tj DC
UDK 911.2:551.44:001,4 = 863
Prispevka k slovenskem u kraškemu im enoslovju  
SIGA
A ndre j K r a n j c *
Izraiz »siga« je  ediem izmed; n a jbo lj pogosto u p o rab ljan ih  strokovn ih  
te rm in o v  v speleologiji in  krasoslovju . Zaito se mi' zdi ko ristno , da se z n jim  
m alo bo lje  seznanim o.
V S lovensk i k rašk i te rm ino log iji ( G a m s ,  1973, 25) je  siga d e fin iran a  
ko t »odkladnina kalc ijevega k a rb o n a ta  iz zasičene jam ske vode, kii se 
zrači«, v  M inera lo ška  petro loškem  izrazoslovju  ( G r a f e n a u e r  & D u ­
h o v n i k  & H i n t e r l e c h n e r - R a v n i k ,  1972, 215) pai je  siga »pre­
vleka, ki n as tan e  p ri k ris ta lizac iji iz vodne raz to p in e  k a rb o n a to v  ali k re -  
m enice«.
V novejši: l i te ra tu r i  je  cela v rs ta  izp e ljan k  ilz besede siigai, n a jv eč  gre 
za »sigove« tv o rb e  (sigovi slap, sigova polička, sigova ponvica, sigova zai- 
vesa) ( G a m s ,  1973, 25). Da se tu d i n a ša  k ra šk a  ozirom a speleološka te r ­
m inologija  še razvijal, po trju je jo i tu d i te  izp e ljan k e  — ta k o  n.pr. nale tim o  v 
istem  p risp ev k u  na iz raza  »sigasta ponvica« in  »sigov preliv«, za vodo, k i 
odlaga sigo pa »sigovdca« in  »siigaviea« ( G o s p o d  a' r  i, č & H a. b i/ č & Č a r ,  
1978). Že Slovenski p ravop is (1962, 780) navajal za tako  vodo besedo 
»sigavica«, v en d a r pa te  besede ni zasled iti v S lovenski k rašk i te rm in o lo ­
giji. Tudi B a d j u r a  (1953, 190) je 1 posegel v to  v p raša n je  in  narvaja b e ­
sedi »zasigan« im »osigan« —  prev lečen  s sigo.
P L e t e r š n i k  v S lovensko-nem škem  slo v a rju  iz letai 1895 (1974) 
p rav i, da je  besedai siga (K alksiinter) hrvatskeiga ali srbskega) izvora (476j 
( K a r  a  d Ži č ,  1898, 699). V slovenski l i te ra tu r i  se, po P l e t e r š n i k u ,  
beseda siga/ p rv ič  niavaja v C iig ail e to i  v e m  N em ško-slovenskem  slo v a rju  
(I860), zaitem pa v J a n e ž i č e v e m  N em ško-slovenskem  slo v a rju  (1867). 
Istega le ta  se tu d i p rv ič  po jav i v strokovn i l i te ra tu r i, v E r j a v č e v i  p r i­
red b i F ellöckerjeve M ineralogije: »A pnena siga (K a lk sin te r)  alii k ap n ik  
(T ropfste in ) postane iz ap n en ih  vod, k te re  kapljäjoi i cu re skozi apnenčeve 
gore; ko  p rid e jo  te  k ap lje  na zrak, apno se v n jih  s trd i in  sesede, časi v
* Mag., Inštitu t za raziskovanje krasa, SAZU, T itov trg 2, 66230 Postojna, YU
lep ih  k rista lih«  (1867, 46). Č eprav  E r j a v e c  n e  n av a ja  vzrokov  ozirom a 
m ehanizm a, zakaj in  kaiko se »apno s trd i in  sesede«, se m i zdi ta  raz lag a  
vseeno precej boljša, ko t pa je  v  d an a šn jih  šo lsk ih  kn jigah , k je r  piše, da 
im ajo  v sebi neka j apnenca  in  »ko voda izhlalpi, ostane apnenec n a  tleh« 
( B i n t e r ,  1974,88).
š t i r i  le ta  p red  izidom  E rjavčeve  M inera log ije  je  le ta  1863 izšel p rv i 
vodn ik  po P o sto jn sk i ja m i v slovenskem  jez ik u  (C a s  t a ,  1863), k a r  ga 
u v ršča  m ed p rvence  slovenske speleološke lite ra tu re  ( H a b e ,  1969, 30), 
a besede »siga« še ne upo rab lja , pač pai v te m  pom enu  uporabljaj izraz 
>• kapnik«  (n,.pr. »cvetice n a re jen e  iz kapn ika« ),
V S c h  o e d l  e r  j e  v i M inera log iji in  geognoziji (1871, 34, 165), k i jo  
je  p revedel Ja n ez  Zajec, je  om enjena) »krem ena saiga«, kailcitno sigo pa) im e­
n u je  »v laknasti k a lc it a li k apn ik«  (37). Podobnot n a v a ja ta  J e s e n k o  v 
P rirodoznanskem  zem ljep isu  (1874, 142): »Na d n u  vodotoča se  v  ta k ih  
s tudencih  polega raz to p ljen o  apno  te r  n a re ja  znani lehk i kam en, če p a  je  
k ris ta lin sk eg a  s tro ja , p rav ijo  m u  k a p n ik  ali siiga« in  C i g a l l e i  v  Z nan ­
stv en i te rm in o lo g iji (1880, 1 2 1 ), k i enači »vapneno sigo ali; kapn ik«  te r  
u p o rab lja  tu d i  iz raz  »sigast«.
L e ta  1883 j e  izšel E r j a v č e v  P riro d o p is  rudninstvai ali m ineralog ija , 
k je r  s ta  besedi k ap n ik  in  siga ločen i tu d i pom ensko, k a jti  »od stropa  n iz - 
do lu  viseče, ogrom nim  leden im  svečam  ali sklenicaim podobne« im en u je  
k apn ike, »tisto vapno  pa, k i se je  seselo iz k ap ljic  po stenah , n a re ja  leščeče 
se bele, sive ali ru m en e  skorje , siga (Kalksinrter) im enovane« ( 1 1 ).
V sočasnih  s lovensk ih  vo d n ik ih  poi Postojnstki jam i ( B i l c ,  1904) pai še 
vedno  n i zasled iti besede  siga, am pak  so nam esto  tegai u p o rab ljan i izrazi 
kapn ina , n ak a p n in a  itn skorja .
P rv i slovenski k rasostovn i p riro čn ik , k n jig a  Patvla K u n a v e r j a  
K rašk i sv e t in  mjegovii po jav i (1922) pa že tekoče in  pogosto uporabljal iz­
raz siga v  d an ašn jem  pom enu  (18, 79— 82) in  ga pom ensko: loči od te rm i­
na kapn ik .
T erm in  siga je  b il to re j vpeljatn v  slovensk i jez ik  sred i p re jšn jeg a  
s to le tja  s h rvatsko-srbskegaj jez ikovnega področja . V d ru g i polovici 19. 
s to le tja  se je  u v e ljav il v  stro k o v n i lite ra tu r i, v m in era lo g iji i.n zem ljepisu , 
k čem ur je  gotovo b istveno  p ripom ogel F. E r j a v e c ,  k i je  sicer bolj znan 
kot prirodoslovec —  biolog in  p isa te lj, a: je  tu d i  v slovensk i m inera log iji in  
geologiji o ra l led ino  in  se j e  m ora l sp o p rije ti tu d i z u strezn im  imenom 
slovjem .
E r j a v č e v a  p rire d b a  F ellöckerjevega R udninoslovjai a li m in e ra lo ­
g ije  (1867) je  p rv a  slovenskai k n jig a  s te g a  pod ročja  in  je  m oral zato po ­
isk a ti in  u s tv a riti celo v rs to  nov ih  besed. K er je  E rjav ec  ta k ra t  živel v 
Z agrebu, so v kn jigo  laže p r iš li tu d i ra z n i h rv ašk i iz ra z i ( D u h o i v n i k ,  
1964, 277). P od  L evstikov im  vplivom  se je  Erjatvec za le te l v etim ologijo  
( S l o d n j a k ,  1934, I, 63). K olikšno vlogo ozirom a vpliv  p a  jei im el L ev ­
s tik  p rav  p r i  besedi siga,, n isem  m ogel u g o to v it i Kalkoi se* j e  E rjav ec  t r u ­
d il s slovensk im  izrazoslovjem , p riča  n a jb o lje  sam  v svo jih  p ism ih, k je r  
p rav i, kako  je  m oral za k ako  besedo  p reg led o v ati C igaletov, V ukov (v  n je m  
ie  b ila  beseda siga n a tisn je n a  n a jm an j že v d ru g i iz d a ji iz le ta  1852) in
M iklošičev slovar ( L e v e c ,  1965, 236). K ot o d bo rn ik  M atice slovenske 
je  b il ne sam o po b u d n ik  C igale tove Z nanstvene  te rm ino log ije , am pak  je  
tu d i osebno tvairno sodeloval p r i n jen em  se s tav ljan ju  ( S l o d n j a k ,  1934, 
I, 63, 94), za P leiteršnikov sliovair pa je  p r ire ja l p rirodop isno  te rm in o lo ­
g ijo  ( L e v e c ,  1965, 240) in  je  imel/ to re j tudi' v se  m ožnosti za uveljav itev  
te rm in a  siga-.
K onec p re jšn jeg a  s to le tja  je  b ila  beseda siga v  slovensk i mineraloško>- 
geološki in  zem ljep isn i te rm in o lo g iji že u veljav ljena , v en d a r speleološke 
l i te ra tu re  še ni dosegla. V zrok je  b il n a jb rž  p redvsem  v  tem , d a  so b ili 
a v to rj i  del, k i jih  danes označujem o k o t »speleotoška« —  v  velik i m eri 
g re za jam sk e  vodiče —  bodisi iz d ru g ih  s tro k  ozirom a am ate rji, bod isi da 
so p isali v nem škem  jeziku.
Izbor p reg led an e  l i te ra tu re  v  zvezi si p rip rav o  tegai sestavkai še zdaleč 
ni popoln, in  b i  b ilo  zato še  v n ap re j k o ris tn o  in  p rip o r očljivo^ da ob p re b i­
ra n ju  s ta re jše  slovenske speleološke in  krasosiovne lite ra tu re  posvečam o 
pozornost tudii s trokovnem u  izrazoslov ju  in  n jegov i zgodovini!.
Literatura
B a d j u r a ,  R., L ju d sk a  geografija. 1— 337, L ju b ljan a
B i l c ,  J., 1904, Postoijna, sloveča P o sto jn sk a  ja m a  in  n je n a  okolica. 2. izd., 
1— 68,i P o sto jn a
B i n t e r , ,  B., 1974, S poznavan je  d ru žb e  (za č e tr ti raz red  osnovne šole).
1— 155, L ju b ljan a  
C o s t a ,  E. H., 1863, P osto jn ska  jam a. 1—48, L ju b ljan a  
D u h o v n i k ,  J., 1964, M inera log ija  in  geologija. S lovenska m atica 1864— 
1964, 276— 282, L ju b ljan a  
E r j a v e c ,  F., 1867, R udn inoslov je  ali m inera log ija  (po S. F e llö ck er-ji)  
za n iže g im nazije  in  rea lke . 1—88, L ju b ljan a  
E r j a v e c ,  F., 1883, P riro d o p is  ru d n in s tv a  a li m ineralog ija . 1— 84, L ju b ­
l ja n a
G a m s ,  I. (u red .) , 1973, S lovenska kraškal te rm ino log ija . 1— 76, L ju b ljan a  
G o s p o d a r i č ,  R.  & P.  H a b i č  & J.  Č a r ,  1978, Ž iv ljen je  kapnikov .
V odnik, 3, Inšt. za razisk . k rasa; SAZU, L ju b ljan a  
G r a f e n a u e r ,  S. & J.  D u h o v n i k ,  & A.  H i n t e r  l i e c h n e r  - R a v ­
n i  k, 1972, M ineraloško  petro loško  izrazoslovje, 1—275, L ju b lja n a  
H a b e ,  F., 1969, V odn iška l i te ra tu ra  P osto jn ske jam e. N aše jam e, 10 
(1968), 1—2, 15—32, L ju b ljan a  
J e s e n k o , ,  J., 1974, P riro d o zn a n sk i zem ljepis. 1— 399, L ju b lja n a  
K a r a d ž i č ,  V. S., 1898, S rpsk i r ječ n ik  istum ačen  n jem ačk ijem  i la tin ­
sk im  rječ im a. T rece (državno) izdanje, I—X LII, 1— 880, B iograd  
K u n a v e r ,  P., 1922, Kraškii svet in  n jegov i po jav i. 1— 104, L ju b ljan a  
L e v e c ,  F., 1965, F ra n  E rjavec, Eseji, š tu d ije  in  potopisi, 217— 241, 
L ju b ljan a
P l e t e r š n i k ,  M., 1974, S lovensko -nem šk i slovar, II. del (P —Ž) (re p ro ­
d u ciran i ponatis iz 1895), 1— 978, L ju b ljan a  
S c h o e d l e r ,  1871, Knijiga p rirode . III. snopič, M inera log ija  in  geogno- 
z ija  (poslovenil Jan ez  Zajec),, 1— 169,, L ju b ljan a  
S l o d n j a k ,  A. (u red .) , 1934, E rjav ec  F. —  Zbranoi delo. I. ih  IL  zv., 
1— 263, 1— 299, L ju b lja n a  
S lovenski pravopis, 1962, 1— 1054, L ju b ljan a
Contributions to the Slovene Karstological Terminology 
»SIGA« (SINTER)
A ndre j K r a n j c  
(S um m ary)
T he te rm  »siga« (= s in te r )  has com e to  th e  S lovene w ritte n  pro fes­
sional language  from  S erb o -C ro a tian  language in  th e  m iddle of th e  19th 
ce n tu ry  an d  w as firs t reco rded  in  1860 (C i g a 1 e ’s Germ an-Sloivene D ic­
tio n a ry ). In  th e  second, p a r t of th e  1 9 th ce n tu ry  it  w as f irs t asserted  in  
professional l i te ra tu re  m ostly  by n a tu ra lis t F. E r j a v e c .  H is tran s la tio n  
an d  ad ap ta tio n  of F e l l ö c k e r ’s M ineralogy (1867) w as f irs t S lovene 
book from  th is  field  an d  th u s  E rjav ec  has had  to  find  o;ut or to  m ake ai lo t 
of new  term s. As in  tjhis tim e  he lived  in  Z agreb  (C roatia) it is m ore1 clear 
th a t he used  som e S e rb o -C ro a tia n  te rm s.
T ow ards th e  en d  th e  la st cen tu ry  th e  te rm  »sigai« w as used  com m only 
in  th e  S lovene m ineralog ical-geo log ical and  geographical lite ra tu re  b u t it 
d id n ’t reach  speleological l i te ra tu re  yet. S lovene speleological lite ra tu re  
consisted  m ostly  of cave-gu ides fo r P osto jn ska jaima an d  a u th o rs  usually  
w e re n ’t from  these' p rofessions or th e  gu ide-books ha/ve been  w ritte n  in  
G erm an  language.
F irs t S lovene karsto log ical m an n u al (P. K u n a v e r ’s »K raški svet. 
in  njegovii pojavi«, 1922) used th e  te rm  »siga« fluen tly  and  often,