Prva mesta so si priborili: Seniorji: 1. Valentekovič (Hašk) 1:31.28; priboril je Hašku prehodni pokal HPD; 2. Žingerlin (Marath.) 1:37.29, 3. Stiasny (Hašk) 1:40.5, 4. Popovič (Sljeme) 1:43.4. Juniorji: 1. Šarčević (Runolist) 1:51.25, 2. Koščec (Hašk), 3. Dragman (HPD). Dame: I. Fsapovič (Hašk) 26.42, 2. Vučak (HPD) 30.25, 3. Rodman (Runolist). BOHINJ IN MI. Bohinjske tekme so za nami — prve mednarodne zimskošportne tekme so končane. Prirejene so bile iz večih razlogov — najvažnejši so pa bile poživlje-nje zimsko tujske sezone, propaganda zimskega sporta v splošnem in spoznavanje naprednejših zimskih športnikov za naše lažje napredovanje. Marsikaj so nam pokazale te tekme. Treba je le pravilno Opazovati in izluščiti ono, kar je za nas največjega pomena. Poskusil bom povdariti ono, kar mislim, da je nam najbolj potrebno. Ne smemo prezreti, da so to prve mednarodne smuške tekme v Bohinju ne samo prve sploh, temveč začetek stalnih mednarodnih sezon, ki naj slede našim dosedanjim nastopom v inozemstvu. Imponirala je na teh prireditvah češka vrsta. Vsi tekmovalci vzorno disciplinirani, vneti nesebično za barve, ki so jih zastopali, z' njih vodjo sijajna enota. Videlo, se jim je, kako se zavedajo, da jim utora biti dobro vodstvo samo v pomoč, zavedali so se, da jim lahko koristi vse, kar morejo k svojemu znanju še pridobiti — samo da zmagajo. Skrbni pri opremi, osebni in smuški, skrbni pri mažah, skratka, pravi športniki. Od Norvežanov je bil samo Guttorm-sen. Hden prvih norveških skakačev — a vendar skromen in tih, kot da se pla-cir.a na 20. ali 30. mesto. A je bil 5. za Birgerjem Ruudom! Tudi ta pozna svoje dolžnosti, zaveda se, da športnik ne more postati samo s teorijo, da je treba za pravega športnika vzgoje, samo-zatajevanja in lastne discipline, čut dolžnosti in odgovornosti — šele potem prično uspehi. Enak je bil Hanssen, enaka je bila vsa norveška ekipa v Ober-hofu, tudi Nemci so to povdarjaii. Kaj sledi iz tega? Želimo si naših sinučarjev-tekmovalcev, ki bi razumeli svoje naloge in svoj položaj tako, kot smo to videli pri teh gostih. Stvar je treba začeti v klubih. Klubi se morajo zavedati, da potrebujejo najprej čim širše število športnikov — iz teh se bo samo izločilo število onih, ki hočejo tekmovati, in iz teh tekmovalcev naj pride široka vrsta zmagovalcev. Ne enega, široko vrsto tekmovalcev je treba gojiti. a vzgajati jih z zavestjo dolžnosti, vestnosti in skromnosti, ne oni sami, drugi — javnost naj bo, ki dvigne vrednost tekmovalčevega uspeha! Vsak klub naj bi skušal organizirati tekmovalce pod vodstvom svojega najsposobnejšega člana — ki naj bi skušal držati tekmovalce v klubu kot družino, ki bi skrbel za sistematični skupni trening in ki bi obenem pazil, da se privzgoji tekmovalcem pravi športni duh. Kajti prva naša dolžnost je, da dobimo dobre športnike, prvaki bodo nastali sami po sebi iz teh. Ne smejo nas slepiti mo-mentani uspehi posameznikov, skrbeti moramo za dobre vrste tekmovalcev, ki bodo vsi sposobni vršiti svojo dolžnost v polni meri. Velike važnosti je solidarnost med našimi športniki, izkoriščanje pridobljenih izkušenj med vsemi, a ne samo za se. Praksa je pokazala, da vsaka pridobljena izkušnja, čim preje pripomore do nadaljne izkušnje in koliko bi lahko pridobili naši športniki, ako bi si menjavali izkušnje in izpopolnjevali, ter tako pripomogli k hitrejšemu napredovanju športne stopnje našega smučarstva. Naši športniki se morajo zavedati, da tekmujejo v svojih klubih za barve svojega kluba, v inozemstvu pa samo za svojo domovino, in tej moramo dati vsi vse, kar zmoremo. Uspeh v tujini dvigne ugled naše domovine, tam se ne vpraša po zmagovalcu, tam je prvo država! Po naših nastopih v tujini nas bodo sodili. Važna je stalna zdravniška kontrola nad tekmovalci. Zdravnik in športnik morata medsebojno nadzirati trening in tekmovanje. Zdravnik, ki mora biti tudi nam športnik, bo mogel dati tekmovalcu dragocenih navodil za pravilno usmerjanje treninga, za pravilno prehrano, dihanje in delovanje. Zdravniška komisija pri tekmah v Bohinju si je po končanem pregledu bila edina, da bi mogel biti zmagovalec na 18 km Nemecky — tekma je to potrdila. Klubi naj bi si pridobili lastnih zdravnikov, ki bi pomagali pri nadziranju treninga. Velike važnosti pri tekmovanju je zavest borbenosti. Sekunde samo so odločile Janšev placement na II. mesto, a Bervarjev placement je bil odvisen od dobrih 2 minut na 9. mesto. Oba bi, da sta se do skrajnosti potrudila, zavzela boljši mesti, kar je tem pomembnejše, ker bi Joško Janša prišel pri 18 km na I. mesto, Bervar pa bi morda tudi dosegel kaj boljšega kot 8. mesto na 30 km, kolikor sta oba v teh dveh tekmovanjih še ohranjena in sveža prišla na cilj. Tekmovanje za naslov prvaka je bilo to pot razdeljeno med 4 samostojne discipline. Jaz mislim, da je ta način tekmovanja prav dober, ker faktično pokaže najboljšega smučarja, četudi se zunaj ne prakticira. Avstrija je lansko leto poizkusila s podobnimi sestavami, a brez vztrajnostne tekme. Našim prilikam se prilega, ker zahteva od tekmovalca, da goji vse discipline. Za Janšem je bil edino Juritsch, ki je pravilno ab-solviral vsa tekmovanja in prišel :iv tekmovanje za državno prvenstvo —j mnogi dobri pa„so odpadli. Pri nas mnogi tekmovalci in njih klubi ne vzemo tekmovanja zadosti rešilo; Prijavijo celo vrsto tekmovalcev. 'rha startu pa se jih pojavi polovica. To povzroči pri prihodnji priliki, da se tekmovalec ne smatra vezanim, ako je prijavljen, marveč od visi od njegove dobre yolje, ali starta ali ne. Zato je bilo mogoče, da je pri 30 km tekmi odpadlo na startu kar 24 naših smučarjev! To se v bodoče ne sme ponavljati. Klubi naj javijo le one. ki so odločeni na start, vsakogar pa. ki bi se ne javil na startu, naj pozovejo na odgovornost. Tudi v tem moramo imeti red in disciplino. Podeželski klubi bi morali vplivati na mladino, da opusti svoje razposajenosti, kadar so tekme. Tako so bile ponovno postavljene markacijske zastavice, telefonska žica od karavle na Ravnah do Bistrice pa je bila 10 krat prerezana! Take stvari napravijo na tujce skrajno neugoden utis in se drugje ne pojavljajo več. Velike važnosti pri tekmovalcu je poznavanje samega sebe. Tekmovalec mora znati izrabljati svoje moči čim koristneje ter mora imeti vedno pred očmi progo, ki jo mora še presmučati. Baš 30 km proga je pokazala, da so imeli nekateri naši tekmovalci'do Bistrice, tedaj po najtežjem predelu, izvrstni čas, dočim so v drugem delu proge, Bistrica—Sv. Janez, daleč zaostali. Pokazalo se je, da je prevladovala pri njih izraba moči brez premisleka, vozili so s polno močjo takoj v začetku ter se izčrpali preje, preden so se bližali cilju, v tem slučaju že na polovici proge. Enako usodno napako je napravil Šved Lindberg na 50 km progi v Oberhofu, ki je postavljal vse do 40 km rekordne čase, zadnjih 10 km pa je toliko onemogel, da sta ga prekosila dva Norvežana ter se je moral zadovoljiti s 3. mestom1, skoro 3 minute za prvim. Znano je, da imajo stari tekmovalci tako izdelan trening, da po občutju natančno vedo, koliko imajo za seboj in koliko še pred seboj, bodisi za 18 ali 50 km, o čemur more dobro razpolagati s svojimi močmi. Važnost treninga leži ravno v tem, da se doseže s čim, najmanjšo izrabo sil dober uspeh, kajti moč in sila sama je za uspeh v tekmovanju mnogo premalo. Vprašanje maž postaja najvažnejši del pri tekmovanju, tem bolj, čim1 slabše zime imamo. Tu bi bila velika naloga in dolžnost onih tekmovalcev, ki so si v mazanju pridobili večjih izkušenj, da te izkušnje podajo vsem ostalim, bodisi pri tekmah, bodisi v klubih. Mi vidimo tudi v inozemstvu, kako se vprašanje mazanja smuči neprestano raziskuje in preizkuša. Tudi naši smučarji, ne samo tekmovalci, bi morali temu posvečati največjo pažnjo. Ban Dravske banovine, gospod dr. Marušič, sam smučar, je izrazil na banketu med drugim: Naš narod je že ponovno pokazal odlične svoje sposobnosti za zmage v borbah. Uverjen sem, da bomo tudi v smučanju skoro toliko napredovali, da se bomo mogli uvrstiti v ist® vrsto z državami, ki imajo smu-čarstvo že visoko razvito. Potrebno je le, da vporabimo vse svoje sposobnosti tudi v teh tekmovanjih. Želimo, da se lepe besede g. bana našim smučarjem čim1 preje uresničijo in da postane Bohinj s svojimi prvimi mednarodnimi smuškimi tekmami mejnik v napredovanju našega smučarstva. J. G. S SMUČMI V KRALJESTVO ZLATOROGOVO. Danes pač nihče več ne dvomi, da so smučarji krepak in zdrav rod. Zima in solnce sta njih veselje. Smučarju ni pretežak noben napor, ne strašita ga pa tudi ne vihar ne metež. Smučanje, ta najlepši vseh športov, postaja čedalje bolj naš narodni sport. Četudi povojne zime za smučanje niso bile kaj primerne, narava sama nam Slovencem vendar ni ostala skopa in mačehovska. Naše lepe planine, ki jih poznamo večidel le iz poletja, so vsako leto polne krasne zime, po svoji lepoti prav nič slabše od zim v švicarskih ali tirolskih gorah. Le malo jih je, ki to zimo v planinah poznajo. V marcu, ko ozeleni dolina in se razbohoti pomlad, zažare naše Alpe v milijardah snežnih kristalov. Nepopisna je lepota in užitek, ki ju v tem času nudijo naše gore smučarju, hitečemu na lahkih, ubogljivih smučkah z vrha v dolino, iz doline na vrh. Bleski kristalov, ki se odbijajo v solncu, mu barvajo polt. Če pa se primeri, da ga kedaj zalotita vihar in metež, ju smučarjeva krepka volja in zdrava sila vselej premagata. Jutranje in večerne zarje mu pričarajo slike, ki jih doslej še ni mogel ustvariti noben umetnik slikar. Planine so s snegom zalite. Cvetje, skale — vse pod snegom, kotanje izravnane. V solnčnih dneh je enakomeren kašnat sneg, drugič srež, nato pršič itd. Vseokrog pa te. obdaja veličasten mir. Res, čudovita je lepota gora v zimi. Dasi smuški sport ni nevaren, vendar postane za smučarja, ki alpskega terena ni vajen ter je neizkušen in ne-izvežban, lahko usoden. Treba je torej, da vsak smučar izpopolni svoje znanje v smuški umetnosti tudi z visokogorskim alpskim smučanjem. Glede na velik razmah smučarstva in potrebo, da se omogočijo zimske ture v najlepših naših predelih Triglavskega pogorja, je Jugoslovenski zimsko-sport-ni savez predložil Slovenskemu planinskemu društvu resolucijo, ki jo je sprejel na svoji glavni skupščini, da se otvori ta teren v pomladanskem času. SPD je razumelo potrebo te resolucije in je SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE s svojim velikopoteznim sklepom ukrenilo vse potrebno, da bo prav vsakomur mogoče udeležiti se te smuke v belem carstvu naših gora. Vse koče SPD v Triglavskem pogorju bodo od pričetka marca pa do konca maja tako urejene, da bo vsakdo našel v njih udobno zavetišče. Staničeva koča (2332 m), ki ima po svoji divni okolici in obilnem snegu značaj prave visokogorske zimske postojanke, bo od srede marca dalje stalno oskrbovana. Skozi dolino Krme bo izvedena zimska markacija. V Staničevi koči se bo vršilo več alpskih tečajev, prirejenih bo tudi več smučarskih izletov po vsem Triglavskem pogorju pod vodstvom izkušenih planincev in priznanih smučarskih nastavnikov Ju-goslovenskega zimsko-sportnega saveza, ki bo tudi sicer nudil svojo pomoč. Ob lepem vremenu bosta v teh dveh mesecih vsako soboto na nedeljo zasilno oskrbovani tudi koča pri Sedmerih jezerih in Vodnikova koča na Ve-lem polju, po potrebi pa bosta tudi koča pri Sedmerih jezerih in Kredarica (Triglavski dom) imeli popolno oskrbo. Za letošnjo pomlad so nameravani tile tečaji: Koča pri Sedmerih jezerih: od 15. do 22. marca: Osemdnevni alpski smučarski tečaj za že nekaj izvežbane smučarje. Cena Din 680.—. Staničeva koča: L Od 29. marca do 6. aprila: Osemdnevni smučarski tečaj za že nekaj izvežbane smučarje. Oskrba (preprosta, dobra domača hrana) Din 560.—. 2. Od 16. do 19. aprila: Alpski smučarski tečaj za že izvežbane smučarje in smučarje začetnike s šestdnevnim izletom preko vsega pogorja s sestopom v Bohinj. Cena Din 1200.—. Vpisnina Din 150.—. 3. Od 23. aprila do 3. maja: Desetdnevni smučarski tečaj za že nekaj izvežbane smučarje z večdnevnim izletom in sestopom v Bohinj. Cena Din 1000.—. Vpisnina Din 150.—. Nastavnik g. dr. St. Kmet. 4. Od 7. do 15. maja: Osemdnevni smučarski tečaj s sestopom v- Bohinj-Oskrba (preprosta, dobra domača hrana) Din 550.—. Tečaje bodo vodili: gg. inž. Janko Janša, dr. Stanko Kmet. Janez Kveder. Jože Pogačar in Janez Bitenc. Za Velikonočne praznike: Staničeva koča, Triglavski dom na Kredarici in koča pri Sedmerih jezerih bodo imele popolno oskrbo. — Iz Staničeve koče skupen izlet preko Velega polja, Hriba-ric, h koči pri Sedmerih jezerih in dalje preko planine na Kraju v hotel »Zlatorog«. Ne glede na spredaj označene tečaje pa si klubi in posamezne družbe (najmanj deset oseb) lahko izbero tudi drug poljuben čas in načrt, vendar se morajo o tem dogovoriti vsaj osem dni prej s spodaj označenim poverjenikom. Izhodišče za Staničevo kočo je iz Mojstrane preko doline Krme. Za prenos prtljage so določeni posebni luispči in je plačati Din 5 za kilogram prtljage. — Izhodišče za kočo pri Sedmerih jezerih sta hotela »Zlatorog« ali »Sv. Janez« ob Bohinjskem jezeru. Udeleženci tečajev odidejo skupno pod vodstvom smučarskega nastavnika. Za čas, ko druge koče niso oskrbovane, je mogoče dobiti ključe za te ne-oskrbovane koče le s spremstvom, in sicer: za kočo pri Sedmerih jezerih pfi Žvanovih v Srednji vasi, za Vodnikovo kočo pri vodniku Lojze Rekarju v Krmi» za Kredarico v Staničevi koči ali Pr' Lojze I^ekarju v Krmi. Za spremstvo ie treba plačati: za Sedmera jezera in Vodnikovo kočo po Din 60.—, za Kredarico in Staničevo kočo pa po Din 100.— za vsak dan. Smučarji! Ko skopni sneg v dolini-pohitite v naše lepe gore, v prelestno kraljestvo Zlatorogovo! Dni, ki jih boste preživeli tam, ne pozabite nikoli. Poleg tečajev je mogoč vsakemu P°' samezniku vstop v koče in znaša oskrb3 v Staničevi koči od 80 do 100 DU dnevno. Vse informacije dajejo in sprejern8^ prijave do 6. marca: gosp. Janez Bbe ^ (ki mu je SPD poverilo izvedbo te£ načrta) v Ljubljani, Tržaška cesta 2J' ali pa pisarna SPD (palača Kredi ^ banke); od 6. marca dalje pa g. Jal1 Bitenc, Staničeva koča, p. Mojstrana- Oberhof-Bohinj Vzdrževanje, konzerviranje in mazanje smuči. Najvažnejša letošnja tekmovanja za nas so bila evropsko prvenstvo v Ober-hofu in naše mednarodne tekme v Bohinju. Primerjava daje naslednjo sliko: Oberhof: Zmagovalec na 17 km Grö-ttumsbraten, Norv. v času 1:23.43, prvi Čehoslovak Barton v času 1:29.38 kot 12. Čehoslovak Nemecky v času 1:31.46 kot 18, prvi Jugoslovan Godec v času 1:40.9 kot 51; razlika od prvega 16.26 od Čehoslovaka 10.21. Snežne prilike: vihar, snežni metež, mraz. Bohinj 18km: zmagovalec Nemecky v času 1:39.33, prvi Jugoslovan Janša y času 1:40.11, Godec 1:52.45. Razlika med Nemeckym in Janšo znaša 28 sekund, med Nemeckym in Godcem 13.12. Vreme: dež, moker sneg, nalivi. V smuškem teku smo imeli dosedaj najmanjšo razliko med najboljšim našim tekmovalcem in zmagovalcem pri evropskih prvenstvih v Zakopanih 12 min. (Janša) vsled česar je rezultat v Oberhofu slabši, vplivan kolikortoliko po tem, ker je bila vrsta v zadnjem trenutku okrnjena. Da bi Janša dosegel boljši rezultat, dokazuje diferenca v Bohinju, ki' je 'znašala le 28 sekund, dasi je bil Nemecky kot drugi Čehoslovak ■vi Oberhofu 18. 1 V tekmovanju na 50 km je zmagal v Oberhofu Norvežan Sternen v času 3.52,09, prvi Čehoslovak je bil Barton v času 4:12,28 kot 7, Slovenec je bil 13. v času 4:24,35, Godec 21. v času 4:47,03; Godec je imel tedaj 54:54” slabši čas kot zmagovalec in 24:35”, slabše kot Barton, najboljši Srednjcevro-pejec. Vreme: vihar, snežni metež, hud mraz. V Bohinju smo tekmovali na 30 km, 1. je Slonek v Času 2:28.56, Janša je bil 8. v času 2:48,06, razlika 19:10”. Vreme: jasno, spremenljivo, začetkom hladno, pozneje jug. Pri evropskih prvenstvih je znašala dosedanja najmanjša razlika pri 50 km lani v Oslo 61’ — (Janša), letos 54:54” tedaj je tu uspelo zmanjšati razliko, ki je tem vidnejša, ako primerjamo, da znaša do najboljšega Srednjeevropejca samo 24:35”. — Vpoštevati je tudi dejstvo,' da je na tej 50 km tekmi vozil Šved Lindberg vse ho 40 km uprav rekorden čas ter je to Kotovo zavedlo tudi ostale tekmovalce, da so vozili neracionelno, kar je občutil tudi Godec, ki se je prehitro izčrpal. Bohinjski rezultat je manj zadovo- Kdo je Hoke? Ljubljanski starejši atleti ga dobro poznajo, pred leti je vodil v Ljubljani tečaj za lahko atletiko. Kar pomeni Hanssen v našem zimskem športu, to je Hoke v jugoslov. lahki atletiki. V Zagrebu je bil trener in uspehi se še danes poznajo. Drugače pa je Hoke Nemec in danes med vodilnimi trenerji nemške lahke atletike. Sam sem ga spoznal nekoč v Berlinu, ko je predaval o svojih metodah — in ko je pozneje izvedel, da smo ga poslušali tudi Slovenci (Lojk, Dobovšek in jaz) se je začel z nami šrbohrvatski razgovarjati, kar. je v. berlinskem stadionu nam prav dobro storilo. Sedaj je Hoke trener V Berlinu. — Zadnji »Leichtathlet« prinaša članek »ura pri Hokeju« iz katerega posnemamo': Rad sem se odzval vabilu, da vidim Hokeja pri delu. To me je tem bolj zanimalo, ker sem že imel priliko, da vidim kako delajo Waitzer, Brechenma-cher,' dr. Krümmel (trener Hirschfelda) >n Holz (profesor na visoki šoli za telesne vaje). Ona telovadnica v zapadnem delu Ledina je bila kljub slabemu vremenu Prenapolnjena - prvi učinek imena Loke. Osebno poznanstvo se kaj kma-'n vpostavi; Hoke ima lastnosti, ki delajo mostove od osebe do osebe. Do sedaj? No, Hoke je zadovoljen, r Berlinu se je težko uveljaviti, treba Je imeti zaupanje vase in mnogo znanja Ijiv in ne predstavlja prave sposobnosti naših tekmovalcev, ki bi morali postaviti v tem tekmovanju ob normalnih prilikah manjšo razliko med zmagovalcem in seboj. Kombinirano in skoki smo nastopili pripravljeni letos prav za praV prvič na evropskem prvenstvu. Gröttumsbraten je dosegel 439 točk od 480, najboljši Čehoslovak Šimunek 374,4 kot 19., Šramel 261 kot 43. V Bohinju je dosegel Šimunek 651.8 od 720 točk, Janša 615,7, Šramel 283 točk, dočim je dosegel Šramel v Oberhofu 60% točk zmagovalca in 70% točk Šimuneka, je dosegel Janša v Bohinju 95% točk zmagovalca, Šramel pa le 43%. Šramel je izgubil na točkah v teku, ker mu manjka primeren trening. V skokih je pokazal Oberhof: zmagovalec Rund od 240 točk 236, 14. Čehoslovak Pech 196,6, 46. Šramel 155.7, Šimunek 50. s 151.3 točkami. Bohinj pa Guttormsen 332,7 od 360 točk, Šimunek 326,1, Šramel 279,5 točk. Šramlu je tedaj uspelo pridobiti Skoro 85% točk zmagovalca. Rezultati v kombiniranem ■in skokih, to je v disciplinah, v katerih smo se šele začeli uvajati v inozemstvu,, so za nas povsem zadovoljivi in jih moramo zaznamovati kot. lep uspeh. V Oberhofu je važno povdariti, da so bili za našimi tekmovalci: na 17 km: 2 Nemca, 2 Čehoslovaka, 3 Švicarji, 2 Angleža, v kombiniranem v skokih: 3 Nemci, 1 Švicar, 1 Anglež, 1 Čehoslovak,'* v celokupnem kombiniranem 2 Angleža, v skokih samih: 9 Nemcev, 3 Norvežani. 2 Čehoslovaka, 2 Avstrijca, 1 Švicar, 1 Anglež. Treba si je biti na jasnem, da pošiljajo na evropska prvenstva, ki so v bistvu prav za prav svetovna, vse države svoje najboljše moči ter je merilo za uspeh znatno drugačno kot pri lokalnih ali manjših mednarodnih tekmah. Skoro dosledno si osvoje prva mesta severnjaki, dočim se' bore za prva mesta Srednjee\ropejcev Nemci in Čehoslo-Vaki, kot najmočnejši državi za smuški šport v Srednji Evropi. Morda se ne pokaže nikjer tako jasno kot 'ravno pri teh tekmovanjih za prvenstvo Evrope, kako si je mogoče priboriti uspeh le z vztrajnostnim in doslednim delom ter kako počasi se dviga naša črta v diagramu uspehov evropskih držav navzgor toda vendar navzgor! J. G. je treba seboj prinesti. Hoke ne dela komplimentov, če pravi, »materijal je v splošnem mnogo premehak in tukaj je potrebna temeljita izprememba« in — začeti je treba , pri klubu. Trening se je pričel. Hoke ne komandira veliko in tudi ne kriči. Petdeset jih je stalo v vrsti, razšteli so se, zaobrnili so se in šola teka se je pričela. Sledila je gimnastika posameznikov in na to gimnastika s partnerjem. Vmes je bilo nekoliko talne telovadbe, tudi vaje z orodjem, vse v pestri zaporednosti. Na to so se postavili k plezalnim drogovom, 'preplezali gor in dol in zopet so se zbrali k skupni gimnastiki. Vedno je bilo kaj novega, včasih tudi veselega. — Kakšna razlika je na pr. med Brechenmacher jem in med Hokejem! Prvi stoji v sredi med telovadečimi, podžiga s svojim temperamentom in vzpodbuja z vzorno izvedbo; Hoke pa. pokaže vajo le enkrat, nato drži atlete na nevidnih vajetih in pusti vsakomur, da izvaja vajo po svoje. Vendar se skupnost ne izgubi; sugestivno sledijo učenci učitelju sedaj, pozneje in vedno. In kako dela Waitzer, mož znanstvene metode sporta in vzgoje? Waitzer analizira in napravi stvar tako logično, da mu učenec mora slediti. Osebno sodelovanje se izpremeni v prijateljstvo, vedno pa ostane mož avtoritete in voditelj! Nekoliko navodil za alpinsko smučanje. V času, ko velika večina smučarjev zaključuje sezono, manjši del pa prenese svoje udejstvovanje še za nekoliko tednov v višji alpski zimski svet, je treba spregovoriti nekoliko besed o vzdrževanju in konserviranju smuči in o smuških mažah s posebnim ozirom na 'alpinsko smučanje. Važno je to prav tako za smučarja, ki odloži svoje dilce za leto dni, kakor za smučarja, ki se poda zasledujoč bežečo zimo v visoki planinski zimski svet: Napačno je ob zaključku sezone postaviti smučke v kot ne oziraje se za njih rane in bolezni iz pretekle trde zime. Za smučarja alpinista pa tudi ni v redu, ako si take smučke naprta na rame in jih ponese v alpsko zimo pod vznožje vrhov. Danes, ko je smučarska družina vsak dan številnejša, je vedno več tudi smučarjev, ki ne vedo, da se da življen-ska doba smuči s primerno nego zelo podaljšati, izboljšati njih uporabnost ter v zvezi s tem dvigniti tudi športne uspehe. Mnogo je tudi smučarjev, ki se podajo v osrčje naših gora za novimi užitki zimske prirode, pa ne vedo, da je alpska zima sicer lepa, lepša kot dolinska, a včasih tudi kruta in nevarna. Posebno letos je važno spregovoriti o tem, ko otvarja SPD na pobudo znanega smučarja-turista Janeza Bitenca zimskim športnikom svoje planinske postojanke in s tem celo Triglavsko pogorje tudi v zimskem času. Vporabna doba smuči je omejena pr; količkaj intenzivnem udejstvovanju na razmeroma kratek čas: Napačno računa,.kdor misli, da je z enimi smuči preskrbljen za vse življenje. Že po 2. do 3. sezonah postanejo smuči brez dobre nege tako obrabljene, da smučanje na njih ne nudi več pravega užitka. Ta naravna vporabna doba smuči se da podaljšati samo s pravilnim konserviranjem. in sicer tudi za par let. Večina naših smučarjev misli po končani zimi prav malo na smučke. Smučke pridejo največkrat v podstrešje, drvarnico ali klet ter čakajo prihodnje sezone. Tako shranjene smuči se izkažejo naslednjo zimo seveda često neuporabne, ker so se zvile ali poravnale v krivini. Smuči zahtevajo več nege kot vsako drugo športno orodje, saj so izpostavljene največjim vremenskim spremem-: bam in silnim štrapacom. Pravi smučar bo ob koncu zime ali kadar se pripravlja na pohod v planinsko zimo, posvetil svoji opremi primerno pažnjo. Preden bo deske shranil preko poletja, jih bo dobro pregledal in poiskal poškodbe. Stremena, na katerih : običajno ostane nekaj nesnage, bo okr-' tačil ali umil ter jih nanovo dobro namastil, pravtako tudi usnje na paličnih krpljicah. S smučk bo ostrgal ves vosek ter jih pustil na zračnem prostoru temeljito presušiti, Ako kažejo smuči veliko izrabo (brazde) med rastmi (jesen), ako so počene' ali kažejo drugačne poškodbe, jih bo poslal takoj v popravilo1, sicer bo moral ob nastopu nove sezone dolgo čakati na popravilo. Dobro sušene deske je treba namazati z oljem uza smuči ter zvezati tako skupaj, da ohranijo svojo normalno obliko, t. j. tako, da jim ne popusti krivina in ne odpenja vpognjenst v sredini, nato pa’jih je i treba shraniti na suhem in zračnem me-; stu. Najenostavnejše se spno smučke ■ s prstnimi stremenicami in' sicer na za-: četku krivine kjer se smučki dotikata in na koncu; pod stopalo se vloži 4—5 centimetrov debel košček lesa, krivine pa se razpno s primerno dolgo palčico. Strenienica, ki spenja konca smučk, mora biti nameščena prav na koncu desk in sme smučke stiskati le toliko, da se dotikajo samo na zadnjem robu. . Ako leži stremenica višje in je poleg tega še močnejše pritegnjena, se konci smučk zavihajo, kar je sila kvarno za smuči in ovira pri hoji v breg. V poletnih mesecih, najbolje meseca junija in septembra, bo pravi smučar zopet poiskal svoje dilce, da jih impregnira. Najbolj priporočljivo sredstvo za to je smrekovo terovo olje (Fichtenholzroh-teer), ker napravi les trd in prožen ter odbija vodo. S tem oljem se namažejo smučke na spodnji strani in v ležečem položaju postavijo na zmerno sobice. Ko les vsrka vse olje, se to ponovi, dokler ne sprejme les več maščobe. Ako se to postopanje ponovi po par mesecih, so smučke res popolnoma im- Smučarji! Zahtevajte povsod DUNZINGER voski In masti za čevlje slove celo že v daljni JaponskiI Poizkusite jih tudi Vi! samo te kvalitetne znamke! pregnirane. Od domačih sredstev pride za impregniranje v poštev edino laneno olje mešano s' terpentinom. Firnež ni uporaben, ker napravi na površini lesa skorjo, slično laku. Na pravilno konser-viranih smučeh se ne nabira in ne prijema vlažen sneg, drsijo gladko po snegu, omogočajo lažje kretanje v breg, vsled trdote se manj obrusijo in postanejo bolj prožne. Enako važna je impregnacija smuči za smučarja - planinca. Le-ta ima še večkrat opraviti z mokrim snegom. V takem snegu se neimpregniran les navzame vlage in ko pride v višjih legah v temperature pod ničlo, ta vlaga v lesu zmrzne, raztrga vezi med celicami lesa in se sprime v majhne ledene kepice. 1 akih smučk ni mogoče spraviti v gladek smuk niti na strmem bregu. Smučar-planinec bo posvetil svojim smučkam in opremi sploh več pozornosti kot navadni »nedeljski« smučar. Pred alpinsko sezono bo dal stružiti obrabljene robove, da postanejo ostrejši. Za planinsko smučanje je to zelo važno. Obrabljene stremenice bo zamenjal z novimi, les bo na novo impregniral. Normalna impregnacija na soln-cu v tem letnem času ne pride v poštev. Terovo olje je treba na ognju vžgati v les. Taka impregnacija zahteva previdnosti; vročini preveč izpostavljen les se obžge, ukrivi ali izvrže. Postopa se na sledeč način; Terovo olje se segreje s tem, da se postavi doza v vrelo vodo. Vroče olje se s čopičem na tenko namaže na les. Nad plamenom spiritnega gorilca ali nad žerjavico oglja sč olje bolagoma vgreje g les, t. j. vročino se pusti’ vplivati tako dolgo, da začne olje delati mehurčke. Na isto mesto vročina ne sme dalj časa vplivati. Posebno pazljivo je treba ravnati z najtanjšim delom smuči, s krivino. Nemški lahkoatletski trenerji Ura pri Hokeju, Norge ski Oslo hikory smuči — norveška smuška oprema — domača smuška oprema — domače smuči — maže vseh vrst — največja zaloga In izbira — najnižje cene — montaža in popravila. Trgovcem primerne popuste! Ceniki na razpolago! Zaloga pri: Telef. 30-06 A. GOREČ, d. z o. z. v palači Ljubljanske kreditne banke Dunajska c. 1. — Gosposvetska c. 14 Naš zimskošportni odsek vodi g. Joso Goreč. Na ta način se les prisili, da vsrka maščobo; pore lesa se napolnijo z oljem in postanejo za vodo nedostopne. Enak namen imajo tako zvani voski za podlago (Grundwachse). Le-ti se namažejo v segretem stanju na smučko ter se z vročim likalnikom izgla-dijo. Vosek zapre vse pore in napravi smučko nedovzetno za vlago, poleg tega pa tvori nekako vez med lesom in pravo mažo za smučanje. Tehnika mazanja za smučarja-pla-ninca je zopet posebno poglavje. Razlikuje se precej od one za nižinske terene, kjer strmine niso tako hude. Smu-čar-alpinist mora premagati dolge vzpone in rabi za to maže s posebno izrazitimi vzponskimi lastnostmi. Poleg tega se v visokih legah snežne razmere tako naglo menjajo, da je mazanje za gotovo vrsto snega popolnoma nemogoče. Na visokoalpinski turi se sneg spreminja lahko vsakih sto korakov; v tej dolinici leži pršič, tamkaj je trd srenj, tu sol, tam južen sneg. Maže »mix«, »medium«, »škare« in »klister«, kakor se razlikujejo pri norveški znamki »Oest-by«, služijo le za eno gotovo vrsto snega. Smučar-planinec pa rabi mažo, ki naj mu služi v vseh slučajih. S kombiniranim mazanjem se more doseči '/saj deloma uspeh, a ta način mazanja zahteva mnogo izkušnje in pravilno presojo pota in snega na nameravani turi. Ako je predviden dal.ši vzpon, je treba mažo prilagoditi temu; ako gre ruta večinoma po solnčni strani, je treba mazati drugače kot za pot po senčni strani; zjutraj in zvečer je sneg drugačen kot v opoldanskih urah, itd. — Tehnika mazanja zahteva neverjetno mnogo izkušenj in prakse. Naučiti sc ne da iz knjig. Nič čudnega ni, če sport-niki-tekmovalci, ki imajo v mazanju gotovo največ izkušenj, tako skrbno čuvajo te izkušnje za sebe, saj so jim mnogokrat pomagale do športnega uspeha. Da način mazanja največkrat odločuje o zmagi, je znano vsem, ki zasledujejo mednarodna tekmovanja. Delno odpomoč za dolge vzpone so našli smučarji za ture v planinah v takozvanih »psih«, t. j. kožah morskih psov. To so 5—6 cm široki trakovi kože z ostro dlako. Kože se pričvrstijo na smučko tako, da leži dlaka položena proti koncu smučke. Drsenja naprej dlaka ne ovira, pač pa se postavi pokonci in zaje v sneg, ako zdrsne smučka nazaj. Kože se pričvrstijo na smučko na dva načina: z jermenom, ali pa se prilepijo s posebnim voskom. Prvi način pričvrščenja kože je enostavnejši, ima pa to lastnost, da ovira prosto smučanje, pa tudi sneg se rad nabira med pas in smučko. Z dobro nalepljenimi »psi« je bolj mogoče prosto smučanje, da se izpeljati tudi kak plužni lok ali telemark, pri kristjanih pa se »pes« rad odtrga. — »Pse« uporabljajo predvsem smučarji, ki se hoč«jo hitro povzpeti v višje lege in pa kategorija komodnih smučarjev. Športnik^ se naj poslužuje mazanja, ker samo to mu omogoči neokrnjen užitek zimskih krasot. Idealna maža za smučarja - turista naj bi imela naslednje lastnosti: dobro možnost vzpona, počasno obrabo in univerzalno uporabo. Prvi dve lastnosti ima skoro vsaka maža. Zadostiti tretji zahtevi pa je sila težavno in kemikom se še ni posrečilo sestaviti voska, ki bi odgovarjal v polni meri tudi tej zahtevi. Ena izmed maž, ki se da uporabljati precej univerzalno, je po izkušnjah »Dunzinger-Universal«, ker se dobro obnese v skoro vsakem snegu in ima poleg tega odlično vzponsko sposobnost. Ta maža bi se radi tega lahko imenovala tudi alpski vosek. „ALPINA“ d.z o. z. LJUBLJANA, Masarykova c. 12. Smuči: jesenove, hikory. Palice: bambus, poper, tonkin, Japan, leska. Stremena: Seidl, Haug, Ge-ze in druge. Maže: Oestby, Sohm, Bratlie, Dunzinger. Pred izmirienlem v hazeni? O sporu, ki razdružuje bazenske klube v naši državi, o škodljivih razmerah v bazenskem savezu v Zagrebu, o škandaloznem poteku zadnje savezne skupščine smo opetovano pisali v daljših člankih. Po dogodkih na zadnji skupščini se je zdelo neizogibno, da bo prišlo do razkola. Na eni strani je stala uprava saveza, faktično s samb Con-cordijo; ostali klubi, ki jih prišteva zagrebška uprava JHS za svoje, ne pomenijo nič in obstojajo povečini samo na papirju. Na drugi strani sta stali solidarno delavni upravi ljubljanskega in beograjskega podsaveza s skoro vsemi resnično obstoječimi svojimi klubi. Raz-čiščenje in ločitev od zagrebškega podsaveza je postala tekom časa tudi dejansko potrebno, ako je bazena hotela; ostati pri življenju. Danes je nesporno. da je zakrivil stagnacijo v tem lepem ženskem sportu v prvi vrsti nesposobni savez. Delovni klubi so se upravičeno nadejali, da se bodo v novi neodvisni skupni organizaciji, v »Savezu za ženske sporte« razvijati uspešnejše in doseči velik napredek. Zdi se, da je savezna uprava v zadnjem hipu vendarle uvidela nevzdržnost svojega položaja in položaja jugoslovanske bazene. — Povodom nedavne skupščine podsaveza v Beogradu je iznesel glavni, obenem menda tudi edini sposobni funkcijonar zagrebške uprave. Bogdan Čuvaj pomirjevalne predloge, ki so jih predstavniki beograjskega podsaveza z gotovo rezervo tudi sprejeli. .IHS bo sklical na podlagi teh dogovorov v kratkem novo skupščino, na kateri bodo sporazumno likvidirani vsi obstoječi spori. JHS je zlasti prevzel obveznost urediti diference z ljubljanskim podsavezom na tak način, da bodo zadovoljni klubi tega podsaveza ter izločiti iz kazenskega sporta dosedanjega saveznega zaupnika v Beogradu, Milana Nikoliča. Na ta način bi torej lahko upali na skorajšnje izmirjenje vseh nesoglasij in pričetek nove, uspešne razvojne dobe naše bazene. V tej nadi je beograjski podsavez po doseženem načelnem sporazumu lojalno prevzel posle. Medklubski odbor za ustanovitev posebnega saveza v Beogradu ostane za» vsako eventualnost še v akciji, dokler ne pride do definitivne ureditve razmer v JHS-u. Sedanji položaj je torej še negotov, nekako premirje, ki — upajmo — vodi v boljše čase bazenskega športa. I. bazenska družina SK Ilirije v minuli sezoni. Prva bazenska družina v naši državi Družina SK Ilirije 1. itkO. Telovadba D. Ulaga. NOVE SMERI V PROSTIH VAJAH. (Nadaljevanje.) Posebna važnost se polaga študiju prostih vaj na berlinski visoki šoli za telesne vaje. V posebnem seminarju se proučujejo najpomembnejši sistemi kakor Niels Buckhov, Bodejev, Labanow Tyrsev, Mensendik — in, Logesov, Miillerjev itd. Od časa do časa so povabljene razne vodilne gimnastične grupe, ki skušajo utemeljiti svoje metode praktično in teoretično. V tem seminarju so sodelovali poleg gimnastičnih strokovnjakov tudi glasbeniki, zastopniki umetnega plesa in praktiki iz telovadnih or-^ganizacij. Zato bo zanimivo izvedeti, kakšne proste vaje so se izkristalizirale na berlinski šoli. Še pred dvema letoma so se izvajale* • navadne gimnastične vaje (Körperschule) in sicer brez glasbe in tudi brez tak-, ta. Vsak gib je zahteval svoj ritem in to" ■ je čuvalo istočasnost in enotnost izvedbe. Pozneje so začeli spremljati vaje s' tolkali (gongi, veliki in mali bobni, činele). Razvoj je vodil naprej in sicer vedno bolj v ples, ki združuje najrazličnejše teke. poskoke in gibanja celega telesa. Ob priliki lanskega olimpijskega kongresa v Berlinu je bila visoka šola* za telesne vaje naprošena, da pokaže svoje praktično delo z akademijo v državni operi. Poleg številnih točk so bile : na programu tudi proste vaje, ki so hotele pokazati moderno smer, ki se je izkristalizirala po študiju raznih sistemov, še bolj pa po novih odkritjih seminarja. Te vaje so združile najrazličnejše gibe kakor poskoke, udare, nihanje in kolebanje, tek in vrtenje. Vsako gibanje je poteklo v naravnem časovnem in dinamičnem ritmu in baš to je dalo vajam značaj naravnosti in gracije. Vsem številnim strokovnjakom inozemskih telovadnih in športnih zvez so bile novo odkritje. Pri nas se smatrajo proste vaje kot nekaj manj važnega, marsikdo vidi v njih le sredstvo, ki navduši publiko na javnih nastopih. Zanimivo, da športne organizacije, ki ne prirejajo nastopov, prostih vaj skoraj nič ne goje. To kaže, da ne poznamo koristi in vrednost, ki jih imamo od dobrih prostih vaj. Katere proste vaje pa so dobre in pravilne? V tem vprašanju ne sme odločati le vtis, ki ga dobi gledalec, ki gleda gibajočo se maso telovadcev, temveč telesnovzgojna pravilnost kompo- zicije. S tem smo prišli do vprašanja, kako jih je treba sestavljati? Proste vaje morajo biti take, da so šola gracije, da so šola naravnega (ne brezmiselno stiliziranega) gibanja, da so osnovna šola za držanje telesa, za hojo, tek, poskok, met itd. Ni vseeno, kako predpišem kretnjo rok, če sem izvedel korak ali izpad z nogo naprej. V gibanju je zakonitost in to zakonitost je treba poznati, če hočeš vzgajati! Ni dovolj, da skušamo s-posameznimi vajami krepiti gotovo mišično skupino, ni dovolj, da posamezne mišice raztezamo (če so postale prekratke) ali, da jih skušamo sprostiti (entspannen) če so napete tudi takrat, ko nimajo opravka; to je le ena- stran prostih vaj, to je šolanj/ telesa (Körperschulung). Važnejša pa je druga stran: šolanje gibanja (Bewegungsschulung). Le-to je bistvo telesne vzgoje. Človeka je; treba telesno- tako izšolati. da bo dosegel največje uspehe ob minimalnem potrošenju energije (vprašanje tehnike plavanja ali lahke atletike se suče le okoli tega problema). Živalim take šole ni treba, ker imajo zdrav instinkt za gibanje. Človek pa tega nima In zato si mora pomagati v študiju telesne vzgoje s »tehniko« in z opazovanjem živalskega kretanja. Do danes'so bili v proste vaje sprejeti le nekateri dognani zakoni gibanja: dr. Bode je odkril menjavo med naponom in sproščeniem, Laban je potom plesa prišel do zakona protigibanja (šola ravnovesja!) in do raznih možnosti v zaporednosti gibanja, Duchenne je postavil princip totalnosti (vsaka kretnja je več ali manj gibanje celega telesa). To so šele začetki in razumljivo je, da imamo danes toliko »sistemov« prostih vaj, oz. gimnastike. Gotovo pa je, da bomo prišli sčasoma do sinteze vsega pozitivnega kar imajo posamezni sistemi na sebi. V tem smislu deluje tudi berlinska visoka šola za telesne vaje. Razvidno je, da je za sestavo prostih vaj potreben temeljit študij in zdrav čut za gibanje. In če pomislimo, da goje proste vaje tisoči telovadk in telovadcev in recimo po dvakrat, trikrat tedensko, tedaj je jasno, da skrbnost v sestavi narekuje že čut odgovornosti. Take vaje so se tudi v praksi sijajno obnesle, to vem iz prakse. Športniki in telovadci so jih radi izvajali, ker so videli v njih telesno vzgojo: z lahkoto so se jih tudi navadili, ker so bili prehodi naravni, zakoniti in ne izumetničeni. (Dalje prihodnjič.) Razno SLUŽBENO IZ SEKCIJE ZNS. V ponedeljek 9. marca ob 20. uri bo v kavarni »Evropa« važen plenarni sestanek ljubljanskih članov sekcije, ki jih predsedstvo obenem opozarja, da je udeležba na plenarnih sestankih strogo obvezna. Tajnik. Občni zbor TSK Slovan sc je vrši/ 21. t. m. Staremu odboru je bila dana razrešnica; v letošnji sezoni hoče urediti klub svoje igrišče za Linhartovo ulico in garderobo in osnovati namerava lahkoatletska in na zimo smuško sekcijo. Novi odbor bo propagiral sport posebno v trgovskih krogih. Novi odbor je sestavljen sledeče: predsednik g. Josip Bahovec, za podpredsednika gg. Karol Seljak in Ludvik Kunaver, tajnik g. Ivan Grm, blagajnik g. Tone Bucik, gospodar g. Jakob Novak; odborniki gg. Alojz Pavlin, Hinko Felber, Lujo Gluhak. Rudolf Novak; namestnika gg. Franc Strehovec in Alojzij, Anko; revizorja gg. Maks Jean in Avgust Pavlič. Na občnem zboru SK Jadrana dne 22. februarja je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ivan Novak, podpredsednik Leopold Milač, tajnik Stane Logar, blagajnik Ivo Sever, načelnik nogom, sekcije J. Kačar, odborniki: Rogač, Šetina, Burger, Jesenko. Bivša predsednika kluba gg. Matjašič in Rudolf Juvan sta bila imenovana za častna člana. — V poročilu o delovanju kluba v lanskem letu, se je zlasti omenjal razvoj nogometne sekcije, ki se je po fuziji s SK Krakovom precej okrepila. Koncem prvenstvenega leta 1929 30 je klub sicer padel iz L v II. razred, v kasnejši sezoni pa ni zgubil niti ene tekme in se nahaja v prv. tabeli II. razreda na prvem mestu, tako da ima dobre izglede, da si bo zopet priboril izgubljeno pozicijo v I. razredu. Otvoritev cross country sezone v Zagrebu. Hašk je ptvoril v nedeljo lahkoatletsko sezono s cross-countryjem na 7500 metrov za moštva in za poedince. Placement moštev: 1. Hašk (Tučan, Pri-šean Marakovič, Binički), 2. Marathon, 3. Hašk II. — Placement poedincev: L Tučan 32:15.3, 2. Priščan 34:19, 3. Koren 34.42. 4. Žečevič (C), 5. Pustišek (C). — Hašk je postavil novo, izvrstno trenirano moštvo, v katerem pa se vendar opazi izmed ostalih mladi Tučan tako, da mu prisojajo šanse tudi v bližnjem državnem cross prvenstvu. TEKME ZA SVETOVNO PRVENSTVO V DRSANJU. Karl Schäfer in Sonja Henie ponovna zmagovalca. Letošnje tekme za svetovno prvenstvo v drsanju so bile prava manifestacija zimskega sporta. Do zadnjega kotička je bila berlinska športna palača napolnjena, tekmam je prisostvovalo do 15.000 gledalcev. Obvezne vaje so drsali v soboto in že pri teh je lahko vsakdo presodil prvake za 1. 1931. Led je bil prvovrsten, razsvetljava naravnost rafinirana. Prosto drsanje se je pričelo v nedeljo popoldne ob 17. Najprej so startale dame, med njimi Norvežanka Sonja Henie, za katero je-vladalo največje zanimanje. Bila je v prav dobri formi kar dokazuje dejstvo, da ji je šest od sedmih sodnikov priznalo zmago. Publika je bila po končanem drsanju mlade Sonje navdušena do viška. Dunajčani so videli svoje upe v Fritzi Burgerjevi, ki pa je izgubila drugo mesto radi nervoznosti. Premagala jo je mlada klubska tovarišica Hilda Holov-sky. Njen nastop je tako ugajal, da ji je ameriški sodnik Hilberg prisodil več točk kakor Sonji Henie. Izid damskih tekem je sledeč: 1. Sonja Henie (Norveška) mestno številko 8. 2. Hilde Holovsky (Dunaj) m. št. 19. 3. Fritzi Burger (Dunaj) m. št. 21. 4. Vinson (Amerika) m. št. 26. 5. Hulten (Norveška) m. št. 35. 6. Randen (Norveška) m. št. 47. 7. Egidius (Norveška) m. št. 48. 8. Deligne (Belgija) m. št. 50. 9. Guliten (Norveška) m. št. 63. Za damami so startali gospodje. Tudi med njimi je bil mož, kateremu danes nikdo ne more blizu, to je Karl Schäfer. V svojem prostem drsanju ni pokazal le znanih izpiljenih vaj, nastopil je z nekaterimi novimi, ki jih športna javnost doslej še ni videla. In vendar Schäfer ni bil enoglasno proglašen za svetovnega prvaka. Češki sodnik je Pripisal to mesto svojemu rojaku Slivi in obeta se nov športni škandal, ki ne ko baš časten za češki drsalni sport. Se bila ocena češkega sodnika zelo enostranska kaže dejstvo, da je dosegel Sliva le 12. mesto. Presenetljivo dobro se je držal ameriški prvak Roger Turner, ki bi brez dvoma dosegel še več točk, če bi bilo njegovo prosto drsanje živahnejše. Tretje mesto je dosegel Berlinčan Bayer, ki je zmagal nad Dunajčanom dr. Die-stlerjem le z malo razliko. 1. Karl Schäfer (Dunaj) mestno število 8, točk 366.18. 2. Roger Turner (Amerika) m. št. 26, točk 337.51. 3. Ernst Bayer (Berlin) m. št. 33, točk 331.68. 4. Dr. Diestler (Dunaj) m. št. 38, točk 326.71. 5. Mayer-Labergo (Monakovo) m. št. 41, 323.54. 6. Nikkanen (Finska) m. št. 44, točk 316.85. 7. Bades (Budimpešta) m. št. 46, točk 316.12. 8. Hertl (Berlin m. št. 55. 9. Brunet (Francija) m. št. 59. 10. Prasnovski (Tropavo) m. št. 60. 11. Hill (Amerika) m. št. 76. 12. Sliva (Čehoslovaška) m. št. 73. V tekmovanju parov so zmagali Madžari: 1. Rotter-Szolas (Madžarska) 13 in Pol. 2. Organista-Szalay (Madžarska) 14 ln pol. 3. Papetz-Zwack (Avstrija) 23 in pol. 4. Gaillard-Peter (Avstrija) 27 in pol. 5. Mis Winson-Hill (Amerika) 39. 6. Zakonca Hoppe (ČSR) 39. 7. Zakonca Gaste (Nemčija) 45. . Dvojica Brunet, ki je lani zmagala, etos ni startala. SMUŠKI TEČAJI V SKOKIH. y. Savez bo organiziral še nekaj smukih tečajev na vseh obstoječih skakalkah, v kolikor bodo to vremenske ^rilike dopuščale. Tečaji bodo trajali po ' "5 dni ter naj bi pričeli v ponedeljek Jesenicah, v petek v Bohinju,, v to-k v Dovjem in v soboto v Kranjski Q°r'- Vse tečaje bo vodil Sigmund v v. ortnsen. Prijaviti se je preko kluba bjClgar Področje spada skakalnica. Klu-SavJavb° število in imena prijavljencev eza- Glede razdelitve dneva se bo Nogomet vpoštevalo želje kluba, odn. tekmovalcev. Opozarjamo vse, da izrabijo to redko priliko smotrenega treninga v skokih. Službeno iz JZSS. Tečaji v smuških skokih se izpreme- ne tako, da traja sedaj tečaj v Mojstrani do četrtka zvečer, v petek začne tečaj v Bohinju in traja do sobote zvečer, v ponedeljek pa prične v Kranjski gori in traja tam do petka. O prijavah odločajo klubi, ki imajo skakalnico v dotičnem kraju. Klube pozivamo, da preskrbe čim-večje število udeležencev tečaja iz lastnega kluba, vsi verificirani člani JZSS pa se morejo, udeležiti kateregakoli teh tečajev. Izpiti za sodnike v skokih se vrše v Ljubljani, dne 16. t. m. ob 8.30 zvečer v damski sobi kavarne Emone. Klubi naj prijavijo kandidate vsaj do 13. t. m. savezu, ker se bo samo prijavljene kandidate pripustilo k izpitu. Smuški tečaj za sodnike v skokih se bo vršil v nedeljo 8. t. m. dopoldne v hotelu Sv. Janez v Bohinju, namenjen predvsem članom gorenjskega kota, ki naj pošljejo svoje kandidate v ta tečaj. Nedeljskega tečaja na Jesenicah se ni udeležil niti eden od pozvanih klubov. Šramel — Palme. Pri Bohinjski skakalni tekmi je vzdignil mnogo debate placement Bogo Šramla pred! Palmetom. Informirali smo se ter dognali da Šramlov skok ni bil ocenjen kot padec, ker je padel Šramel šele po doskoku ter mu je jurija ocenila njegov skok kot izveden. Šramel j!e dosegel skoke 32,5, 32,5 in 33,5 m, Palme 30, 27,5 in 31 m; ocena je znašala za Šramla pri posameznih vodnikih 89, 97, 93,5, skupno tedaj 279,5 točk, za Palmeja 86,4, 88,9 in 87,4, skupno 262,7 točk Jurijo so tvorili dr. Brauner (ČSR), Kveder in Goreč. V počast prvaka Joška Janše in drugih svojih tekmovalcev - smučarjev priredi SK Ilirija v sredo, 4. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Zvezda« družabni večer, na katerega vabi odbor vse članstvo, zlasti pa člane smučarske sekcije. RESTAVRACIJA SLON LJUBLJANA Shajališče vseh domačih in tujih soortnikov! — Izborna kuhinja! — Izbrana vina! Zmerne cene! Razno SK PRIMORJE ČRTAN IZ JLAS. Jugoslovanski lahkoatletski savez je pretekli teden črtal ljubljansko Primorje iz članstva. Kolikor nam je znano, je dalo povod za izključitev neredno poslovanje kluba. Cross-country za prvenstvo Dravske banovine bo izvedla sedaj tudi letos Ilirija. Članek g. inž. Boška Simonoviča o nogometnem državnem prvenstvu in o ligah, ki smo ga z dovoljenjem avtor-levim prinesli v predzadnji številki našega lista, je bil prej v originalu priobčen v 646. številki beograjskega »Spor-tiste«. Občni zbor SK Korotana. — Dne 8. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne se vrši na Rakovniku drugi letni redni občni zbor SK Korotana s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odstopajočega odbora. 2. Absolutorij odstopajočemu odboru. 3. Volitve novega odbora. 4. Slučajnosti. Naslov Slov. športnega kluba »Maraton«, Maribor, je: Aleksandrova c. 6/1. Redni letni občni zbor SK Bratstva na Jesenicah se je vršil v nedeljo 1.1. m. Tudi o delovanju tega mladega, a izredno delavnega kluba bomo obširnejše poročali prihodnjič. Klub je imel lani štiri sekcije: zimskošportno, nogometno, kolesarsko in bazensko. Občni zbor je pozdravil v imenu JZSS z daljšim, navdušeno sprejetim nagovorom dr. Janko Berce, načelnik saveznega smuškega tehničnega odseka. V novi odbor so bili izvoljeni skoro vsi dosedanji odborniki s predsednikom Lojzetom Božičem. (Nadaljevanje 1. strani.) sporazum o delitvi dohodkov na enake dele. Vodeči klubi so obstoj takega sporazuma sicer zanikali, pa brez ozira na to je JNS odgovoril, da ni voljan ozirati se na pogodbe raznih posebnih medklubskih udruženj I. razreda, II. razreda, province itd., ker JNS ne priznava organizacij, ki so se osnovale v savezu mimo saveznih pravil. Upravni odbor JNS-a stoji na stališču, da bi bilo pač treba respektirati dogovore, ako bi jih sklenili klubi kot taki. Ker takih dogovorov ni, je ostal JNS pri svoji odločitvi, obenem pa je prepovedal delovanje posebnih udruženj klubov JNS-a po razredih itd., ker v pravilih JNS-a ni določb, ki bi dopuščale obstoj in delovanje takih organizacij znotraj JNS-a. V Zagrebu se pripisuje odločitvi JNS-a velik pomen in veruje se, da bo pripomogla k ozdravljenju prilik, ki so postale tudi v ZNP nadvse nezdrave in napete. Grupiranje klubov v posebne bloke povzroča namreč neprestana nesoglasja v ZNP in odvrača od sodelovanja mnogo najboljših, delavcev. Znano je, da se je zaradi teh »držav v državi« umaknil iz ZNP n. pr. dolgoletni predsednik prof. dr. Šuklje, za katerega že par let ni primernega naslednika. V gotovem pogledu bi prenesli lahko položaj v ZNP-u na naše domače prilike, to je na prilike v LNP-u. Pri nas sicer nimamo tako kot v ZNP-u posebnih oblastveno priznanih klubskih blokov, zato imamo pa drugo nič manj škodljivo anomalijo v tihih medklubskih blokih, ki že nekoliko let v še večji meri kot bloki v Zagrebu onemogočajo objektivno in koristno delovanje LNP-a ter ovirajo konsolidacijo v našem športnem življenju. Prvi tak blok je bil osnovan pred leti iz vrst ljubljanskega Primorja. Iz-vestni elani Primorja, ki so brez vsakega dvoma delali s pristankom klubskega vodstva ;— so rabili medklubski blok za boj proti Iliriji in za dosego oblasti v LNP-u, kar je bilo identično, razni manjši klubi pa so se dali za ta boj lahkoverno izrabiti. Ti ljudje so otrovali naše športno življenje z agitacijskimi metodami, ki se jih je vporabljalo sicer edino v najbolj odvratnih strankarskih političnih borbah. Pozitivnih ciljev ti ljudje in njihov blok niso bili nikoli zmožni, edina deviza jim je ostala do današnjih dni agitacija in borba proti Iliriji. Ako je prišel ta blok od časa do časa do oblasti v LNP, je pokazal vedno skrajno nesposobnost in partizanstvo, za seboj je pustil še vedno nered, desorganizacijo in — izpraznjeno blagajno. Klubi lahko z največjo gotovostjo pričakujejo, da bodo to prav kmalu vnovič doživeli, samo da jim sedaj ne bo ostala le prazna blagajna LNP, temveč tudi občutni dolgovi. Večina bloka sestoji iz brezpomembnih, pravzaprav samo bolj na papirju obstoječih klubov. Večji klubi, ki so količkaj pravilno pojmovali svoje naloge in športno idejo, za take metode navadno niso dovzetni. Današnji sistem organizacije JNS-a, ki daje največjemu in najneznatnejšemu klubu enako pravico odločanja na skupščinah, povzroča, da ima ta blok vseeno, navzlic svoji kvalitetni manjvrednosti velik, a žal poguben, zgolj razdiralen vpliv na razvoj našega športnega življenja. Sam po sebi bi primorski blok ne imel take moči, ako ga ne bi dve leti sem podpiral in vzdrževal na oblasti drug tak medklubski blok, takozvani blok delavskih klubov. Tudi ta blok do danes ni pokazal pozitivnih namenov, vsaj ne v športnem pogledu. Ne obstoji toliko na športnih idejah kakor na geslih M ŠPORTNIKI kupujte pri I EK/TIL BAZARJU na KREKOVEM TRGU Plačila tudi na obroke! političnega in razrednega značaja; sport je tu le sredstvo. Pri obeh blokih uživata koristi edinole oba vodeča kluba, tam Primorje, tu Svoboda. Vsi ostali klubi nimajo od blokov nobene koristi — pač pa trpi na negativni tendenci obeh blokov največjo škodo — športna stvar v obče, splošni interesi športa! Oba primera kažeta jasno kako škodljivo je ustvarjanje separatnih medklubskih blokov in kako umestno je stališče, ki ga do takih blokov zavzema vrhovni nogometni forum. ŽIVLJENJE NA RAZBURKANEM IN MIRNEM OCEANU OD VIGA DO BERMUDOV. S Hajdukove turneje. Ženijalni Krištof Kolumb je bil prvi, ki je premagal do takrat neznani ocean. V službi kastiljanskega kralja je hotel odkriti novo pot v Indijo, odkril pa je Ameriko, misleč, da je to Indija. Bogastvo novo odkritega kontinenta je privabilo milijone in milijone ljudi iz Starega sveta. Takrat je bilo potovanje izredno nevarno, danes je postal ocean že mnogo pristopnejši, navzlic temu pa je na njem že marsikdo našel smrt. Čeravno smo vajeni morja, smo prav neradi zapustili Vigo, našo izhodno točko. Desetdnevno potovanje čez ocean ni ravno preveč ugodno, posebno ako se pričnejo razburkani naravni elementi poigravati z ladjo kot s kako lupinico. Tudi »Oropesa« je morala prestati velikanski orkan. Že. prvo noč, ko smo se peljali preko groba naših pomorščakov ponesrečene »Dakse«, ob kateri priliki smo z ladje vrgli venec svežega cvetja z napisom: »Herojima sa Dakse — Hajduk« in kriknili »Slava«, je bilo morje nemirno in se je vedno bolj stopnjeval. Do Bermudov je vladal vihar, kakršen je mogoč le na širnem oceanu. Šele nato se je zvedrilo in vožnja je postala užitek. Kakor jezerska gladina je izgledalo morje — sinje nebo brez oblačka, morje popolnoma mirno. Na ta način smo spoznali strahote in lepote oceana. Kakor hitro se je morje pomirilo, smo pričeli s treningom. Na prostrani palubi je zavladala žoga. V moštvu je precejšno število žonglerjev in ti so zadivili s svojim virtuoznim obvladanjem žoge številne gledalce. Mirni, premišljeni Angleži so se razgreli in odobravanje ni hotelo ponehati. V resnici je izgledalo, da je' na Oropesi akademija nogometa. Angleži se niso mogli dovolj načuditi visokemu nivoju našega nogometa in so nam prorokovali velike uspehe v deželi svetovnega prvaka. V prostem času se nekateri zabavajo s knjigami drugi se uče za izpit, tretji zopet sklepajo poznanstvo z lepimi sopotnicami. Izdali smo svoj časopis »Atlantic Post«. Kot uredniki so fungi-rali Pavelič, v Ljubljani dobro znani Šime in jaz. Urejevanje je vzorno. Nič ne ostane skritega, vsakogar napake in vrline se v listu obelodanijo. Salve smeha je slišati vsako jutro, ko prodaja uredniški kolporter internacijonalec Marušič v beli obleki in z natakarsko čepico časopise. Vse številke so takoj raz-pi odane in »Atlantic Post« je eden izmed redkih časopisov, ki so aktivni. Do angleških princev smo prišli le kot poročevalci in smo ga ob tej priliki fotografirali — do interviuva pa ni prišlo. Mogoče se nam to tekom vožnje še posreči. Otvorili smo tečaj za španščino — škoda, da nimamo pravega učitelja. Navzlic temu je napredek pri vseh očivi-den in ko pridemo v Južno Ameriko, bomo govorili samo špansko. Po desetdnevni vožnji smo dospeli do Bermudov, znane pomorske baze angleškega imperija/ Bermudski otoki. Otočje sestoji iz preko 300 otokov in otočičev. Znano je po svoji tropični vegetaciji in bajni lepoti. Tu uživa vsako leto tisoče ameriških bogatašev svoj prosti čas. Naš parnik se je ustavil samo za nekaj ur, katere smo seveda izrabili, da si ogledamo glavno mesto Hamilton. Pod vodstvom inž. Kaliterne, ki je napravil načrt za oceanografski institut v Splitu, v katerem bo v poučne svrhe nameščen velik akvarij, smo pregledali največjo znamenitost mesta — znameniti akvarij. Po kratkem času bi- vanja v Hamiltonu, so nas čolni odpeljali na Oropeso', ki je bila zasidrana precej daleč od obale. Parnik je kmalu dvignil sidro — krenili smo proti Havani« Proti svobodni republiki Kubi. Solnce je že na Bermudih izredno pripekalo. Nebo je brez oblakov, morska gladina popolnoma mirna in brez vetra. Skoro smo pozabili, da smo na oceanu. Do Bermudov smo imeli nekaj bolnikov, sedaj so okrevali vsi in se udeleževali treningov. Po dveh dneh vožnje smo zopet zagledali kopno, naj-preje pečine otočja Bahama, nato idilično Florido. Vozili smo se mimo krajev, kamor se stekajo vsi svetovni magnati — nekronani kralji bogastva. Medtem ko nam je tekel na ladji čas kot običajno, so oni drugi v Miamiju uživali vse udobnosti in sladkosti življenja. Prav nič jih nismo zavidali, sigurno je, da je marsikdo od nas bolj zadovoljen kot pa ti magnati, čeravno ima vsega v izobilju. Naslednjega dne v rani zori smo pristali v Havani glavnem mestu Kube. Še preden se je zdanilo smo bili na nogah. V kopalnicah smo se skopali in obrili. Havana je eno izmed najlepših mest na svetu in človek se mora za poset pač dostojno pripraviti. Danilo se je, ko smo z minimalno brzino vozili v tesno havansko pristanišče: Velikanska množica ljudi na obali nas je presenetila. Zvoki godbe so prihajali do nas. Ko je godba prenehala, je zavrilo kakor iz enega samega grla. Izgledalo je, da je ljudstvo razdraženo in da velja ta krik angleškim princem, čemur pa je nasprotovalo, da je godba igrala angleško himno. Bil je to le pozdrav princem ob prihodu v svobodno republiko. Kmalu smo zvedeli o vzrokih naravnost demonstrativnega nastopa mase. Na Kubi je še vedno revolucija, narod hoče vreči predsednika generala Maehada, ki se drži z vsemi silami in sredstvi. Narod izkoristi vsako priliko, da demonstrira proti vladi in je tudi sedaj vporabil v to svrho prihod angleških princev. Hoteli so pokazati vsemu svetu svoje nezadovoljstvo. Zaradi teh demonstracij je ostala Havana za nas terra incognita. Vsako izkrcanje je bilo prepovedano radi neznosnih političnih prilik, ki vladajo v mestu. Oropesa je zopet dvignila sidro. Imeli smo srečo, preplovili smo ocean, doživeli smo samo en velik vihar, ki je trajal komaj en dan. Vstopili smo v Mehikanski zaliv, ki je znan po tajfunu in neznosnih moski-tih. Tajfuna se ne bojimo, ni sedaj njegova sezona, prične se šele, ko se v njemu koncentrijajo vroči vetrovi. Mnogo bolj smo se bali moskitov. Alkoholnih pijač nismo več pili. Vsak dan smo jemali kinin. To je najboljše sredstvo proti moskitom. En dan potovanja od Havane in dospeli smo do Jamaice. Potom radija so nam že na morju ponudili, da igramo z reprezentanco otoka nogometno tekmo. Poziv smo sprejeli. Na Jamaici — prva velika zmaga. Jamaico smo obiskali nehote — izven programa. Posetili smo glavno me- sto Kingstone, znano po ogromni produkciji ruma, najboljše kvalitete, ker sta hotela princa s svojim obiskom počastiti prebivalstvo te angleške kolonije. Kakor skozi meglo smo zagledali gorske vrhove otoka, ki pripadata britanskemu imperiju. Hitro smo se približavali. Radi nevarnih pečin smo vzeli ha ladjo domačega kapitana, ki je vodil ladjo mimo pečin in nevarnih predelov. Velikansko popularnost angleških princev med narodom je pokazal naravnost nepopisen sprejem. Ves narod, večinoma črnci, je bil na nogah. Vse ulice so bile okrašene v angleških barvah, povsod so bile slike obeh princev - - narod, četudi podjarmljen, je pokazal tako navdušenje, da nam bo to ostalo neizbrisno v spominu. Zadovoljni so z angleškim gospodarstvom. Vsakdo je srečen in zakaj tudi ne. Povsod blagostanje, beda je 'malodane nepoznana. Princa sta se izkrcala. Na ladjo je prišel predsednik tamkajšnjega nogometnega saveza mr. Crouser in še nekoliko drugih športnikov. Podrobno smo se dogovorili o tekmi. Bila je najboljša prilika, da se pred težkimi nastopi v Južni Ameriki medsebojno spoznamo in vigramo. Po kosilu in po večerji smo si ogledali mesto Kingstone. Povsod ravne, široke in asfaltirane ceste, ob straneh palme. Mesto sestoji iz samih lesenih enonadstropnih, krasno zgrajenih hiš, na periferiji pa se vrste vila poleg vile. Presenetil nas je velikanski promet. Mesto ima komaj 100.000 prebivalcev, število avtomobilov pa presega 20.000. To najbolje ilustrira blagostanje prebivalstva. V spremstvu mr. Crouserja smo obiskali klubske prostore »JMKA«. Prvič smo si zaželeli, da bi tudi mi imeli kaj takega. Nekoliko manjših salonov in reprezentančna, naravnost ogromna dvorana, so nam dokazali, da stoji klub na dobrih temeljih. Povsod vzoren red in snaga. Disciplina članstva, večinoma črncev, je izredna. Ko smo popili častni vermut, smo odšli na igrišče, da prisostvujemo prvenstveni derby tekmi med prvakom province Montego Bay in prvakom Kingstona, kluba, čigar dom sirio malo preje obiskali. Igrišče JMKA ima idealno lego. Leži sredi med palmami in tropičhimi rastlinami daleč od mestnega ropota. Tekmo je vodil odličen sodnik, rezultata je bil 1:1. Vrnili smo se na Oropeso. Zvečer je šel vsak svojo pot. Pavelič, Živkovič, Šime, Marušič in jaz smo bili povabljeni k kubanskemu konzulu mr. Eastwoodu. Z avtomobili sq nas peljali daleč iz mesta do kopališča, kjer smo v bazenu uživali kopanje v mesečni noči. Kopališče je krasno razsvetljeno in je bilo nabito polno. V sredini je plesišče. Večer nam ostane nepozaben. Naslednji dan je bil za nas zelo važen. Na prvi tekmi smo morali pokazati koliko znamo, treba je bilo potrditi dober sloves, ki je šel pred nami. Morali smo zmagati — čeprav je bil nasprotnik izredno močan. Reprezentanca Jamaice, ki nam je stala nasproti, je dva- MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ustanovljena 1.1869 Telefon štev. 16 — Poštni ček št. 10.333 (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denaria nad 400 milijonov Din, sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo, krat dosegla prvenstvo Srednje Amerike. Po napeti borbi in naravnost ekshibicijski ig-ri, smo pred 4000 elitnega občinstva premagali žilavega nasprotnika s 4:0 (1:0). Disciplinirana publika je navdušeno pozdravila našo zmago, prav posebno je odobravala našim najboljšim: Mika-čieu, Qüzinu, Sotiroviču in Kragiču, Proslavili smo zastavo, ki se je vila poleg ponosnega simbola angleške moči. Po igri je bila kratka zakuska, na kateri so nam čestitali k zmagi. Vrnili smo, se na Oropeso, kjer je gost špalir pričakoval princa. Ko sta prispela sinova angleškega kralja, smo ju na ladji pozdravili z našim zdravom, ki je postal v Kingstonu že nad vse popularen. Narod je vzklikal princema še tedaj, ko Je Oropesa počasi izginjala na obzorju. AHianca:Hajduk 4:0. Hajduk je odigral svojo drugo tekmo. Po naporni vožnji po morju je nastopil 19. februarja v Limi proti prva- j ku Albanci. Na moštvu Hajduka se je opazila velika utrujenost in je izgubilo s 0:4. Hajdukova obramba je bila na-pram izredno hitri igri nasprotnega napada brez moči. Izredno so se trudili vratar Culic ter branilca Mikačič in Lukič. V Allianci igra znani vratar Pardon, ki je ob priliki svetovnega prvenstva vzbujal' splošno senzacijo. Izvrsten je tudi srednji krilec. V napadu igrajo 4 zamorci. Hajduk :Universitada 3:0 (2:0). Lima, 23. febr. Hajduk je odigral pred rekordnim številom gledalcev svojo drugo tekmo v Limi. Nasprotnik mu je bil »Universitada«, zmagovalec uru-guayske reprezentance. Po težki borbi so zmagali Splitčani s 3:0 (2:0). Zmagovalec je nastopil v postavi: Čulič — Lukič. Mikačič — Gusina, Deškovič, Marušič — Živkovič, Sotirovič, Bakotič, Lemešič, Kragič. Gole sta zabila Bako-tič in Lemešič 2. Hajduk je nudil krasno igro. Nasprotnik je bil zelo surov. Sodnik objektiven. 1. marca igra Hajduk proti prvaku Lime in Peruja »Chalaccu«. frfazena GLAVNA SKUPŠČINA LJUBLJANSKEGA HAZENA PODSAVEZA. V nedeljo L t. m. se je vršila v Ljubljani 6. redna glavna skupščina LHP-a, kateri je prisostvovalo 5 klubov. Skupščina je potekla v najlepšem redu in složnosti. Poročila poedinih funkcijonar-jev so bila sprejeta soglasno in brez debate. Ravnotako je bil soglasno podeljen absolutorij odstopajoči upravi. Pred volitvami nove uprave je bil stvorjen soglasen sklep, da podajo ostavke tudi oni funkcijonarji, katerim poteče funkcijska doba šele čez eno leto, tako, da se je volilo celotno upravo. V novi upravni odbor so bili izvoljeni: Predsednik dr. Ernst Mayer, banski sanit. referent, I. podpredsednik: ga. Minka Kroftova, II. podpredsednik: ga. dr. Kristan-Lunačkova, predstojnica šolske poliklinike, tajnik I.: Rupel Milica, priv. uradn., tajnik II.: ga. Svetli-čeva, blagajnik: Kušar Ivan, hranil, uradnik, tehnični referent: Baltesar Ivan, železn. uradnik, odborniki: prof. Jelenec Slavica, Jakil Niko, industrijalce Sevnica ob Savi, gdč. Pajk Hana, prof. ritmič. gimnastike, Sturz Rudolf, železn. uradnik, Lovšin Anton, notarski kand.. Murska Sobota, ga. Tratnik Tanči. — Revizijski odbor: ravnatelj Šaplja Danilo, Rabič Viktor, bančni uradnik, dr. Stamol F., zdravnik, Maribor. Za službeno glasilo sta bila izbrana »Jutro« in »Športni list«. Pri slučajnostih so bili soglasno napravljeni sledeči sklepi: 1. Skupščina obsoja dosedanje destruktivno delo saveza, ki je dovedlo našo hazeno in naše vrhovne bazenske organizacije v naravnost obupen položaj. 2. Skupščina potrjuje in odobrava delovanje odstopivše uprave v pogledu ureditve razmer v savezu. 3. Skupščina ne priznava sedanje savezne uprave, ki je bila izvoljena na zadnji savezni skupščini na način, ki nasprotuje najprimitivnejšim pojmom športne morale. Ravnotako ne priznava i na tej skupščini stvorjenih sklepov, ker I-so v ostrem nasprotstvu z obstoječimi pravili. 4. Skupščina ostro protestira proti vsakemu poskusu saveza prenesti LHP v Zagreb, ker vidi v tem popoln propad slov. hazene. 5. Skupščina odobrava podpiranje medklubskega odbora v Beogradu v pogledu ustanovitve novega saveza ženskih športov ter naroča novi upravi, da dela v tem pravcu dalje. 6. Skupščina zahteva takojšnje sklicanje izredne glavne skupščine saveza, I na kateri naj se definitivno prekine z i neznosnim in nemogočim stanjem v j bazenskih organizacijah. Nova uprava se pooblašča, da izde-I la v najkrajšem času nove propozicije za odigranje prvenstvenih tekem v letu 1931, in da uvede brez odlašanja čim živahnejšo propagando po podeželskih mestih in trgih v svrho ustanovitve novih hazenskih družin. Obširnejše poročilo o "skupščini' prinesemo v prihodnji številki. Drobne bazenske vesti. Ustanovno skupščino Zapadnega bazenskega pod-saveza sklicuje JHS na dan 8. marca v beli dvorani Novinarskega doma V. Zagrebu. Klubi dosedanjega Ljublj. pod-saveza, ki jih je pribl. 10, se te skupščine ne bodo udeležili. Ostali bodo še naprej v samostojnem LHP, ki bo pristopil novemu Savezu Ženskih Športov. Po izstopu klubov iz Slovenije bo ostala v Zapadnem podsavezu le še Concordia in še eden ali dva hrvatska kluba. O položaju v bazenskem sportu pišemo obširneje v posebnem članku. Milan Nikolič, bazenski enfant ter-rible iz Beograda, sokrivec znanih sporov na zadnji skupščini JHS v Zagrebu, ki so povzročili globok razdor in razkol v našem bazenskem športu, je odstopil kot podpredsednik JHS, kakor javlja »Jutarnji list«. Čakovečki ŠK je. ustanovil bazensko sekcijo, ki bo na pomlad pričela s treningom in javnimi nastopi. Občni zbor SK Reka (Vič-Glince) se je vršil v nedeljo 1. t. m. Iz poročila o lanskem delovanju posnemamo, da se je odboru posrečilo urediti gospodarski položaj kluba, čeprav mu lokalni faktorji, posebno občina, niso nudili one pomoči kot jo občekoristno delovanje tega razmeroma malega, toda delavnega in žilavega kluba zasluži. Športno delovanje klubov je bilo osredotočeno v nogometni in smučarski sekciji. O prireditvah smučarske sekcije smo poročali že v zadnji številki »Športnega lista«, iz delovanja nogometne pa posnemamo: Tekom leta je odigrala Reka 21 tekem (I. moštvo 15, rezerva in ju-niorji po 3). Med tekmami I. moštva je 9 prvenstvenih. V prvenstveni tabeli II. razreda zavzema Reka koncem leta 1929/30 in tudi jeseni 1930 pač le skromno predzadnje mesto; v moštvu ni bilo lani še prave enotnosti, tudi so bila nekatera mesta slabo zasedena (vratarjevo) in poleg tega je občutil klub tudi neumestno nasprotstvo LNP-a: spomladi je izgubil tekmo s SK Krako-vo par forfait po odločitvi podsaveza in tudi jeseni je podsavez verificiral prv. tekmo s SK Natakar 4:0 šele na intervencijo JNS-a. V letošnji sezoni pritegne sekcija nekaj novih igralcev, deloma tudi talentirane mlajše moči in se nadeja lahko boljših uspehov v prvenstvu. Prijateljske tekme je odigrala sekcija z raznimi klubi na deželi, med katerimi uživa prav dobro ime kot disciplinirano moštvo, ki igra med ljubljanskimi klubi 2. razreda najlepši nogomet Najboljša strelca Reke sta bila lani Jež II in Thuma, vsak s 15 goli, skupni score vseh tekem znaša 60:74. Sekcija je startala pri propagandni štafeti za pokal Olepševalnega društva v Rožni dolini; zasedla je sicer samo drugo mesto» vendar le vsled tega, ker je nastopi) rival, viška Svoboda, z izposojenimi tekači iz Ljubljane. — V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Viktor Logar’ podpredsednik Josip Bačar, tajnik Iva11 Hartman, blagajnik Rudolf Pišlar, načelnik nogom, sekcije Galič Alojz, od' borniki: Battelino Tine, Vreniak, Šem. Albin, Beseničar Ivan, Brodnik Sta'1®^ gospodar Bartel Ferdinand; namestnik Battelino Oton, Bartel Rudolf.