Foto: LucaS LJUDSKA BANKA Ljudska banka d.d., Celje Zaupanje zavezuje. CENA lOO SIT SLOVENIJA, SREDA, 22. DECEMBRA 1993 ŠT. 45, 46, LETO XXVII KOZJANCI SLEKLI NOVINARJE MARIBOR Z MALIMI PODOBAMI KJE SE JE RODIL LAIBACH SLOVENSKA SRAMOTA V AVSTRALIJI KOROŠCI DOBILI OTROKA V STAREM PISKRU UMIRAJO POČASI HITROST UBIJA VOZI PREVIDNO A... • ."k4 M ...-'A,. IZJAVA IN POSLANICA SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE OB BOŽIČNIH PRAZNIKIH IN NOVEM LETU RAZLIKUJMO, KAJ JE DOBRO IN KAJ JE ZLO Ob bližnjih božičnih praznikih, prazniku sv. Družine, 26. decembru, s katerim se začenja mednarodno leto družine, in novim letom, ki ga začenjamo s svetovnim dnevom miru, se Slovenska škofovska konferenca obrača na katoliške vernike in vse ljudi dobre volje v Sloveniji z najboljšimi voščili in željami. Želeli bi, da bi te pomembne dneve praznovali z upanjem, da bo prihodnje leto za nas leto resničnega in vsestranskega, predvsem pa moralnega napredka. Razmere, v katerih živimo, vedno bolj zahtevajo tak moralni napredek in moralno prenovo. Skupaj z večino naših sodržavljanov smo prizadeti ob vedno novih odkritjih nepoštenosti, s katerimi nas seznanjajo sredstva javnega obveščanja. Medtem, ko se z ene strani povečujejo stiske številnih naših državljanov, ki izgubljajo delovna mesta ali pa za svoje težko delo dobivajo nezadostne prejemke, vidimo, da se na drugi strani nekateri na veliko okoriščajo na način, ki ne škoduje samo našemu gospodarstvu, ampak prav tako tudi moralnemu ugledu naše mlade države. 26. decembra letos bodo minila tri leta, odkar so se državljani Slovenije s prepričljivo in velikansko večino izrekli za življenje v samostojni in neodvisni državi. Naši prijatelji v drugih državah so našo odločenost spoštovali in nas sorazmerno hitro priznali kot suvereno državo. Danes pa se ob vesteh o dogodkih pri nas nekateri sprašujejo, ali smo se tedaj res odločili za dosledno demokratično in pravno državo po evropskem vzoru, ali smo res hoteli prekiniti s komunistično preteklostjo, ki je našemu narodi* povzročila toliko vsestranske škode, ali smo res sposobni in odločeni, da čim hitreje jasno in nedvoumno stopimo na pot, ki nas bo nekega dne pripeljala v enakopravno članstvo v veliki družini evropskih narodov. Ti dvomi imajo svojo podlago predvsem v izredno zaskrbljujočem in žalostnem dejstvu, da so nepoštenosti in nepravni posli lahko tako dolgo uspevali brez učinkovitega posega ' odgovornih državnih ustanov, da se zadeve ne razčiščujejo, da ostajajo ljudje, ki so vanje vpleteni ali pa ob njih niso ustrezno ukrepali, še naprej na svojih odgovornih mestih v državi, da po skoraj štirih letih parlamentarne demokracije ostajajo minule krivice neporavnane, da se vprašanje krivično odvzetega premoženja velikokrat namerno zavlačuje in da se privrženci prejšnjega totalitarnega režima lahko tako uspešno, vedno bolj samozavestno in organizirano postavljajo po robu vsemu, kar bi pomenilo, da smo resnično in prepričljivo prekinili s preteklostjo, ki je kriva za naše splošno žalostno stanje. To je tudi vzrok naše velike zaskrbljenosti. Zato odločno pozivamo vse odgovorne ustanove in posameznike, naj bolj nedvoumno in učinkovito spoštujejo voljo državljanov, ki so se odločili za resnično demokracijo, dosledno uveljavljanje človekovih pravic in življenje v taki državi, kjer bodo moralna načela in njim ustrezni zakoni najvišje, edino in za vse obvezno pravilo življenja in ravnanja. Ob vsem, kar se dogaja v naši državi, smo slovenski škofje vedno bolj prepričani, kako dragoceni sta krščanska vera in morala za to, da v njuni luči razlikujemo, kaj je dobro in kaj je zlo. Hkrati pa nas skrbi dejstvo, da so mnogi kristjani spričo teh velikih in težkih nalog nedejavni, velikokrat med seboj usodno razcepljeni in celo ne razumejo pravega moralnega namena in smisla naših nastopov za pravičnost, mir, poštenje v politiki, gospodarstvu, šolstvu in na drugih področjih javnega življenja, ampak nasedajo propagandi tistih, ki hočejo naše zavzemanje za moralne vrednote očrniti kot nedopustno vmešavanje v politiko. Toda tudi politika je - kakor vse, kar človek dela - podvržena moralnim načelom. Zato se bomo za to zavzemali tudi v prihodnje, ker je to naša dolžnost. * » Zato vas, dragi verniki, in vse ljudi, ki delite z nami našo zaskrbljenost, vabimo, da še posebno ob dnevu miru, s katerim bomo začeli novo leto, v molitvi priporočimo našo domovino Bogu, da bo njegov blagoslov spremljal in podpiral plemenita prizadevanja vseh, ki se trudijo za skupno blaginjo in za moralno obnovo naše domovine. V imenu Slovenske škofovske konference ALOJZIJ ŠUŠTAR, ljubljanski nadškof In metropolit, predsednik SŠK VLADA HOČE NADZOR NAD PRANJEM DENARJA - O TRANSAKCIJAH BO TREBA OBVEŠČATI POSEBEN URAD MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE - ZA UTAJO DO PET LET ZAPORA RES KONEC PRANJA DENARJA? Nobena skrivnost ni, da tudi v Sloveniji že več let nismo imuni pred zloglasnim kapitalističnim pranjem denarja, s katerim so se v brezpravnosti na tem področju s pridom okoriščali številni posamezniki in takšne ali drugačne organizacije. Menda je temu sedaj konec. Vlada je sprejela ostra zakonska določila, katerih kršitelje čaka tudi do pet let zaporne kazni. Z njimi naj bi tudi dokazali, da se namerava Slovenija tujim finančnikom pridružiti kot resen partner. Čisto brez predpisov na finančnem področju in njegovi zlorabi seveda nismo bili. Gre zlasti za določila, ki so jih morali upoštevati bančniki. Po zakonu o kreditih odnosih s tujino je treba pri Banki Slovenije registrirati vse vrste tujih posojil, bodisi da jih v tujini najemajo zasebniki ali domače pravne osebe. Določeno je spremljanje plačilnega prometa s tujino in poslovne banke morajo obvestiti Banko Slovenije o vseh strankah, ki v prometu na deviznih računih opravijo transakcije nad 15.000 DEM. Že lani je združenje bank Slovenije sprejelo medbančni dogovor o uresničevanju ukrepov za preprečevanje pranja denarja, ki izvira iz kaznivih dejanj. 23. novembra letos je Republika Slovenija podpisala konvencijo o pranju, izsleditvi, odvzemu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki jo je sprejel Svet Evrope. V osnutku kazenskega zakonika Republike Slovenije piše, da lahko tistega, kdor v bančnem ali drugem finančnem poslovanju sprejme, zamenja, razpeča ali kako drugače prikrije izvor denarja, kaznuje z do pet let zaporne kazni. Nov zakon o preprečevanju pranja denarja dopolnjuje zakonodajo na finančnem področju predvsem tako, da bo moč uspešno preganjati tiste, ki bi finančni sistem izkoristili v namene organiziranega kriminala. Vlada je z zakonom pohitela tudi zaradi članstva Slovenije v Svetu Evrope, saj z njim dokazuje, da se tudi naša država želi pridružiti širši pobudi za zatiranje takšnega kriminala, ki se vse bolj plazi proti vzhodu. V osnovi zakon od hranilnic finančnih organizacij javnega sektorja in nekaterih gospodarskih družb, igralnic in drugih podobnih organizacij, ki se ukvarjajo z velikimi vsotami denarja, zahteva, da evidentirajo določene transakcije in o njih obveščajo poseben urad pri ministrstvu za pravosodje. Tam naj bi podrobno pregledali vse posle nad 15.000 ekujev, manjše pa v primeru, da bi bile tako ali drugače sumljivi. Po zakonu morajo organizacije te dokumente hraniti pet let. Urad za preprečevanje pranja denarja bo zbiral podatke in analiziral transakcije, ki smrdijo po kriminalnih dejanjih. Novi kazenski zakonik bo določal petletno zaporno kazen za ljudi, ki jim bodo dokazali, da so poslovali z velikimi finančnimi zneski, za katere so vedeli, da so pridobljeni z organizirano trgovino z mamili, z nedovoljenim prometom z orožjem ali s kakšno podobno vse bolj razraščajočo se kriminalno dejavnostjo. In so seveda hoteli prikriti izvor denarja. Pranju denarja s tem sicer ne bodo naredili konca, malo več nadzora pa bi urad vendarle znal vnesti. K. L. BOŽIČNI POZDRAV SLOVENCEM DOBRE VOLJE »Dete nam je rojeno, Sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah... « Spoštovani bralci, drage bralke! Bistveni vidik božičnega praznovanja je spominjanje. Le redkokdaj se izmenja toliko pozdravov in želja. To je lepa usluga Božiča. To nam namreč daje povod, da se drug drugega spomnimo, da osvežimo stare povezave, da obnovimo medsebojno povezanost. Tako vam pošiljam pozdrave Evangeličanske cerkve v Sloveniji. To so pozdravi vseh naših vernikov, kajti evangeličanstvo je skupnost ljudi dobre volje. Pozdravi vas želijo spomniti na slovensko protestantsko družino, tisto skupnost, ki je pred več kot štiristo leti Sloveniji dala slovenstvo. Tudi ob letošnjem Božiču nam naj Bog pomaga najti »hišo z jaslicami« in naj nam podari nekaj od tistega veselja, kakršnega so modri z Vzhoda ob Jezusovem rojstvu v izobilju doživeli. Vsako spominjanje obvezuje. Pozabljivost je namreč vzrok mnogim nesrečam, osamljenosti, obupa. Božični prazniki nas spominjajo na otroka, rojenega v Betlehemu, v letu ena. Bil je to »otrok, rojen v hlevu, kajti ni bilo prostora v prenočišču«. Le s težavo seje ta otrok izognil Herodovim »morilskim tolpam«, toda le za nekaj časa, kajti pozneje so ga preganjali in nasilno križali. Godilo se mu je tako, kakor se godi milijonom ljudi, kateri so odveč, kateri motijo udobnost, kateri živijo v stalni nevarnosti, katerim je grobo ukradena prihodnost. Božič - praznik družine? Gotovo, toda ne samo to! Gotovo ne smeto biti praznik brez družine, sicer Božič zgubi svoj smisel. Božič nas obvezuje in opozarja na vse tiste, katerim se tako godi, kakor Njemu. Jezus tako postane bližnji vsem trpečim. Usmiljenost je njegovo znamenje. To je tisto, kar ga razlikuje od drugih ljudi. On jim omogoča, da božje usmiljenje doživljajo kot resničnost, zgubljenim daje novo priložnost, dolžnikom (grešnikom) prinaša odpuščanje. Božič pomeni odločilen preobrat na tem svetu. Jezus, rojen v Betlehemu postavlja nova merila. Gre za človekoljubnost. Kakšen pomen ima to za današnje delovanje ljudi dobre volje (za vse kristjane) za usodo današnjih ljudi, za osamljene, za žrtve vojne in nasilja? Odpira se široko polje delovanja nas vseh, še posebej vseh kristjanov, kljub različnim konfesionalnim pripadnostim, katerega je začel uresničevati otrok iz Betlehema. Naj njegova oblast na svetu postane velika, ustvari mir in nam podari blagoslovljeno leto 1994. Evangeličanski duhovnik v Ljubljani Mag. GEZA FILO NOV^OBA Glavni in odgovorni ufednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Najstarejši zasebni in nadstrankarski slovenski politično- informativni časopis Lastnik in glavni urednik Janez Sever Urejujejo: Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in LucaS Celostna podoba: mag. Jože Domjan Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d.o.o., Aškerčeva 15,63000 Celje, in agencije Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/ 441-606 in 441-215, faks 063/ 25-849 in 26-903 • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Čez poletje izhaja vsako drugo sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 240 DIN, Avstrija 42 AST, Nemčija 5 DEM, Švica 5 SRF, ZDA in Kanada 5 USA, Švedska 20 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 1.200 LIT MiMMMMI tšBM trami 9MMHz“ BREZ DLAKE NA JEZIKU Mimmmm tšB» tratni 959MH?? NOVA nor"/ DOBA Vsem siromakom sveta, poštenim državljanom (razen poslancem in članom vlade) SLOVENIJE, tisočim naročnikom in bralcem, poslovnim partnerjem in sodelavcem ne glede na barvo, vero ali strankarsko pripadnost ob 4. obletnici izhajanja in novem letu SREČNO 1994 V Imenu uredništva Janez Sever S SLOVENSKA n^n C^D K KOMUNICIRANJA ORGANIZACIJA ■ ČASOPIS • ZALOŽBA • RTVI d. o. o ING. DUŠAN GREGL, ČLOVEK, KI GA NI - DVE LETI V PREISKAVI BREZ PAPIRJA V ROKI - DEVET STRADANJ DO IZNEMOGLOSTI IN DEVET SAMOMOROV - SPECIALNI GOLJUF ALI KAKO IZ NAJOBETAVNEJŠEGA PODJETNIKA NAREDITI KRIMINALCA - ISTI LJUDJE, KI SO GA SPRAVILI OB VSE V PREJŠNJEM REŽIMU, GA PREGANJAJO ZDAJ V IMENU SVOBODNE DRŽAVE SLOVENIJE »Spet so me zakrpali, spet sem se jim za nekaj dni izmuznil! V Starem piskru bi me pokopali. V preiskavi sem že več kot triindvajset mesecev ne da bi imel en sam papir v roki. Pogoltnil sem več kot sto tablet zoper strjevanje krvi, vendar so me iz bolnišnice v Celju že drugi dan odvlekli nazaj. To, kar se zdaj dogaja, nima primere v Evropi...« V preiskavi dlje kot Grubelič Urejen, z dvojnimi naočniki, ovešen s tremi vrečkami in usnjeno torbo, potrka ob napovedani uri. Najznamenitejši osumljenec slovenskega pravosodja. Inženir Dušan Gregl. Trenutno varovanec psihiatričnega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani. »Skoraj bi me veljalo življenja, vendar se mi je uspelo izmuzniti iz Starega piskra.« Ste res zaužili toliko tablet? Iskali smo vas v bolnišnici, vendar so nam povedali, da so vas nekam odpeljali. »Da, nekaj sto tablet. Kri je tekla vsepovsod iz mene. Mlad zdravnik, ki se hvali, da je končal univerzo na Baš Caršiji, mi je rekel, da to ni nič, da on pozna takšne tipe... Končno so me prepeljali v Ljubljano, kjer ravnajo s tabo kot človekom.« medtem so se še povzpeli po stopničkah. Tudi policija je ista. Meni so pobrali vse razen - pravice...« Prihajate s psihiatričnega oddelka... »Kot v Rusiji. To je edino varno pribežališče. Drži, proglasili so me za družbeno nevarno osebo in mi pridali oznako »specialni goljuf«. Res sem bil nevaren sebi, ker sem dvignil roko nase. Napadel sem tudi Slavka M. - »Švicarja«, doma iz okolice Loč, ki ga je imela policija v Starem piskru, da je iz osumljencev izvabljal podatke. Verjeli ali ne, na »Švicarja« sem naletel v Švici, kjer je potopil inženirja Ručigaja, ko mu je podtaknil tisto zlepljenko o Brežnjevu... Rekli ste, da vam ostaja samo še - pravica. Kaj je to? »Niso mi pustili ne umreti in ne živeti. Sodili so mi na obroke po želji. Ker sem bil v zaporu, se nisem mogel braniti, ko sem prišel skozi vrata, .so me vtaknili nazaj z novo obtožbo. In tako zdaj to že traja celih triindvajset mesecev, preiskave pa ni konec. V zaporu ni po cel mesec nikogar naokoli, prošnje in pritožbe mečejo vstran, jaz sem človek, ki ga ni.« Ali ste želeli umreti? »Kje pa. Zdaj ne več. Prej ja, devetkrat sem poskušal narediti v zaporu samomor, devetkrat so me odvlekli. Devetkrat sem skušal s stradanjem opozoriti javnost na moje težave, devetkrat zastonj. Poglejte, vse žile imam porezane... Čez nekaj dni bo dve leti, kar sem v preiskovalnem zaporu. Notri sem dlje kot Grubelič, ki je nategnil toliko ljudi. Toda jaz še vedno nimam nič v roki zakaj, čeprav so s tem kršeni osnovni zakoni... Moja rešitev je tu. V teh vrečkah. Po treh letih mukotrpnega iskanja mi je uspelo dobiti nazaj skoraj tri četrt vse moje poslovne dokumentacije, ki sta mi jo takrat zaplenila Alojz Božič in Oto Jelenko, delavca UJV, zdaj UNZ. Božič je zdaj baje privatni detektiv. Edo Klovar, šef tedanje davkarije, je žal že mrtev, sodniki pa so še vedno isti, razen sodnice, ki je slovela kot najstrožja, po moje pa najpravičnejša. Še več, medtem so napredovali...Edino miličnik Petrovič je zdaj policaj Petrovič...« Pravite, da imate rešitev tu, v teh plastičnih vrečkah? »Da. Poglejte, to je del tiste, pred petnajstimi leti odvzete dokumentacije, v katerije bil vzrok moje tragedije. Ce se spomnite, vse se je začelo z davkarijo in peskom. Peskom iz Savinje, ki bi ga naj odtujil in vgrajeval na črno, plačala pa velenjska ERA. V resnici pa so ga kradli štirje avtoprevozniki...« Od najobetavnejšega podjetnika do specialnega goljufa In kaj boste zdaj s tem. Izgubili ste vse, bili obsojeni... »Res je, da sem izgubil vse: denar, ime, družino, bil obsojen, iz zapora prišel brez vsega, kot cerkvena miš, bil klošar in živel od občinske podpore, toda zlomili me niso. Tožil bom državo in njene sodnike...« Obsojeni ste bili v prejšnji državi... »Toda sodniki so isti. Še več, »Da. Po vseh batinah in elektrošokih, po vseh gladovnih štrajkih in sramoti, po vsem obupu in žalosti se ne dam. Ker mi niso pustili umreti, za kar sem se sam odločil, se jim bom zdaj obesil na vrat. Z obnovo postopkov, s komitejem za človekove pravice, z mednarodnimi organizacijami za zaščito človekovih pravic. Zdaj smo v demokratični državi, kjer mora začeti veljati pravni red...« In kam ste zdaj namenjeni s temi vrečkami? »Nesem jih prijatelju, kjer jih ne bodo odkrili, da bi jih uničili. Šele zdaj sem v enakopravnem položaju, dasiravno sem medtem ovešen z vzdevki, s sodbami, zaporom, obtožbami...« Čudna usoda enega najobetavnejših podjetnikov... »Pet nas je bilo. Začeli smo prezgodaj. Mene so spravili v zapor, eden je pobegnil v tujino, dva životarita, eden pa se širokousti... Vse se je začelo zaradi enega milijona čistega dobička. Na davkariji so ponoreli, na UJV pa tudi in mi zlomili hrbtenico. Toda ubili me šš niso...« In je šel. Kot je prišel. Na dovolilnici mu piše: dva dni prostega izhoda. Preiskava pa se je prevesila v tretje leto... Janez Sever Foto: Nina MARKO URANKAR, NAŠ NAJBOLJŠI DVIGOVALEC UTEŽI, ŽRTEV ČUDNIH ODNOSOV TAZS 00 SVOJIH ŠPORTNIKOV - PO PRIHODU NA SVETOVNO PRVENSTVO V AVSTRALIJI PRISTAL V NEPLAČANEM HOTELU BREZ FICKA V ŽEPU - NAŠI IZSELJENCI NAJPREJ POSODILI IN NATO ZBRALI DENAR ZA HOTEL Marko Urankar, 26 letni dvigalec uteži iz Celja, je predvsem športnik in kar malo hudo se mu je bilo pogovarjati o politiki, ki pa se je tokrat uspela splaziti prav do njegovih nog. S svojo nesposobnostjo ga rušijo tjsti, ki bi dobro plačani morali skrbeti, da bi slovenske barve še zmagoviteje plapolale po svetu. Njegova udeležba na svetovnem prvenstvu v Avstraliji, od koder se je vrnil z osvojenim desetim mestom, je bila prava sramota za državo In njene športne zveze. Sam zbral denar za trening, za pot... »Do razpada Jugoslavije mi je uspelo kar šestkrat zapored osvojiti naslov državnega prvaka. Z razpadom države pa je bilo vedno manj tekem in tudi vedno manjše zanimanje za ta šport,« pripoveduje danes 26-letni Marko Urankar, drugače zaposlen v Aeru. »Slovenci premalo damo na ta šport, tudi za svetovno prvenstvo mislimo, da je to kakšna vaška prireditev. Da pa je ravno ta zveza, težko atletska, četrta največja športna zveza na svetu, dokazuje nasprotno. Na tekmi Alpe Jadran sem se pogovarjal z najvišjima funkcionarjema Težko atletske zveze Slovenije Vidmarjem in Grošljem, ki sta mi povedala, da naj bi šel na svetovno prvenstvo v Avstralijo. Da naj poskrbim za dobro formo, ostalo bo uredila zveza. Priprave na takšno tekmovanje niso mačji kašelj, začel sem iskati sponzorje, ki bi mi pomagali pri največjem strošku - hrani. Gre predvsem za proteine, vitamine in minerale. Za primerjavo naj povem, da dnevno na treningu dvignem tudi po petindvajset ton, če seštejemo skupno težo, za to pa mora človek tudi kaj pojesti. Verjel sem, da bo zveza, kakor je pač obljubila, uredila prevoz in bivanje v Avstraliji, prav tako vizo, potrebno za vstop. Meni je uspelo od Zavarovalnice Triglav dobiti potrebna sredstva za tritedenski trening na Rogli, kar je zneslo okrog 3.000 DEM, ko pa sem se vrnil z Rogle in je šel oče na sejo zveze v Ljubljano, je tam presenečen ugotovil, da na zvezi, razen da so me prijavili, kar pa je bilo brezplačno, niso uredili ničesar! Niti tega niso vedeli, da potrebujem vizo. Bilo pa je le še štirinajst dni časa... - Oče se je ogorčen vrnil domov in hotel že vse skupaj odpovedati, vendar sem čutil odgovornost do sponzorjev, ki so vlagali v priprave. Po telefonu sem poklical v Avstralijo, kjer imam znanca še iz prvenstva leta 1988, in ga poprosil, če mi lahko uredi čim cenejše prenočišče. Takrat je prišlo do zapleta, saj so njemu, ko je klical organizatorje, rekli, da je vse urejeno, hotel že rezerviran in plačan, naj samo nekako pridem gor.. Eden od sponzorjev, obrtnik Branko Pilih, se je po ogledu mojega treninga na Rogli odločil pokriti še stroške prevoza. Tako sem karte dobil zadnji dan, prav tako vizo. Težave sem imel tudi z uniformo s slovenskim grbom, ki so mi jo na Zvezi končno milostno posodili s tem, da je bilo najbolj bi- stveno, kakšno bom po tekmovanju - vrnil... Z očetom sva se tako odpravila v Avstralijo, s trdnim namenom, da bom najuspešneje branil barve naše male države. Sprejem kot za predsednika »Prvo presenečenje sva doživela že na letališču, ko naju je pričakala množica slovenskih izseljencev z zastavami in v narodnih nošah. Preplavil naju je ponos in zadovoljstvo, reči moram, da tekmovalcev iz drugih držav nihče ni tako pričakal. Takoj za tem pa mrzel tuš. Ob prihodu v hotel sva presenečena ugotovila, da hotel še ni plačan, stroški bivanja pa so bili tako visoki, da bi si midva z denarjem, ki sva ga imela, lahko plačala le tri dni... Spet sem poklical znanca, mu povedal za nesporazum in da z očetom nimava denarja, rekel je, naj malo počakam, da bo poskusil stvar urediti. Čez dobre pol ure se je pripeljal nek možak, Slovenec, in napisal ček za 2.800 dolarjev, kolikor je znašal račun. Slo je seveda za posojilo, saj smo pričakovali, da bo nesporazum kmalu razrešen in mu bo zveza vrnila denar. Možak, ki je član enega izmed štirih slovenskih društev v Avstraliji, je nato klical ambasado, ta ministrstvo v Sloveniji, ministrstvo športno zvezo in ti Težko atletsko zvezo, kjer so jim odbrusili, da sva se z očetom odpravila v Avstralijo na lastno pest, da sploh nimam norme potrebne za udeležbo in da oni zato ne prevzamejo nobene odgovornosti... Spomnimo se delegacij... Seveda me je takoj poklical ambasador in mi jih napel, kaj se grem, z očetom pa sva morala tudi podpisati, da bova denar vrnila prvi dan po prihodu v Slovenijo... Vse skupaj me je tako prizadelo, da sem v tednu dni shujšal štiri prepotrebne kilograme. S.novembra sem nastopil in kljub vsemu dvignil 150 kg v potegu in 175 kg v sunku ter dosegel deseto mesto. Navdušenje med Slovenci je bilo tolikšno, da se to ne da povedati. Kako tudi ne, saj je to najvišji rezultat, ki ga je dosegel katerikoli slovenski športnik letos. Poklical me je naš ambasador, se opravičil ter zgrozil, da kakšna država smo, če ne zmoremo zbrati niti 3.000 DEM za športnika mojega kova, ki mora v tujini prosjačiti za hotel in pot domov... Povedati moram tudi to, da sva bila z očetom, ki ga Slovenci poznaj kot dobrega športnika, najmanjša ekipa... Zaradi plačila hotela sem klical v Slovenijo tudi moje dekle, da naj pri milem bogu vendarle nekaj storijo pri Težko atletski zvezi in naju z očetom ne pustijo sredi Avstralije v sramoti. Verjeli ali ne, dekletu so odgovorili, naj bo mirna, češ, da se bova midva z očetom že kako znašla... Takrat so se Slovenci pri enem izmed društev odločili pomagati in so s prostovoljnimi prispevki zbrali denar za stroške hotela ter naju toplo pospremili do letališča...« LucaS KAKO JE JOŽE BOŽIČEK POPEUAL SVOJO KOZJANSKO ČETICO BRUSILCEV KRISTALA V ŠIRNI SVET - V DVAJSETIH LETIH IZ PETNAJSTIH ŽE 260 LJUDI S KRUHOM - OD PRIUČENEGA RRUSILCA DO AKADEMSKEGA SLIKARJA - OD LOVSKE TROFEJE DO KRISTALA ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRA-LJA - IZDELKI, KI SE CENIJO V TISOČIH MARK IN DOLARJEV Pred dvajsetimi leti je Steklarna iz Rogaške Slatine v Kozjem odprla obrat za brušenje kristala. V rogaški steklarski šoli so usposobili prvo desetino brusilcev, da bi ti mladi ljudje doma prevzeli del proizvodnje maloserijskih ali unikatnih izdelkov. Danes je v Kozjem zaposlenih že 26o ljudi, ki ustvarijo za 5 in pol milijona dolarjev izvoza v brušenem kristalu in skoraj poldrugi milijon dolarjev vredne unikatne embalaže. »Dvomov o tem kako naprej, ni, «trdi Jože Božiček, ki že vse od začetka stoji na čelu nekdanje četice brusilcev. »V svet prideš samo z znanjem. Steklarstvo je tisočletja stara obrt, naš prispevek je v svežini, v dodelavi. Z vodstvom Steklarne v Rogaški, pod katere okriljem smo, se dogovarjamo, da bi še razširili proizvodnjo unikatnih izdelkov. Zato na-črtujemu tu majhno peč, s katero bi omogočili še več umetniške svobode oblikovanja in obdelave kristala. GRY - program unikatne proizvodnje bi še dopolnili in malo razširili, s tem pa omogočili zaposlitev še približno petdesetim ljudem. Tudi program embalaže, ki smo ga vnesli pred tremi leti, gre za zahtevno embalažo dragih predmetov in unikatnih izdelkov, ESTET, ponuja širši razvoj in nova delovna mesta. To je danes že mogoče, ker smo razvoj gradili na ljudeh. Danes lahko tu srečate akademsko slikarko in inženirje, pedagoga in vrhunskega oblikovalca, bru-silko, ki je izdelala kozarec za kralja in brusilca, ki je izdelal šah z vsemi figurami... V celotni vrednosti proizvodnje Steklarne v Rogaški mi ne predstavljamo bogzna mnogo. Z visoko kvaliteteni-mi izdelki pa bogatimo njihovo ponudbo. Vedno sem trdil, da ima tukajšnji živelj zlate roke, kar dokazujejo tu v tej tovarnici, ki njihove izdelke pošilja na vse konce sveta. Kajti rogaški kristal je že mnogo let cenjen in na svetovnem trgu iskan. LucaS SANITARNI INŠPEKTOR JE IZJAVIL, DA ŽE DOBRI DVE LETI NI USTREZNEGA NADZORA NAD RAZNIMI POŠILJKAMI HRANE - ALI TO POMENI, DA JEZA DEGUNCE, PA TUDI ZA DRUGE PREBIVALCE SLOVENIJE DOBRO VSE, KAR PRIDE ČEZ MEJO? Gre za kakšnih 2380 ton moke, od katere smo pojedli več kot 800 ton. Prva pošiljka oporečne moke je prišla letos sredi avgusta iz Amerike kot pomoč beguncem, dobi-, le pa so jo tudi različne pekarne in iz nje pekle kruh, vendar ne le za begunce, pač pa tudi za širšo uporabo. V prosto prodajo moke k sreči ni bilo. Dobavitelj vse te moke je svetovni prehrambeni program, koordinator je visoki komisariat za begunce, prejemnik pa Rdeči križ Slovenije. Marsikomu, ki je te dni jedel tople žemljice, je zastal grižljaj v ustih, ko je zvedel, da so slovenski peki letošnjo jesen kar dva meseca mesili kruh iz pokvarjene moke, v kateri je bila znatna količina mineralnih olj, zdaj pa se je v tej moki veselo naselil tudi mrčes. Mokaje bila v prvi vrsti namenjena za prehrano beguncev, vendar je bila- po podatkih republiškega sanitarnega inšpektorja- » zaradi različnih kompenzacijskih poslov distribuirana tudi v široko uporabo«. In vse bi bilo lepo in prav, če ne bi v Zavodu za zdravstveno varstvo Nova Gorica pri rutinskem pregledu moke v pekarni slučajno ugotovili higiensko oporečnost moke iz te pošiljke. V ENEM KILOGRAMU ču Gradis-Tosim na Letališki cesti. S kopico analiz in supera-naliz, skupaj jih je bilo kar 22, so potrdili higiensko oporečnost moke. »V TEM PRI MERU NE GRE ZA MINERALNO OLJE V OBLIKI ADI TIVA, TEMVEČ ZA KONTAMINACIJO MOKE Z MINERALNIMI OUI, KI SE V NEKATERIH VZORCIH LAHKO ZAZNAJO S ČUTILI. TO VELJA TUDI ZA IZDELKA, KI SO IZ NJE PRIPRAVLJENI.« meni DR. JOŽE ŠAMU, republiški sanitarni inšpektor. Anali ze so pokazala neenakomerno onesnaženost. V moki se je zaredil tudi mrčes. MOKA NI ZA KRMLJENJE ŽIVALI Ministrstvo za zdravstvo in republiški sanitariat sta o ugotovitvah analiz obvestila predstavnike Rdečega križa Slovenije, predstavnike Svetovnega prehrambenega programa in Visoki komisariat za begunce. Pred dnevi so strokovnjaki iz Velike-Britanije vzeli moko v analizo. Opravili jo bodo v Veliki Britaniji, rezultati pa bodo znani približno čez mesec dni. Na željo predstavnika Svetovnega prehrambenega programa bo do nadaljnjega celotna količina moke shranjena v skladiščih pod nadzor- MOKE SO NAMREČ ODKRILI 90 MILIGRAMOV MINERALNIH OU. TAKOJ ZATEM, TRETJEGA NOVEMBRA, JE BILA PREPOVEDANA NADALJNJA UPORABA MOKE IZ CELOTNE POŠILJKE. Česar nismo pojedli, je v skladiščih Sredi letošnjega vročega avgusta je ladja pripeljala v reško pristanišče 888 ton ameriške moke v 50 kilogramskih vrečah. Rdeči križ Slovenije je 748 ton moke v jutastih vrečajj razposlal širom po Sloveniji, 140 ton preostale moke pa je v skladišču Slovenijalesa v Čr^ nučah. Druga pošiljka moke, prav tako iz ZDA, je prispela v luko Koper mesec dni kasneje. Z dveh ladij so po železnici pripeljali v Ljubljano 1500 ton moke v 50 kilogramskih plastičnih vrečah, preostala moka pa je ostala v Kopru in je prijavljena kot moka v tranzitu. Od 1500 ton moke je bilo po Sloveniji razposlanih 68.5 tone moke, preostalih 1431.5 pa je na treh mestih: 105 ton v skladišču Slovenijalesa v Črnučah, 515 ton v tovornih vagonih v Mostah, 811.5 tone pa v skladiš- stvom sanitarnega inšpekto-riata. Po strokovnem mnenju PROF. JANKA ŽUSTA, PREDSTOJNIKA INŠTITUTA ZA HIGIENO IN PATOLOGIJO PREHRANE VETERINARSKE FAKULTETE V LJUBLJANI, JE KRMUENJE S TO MOKO MOŽNO LE POD DOLOČENIMI POGOJI, IN SICER: V MOKI JE TREBA NAJPREJ ZATRETI ŽIVI MRČES, DELEŽ MINERALNIH OLJ PA S KRMNIMI MEŠANICAMI TAKO ZMANJŠATI, DA NE BO VEČ VONJA PO NAFTI. Ob vsem tem rompompomu z uvoženo moko pa še kopica nejasnosti. Ali so Američani mokože odposlali oporečno ali se je onesnažila med prevozom in z neustreznim pakiranjem. Karkoli že, nedopustno je, da naše ustrezne ustanove moke niso že takoj na začetku laboratorijsko pregledale. Mnoge zahodne države, ki si rešujejo vest zaradi svoje nedejavnosti v bosanskem vojnem kotlu tudi s humanitarno pomočjo, nimajo iskrenih namenov, saj pogosto le praznijo stare zaloge v svojih skladiščih. Marija Frančeškin PREDLOG -SINDIKALNI KONCERN Ljubljana - Izvršni odbor sindikata kovinarjev pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je soglasno podprl predlog platforme za »Sindikalni koncern«, ki jim ga je predlagala ad hoc zbrana ekspertna skupina pod poveljstvom podjetneža Igorja Trillerja. Za kaj gre? Igor Triller je znan javnosti kot tisti slovenski podjetnež, ki ga najemajo podjetja za ohranjanje in zdravljenje tehnoloških jeder v tovarnah itd. Presekal je agonijo Elana in postavil organigram Rogaške Slatine. S svojo dejavnostjo si je nakopal na glavo nekaj nevšečnosti, kajti zaradi ležernega obnašanja in neposrednosti pri komuniciranju z javnostjo je postal hvaležen objekt najrazličnejših ugibanj in špekulacij. Slovenci smo pač taki, da radi pozabljamo, zakaj se je znašla neka tovarna v težavah, zato radi dvignemo vik in krik, kadar pride do odpuščanja delavcev. Manj pa je znano, da je uspelo Trillerju ohraniti 7000 delovnih mest celo pri tistih podjetjih, ki bi morala na boben. Triller pravi, da je sit špekulacij, da je stečajni upravitelj, ki pobere denar in zmeče ljudi na cesto. Zato je zasnoval predlog za Sindikalni koncern in zbral okoli sebe nekaj ljudi, ki vedo, kako se streže tej stvari - profesorja Ekonomske fakultete iz Maribora Mitjo Tavčarja, ekonomista Dušana Benka in Mirjana Poljaka, inženirja Matjaža Vugo, publicista in novinarja Milana Medena, pravnici Darjo Ercegovo in Katarino Bene-dikovo. Krog se počasi širi: za predlog se zanimajo Ljubo Sire, ki je predsednik Slovenskega gospodarskega foruma, Matija Kovačič s svojo ekspertno grupo (krščansko - socialni model slovenskega reformista Janeza Evangelista Kreka) itd. Predlog načrta za sindikalni koncern načenja resno socialno diskusijo. Ni usmerjen v protekcionizem domačega gospodarstva, marveč v zaščito domačega proizvodno-potrošnika ter zavarovanje tistih tehnoloških in programskih jeder, ki so strateškega pomena za vzdrževanje ravni zaposlenosti, socialni mir in kvaliteto življenja. Zavarovanje nacionalne substance je sicer hvalevredna pobuda slovenskih pisateljev, vendar se ponavadi nihče noče sprijazniti z dejstvom, da v pogojih bolj ali manj popolnega gospodarskega razsula Slovenije nimamo dobrih načrtov za elementarno »preživetje« ljudi. Načrt sindikalnega koncerna je večplasten. Na eni ravni želi usposobiti sindikat, da postane organiziran pro- ducent in lastnik koncerna z 15.000 zaposlenimi do leta 2010. Deloma naj bi šla v koncern že obstoječa podjetja, ki bi jih odkupil ali pridobil na drug način in revita-liziral s pomočjo ekspertnih skupin; v koncern spadajo tudi podjetja, ki bi jih ustanavljal s svojim kapitalom. Na drugi ravni sproža s pomočjo sindikatov in zainteresiranih strank akcijo za mobilizacijo in sprejem ustreznih predpisov - atestov na primer - kupujte kvalitetno slovensko blago, da bo imel delavec v Sloveniji delo. Japonska vzgoja temelji na skromnosti. Slogan: kar ni dobro za japonskega potrošnika, ne more v izvoz. Vse te slogane, prijeme itd. poznamo tudi v Sloveniji, kjer je znanja na pretek. Zdaj gre za to, da se vsa ta razpršena nacionalna in osamosvojitvena energija pretoči v konkretne programe. Predlog za sindikalni koncern' je eden med njimi. Oprt je tudi na tradicijo slovenskega zadružništva in investicijskih družb ter podprt s sodobnim informacijskim sistemom. Če na primer Američani uspešno reklamirajo svoj način življenja, kar postaja univerzalna blagovna znamka za vrsto proizvodov (soca - cola, recimo) - potem bi lahko tudi Slovenija sprožila gibanje v smislu: Slovensko blago? Zakaj ne? Da, seveda! Prve razprave o predlogu med sindikalisti so pokazale na visoko zanimanje ljudi za to konkretno pobudo in vznemirljivo zaskrbljenost za delovna mesta. Zahtevajo, naj bo pobudnik aktiven, stvaren in pošten. Trillerja so celo vprašali, če bi bil pripravljen vložiti svoja sredstva v načrt, ki ga predlaga? Da, je odgovoril. Kovinarji so torej za predlog, čeprav se zavedajo, da lahko morebitni neuspeh sindikalnega koncerna potopi sindikate. Zdaj vsi hodijo kot mački okoli vrele kaše. Toda nihče se ne bo naučil plavati, če se ne odrine od brega. Nekateri se upravičeno bojijo, da so podprojekti - kupujte slovensko blago, socialna diskusija, delavska participacija itd. - megla, da bi nova »sindikalna« družba za upravljanje lažje prišla do kapitala, poslovnih zvez in menedžmenta. To je rizik. Zato je treba o tem predlogu pisati in na ta način prisiliti avtorje in sindikat - če se seveda odloči vstopiti v vodo - da ne pozabijo, da je socialna diskusija v Sloveniji že tako pereča, da se lahko vrne kot bumerang v tiste, ki bi velike socialne in promocijske stiske ljudi izrabljali za vulgarno profi-tarstvo in cenene marketinške štose. Marko Kranjc Božo Bork FOTO ATELJE 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 BABY B UM d.o.o. KREKOV TRG 4 (HOTEL EVROPA) KAKO JE MOGOČE, DA TUDI SLOVENCI TAKO NEPRIZADETO OPAZUJEMO GROZOVITO IZTREBLJANJE NEKEGA NARODA IN POKOLE V BOSNI - ZDAJ GOVORIJO ŽE O POL MILIJONA POGREŠANIH - OD TEGA JE VSAK DESETI OTROK - MALEGA SIHANUKA JE NESREČNA MATI Z RAVEN NA KOROŠKEM ODKRILA V MUENCHNU Grozodejstva, ki se zdaj dogajajo v Bosni, nimajo primera v človeški zgodovini in vendar svet ne ukrene nič, da bi se pokoli nedolžnih ljudi končali. Tudjman in Miloševič se kot petelina šopirita vsak na svojem gnojišču zgodovine, nedolžni narod pa plačuje grozljivo kupčkanje dveh zadrtih nacionalistov zdaj za ta, zdaj za oni kvadratni kilometer s krvjo prepojene in od granat razkopane bosanske zemlje, ki še desetletja ne bo rodila drugega kot strah, novo sovraštvo in maščevanje v krvi. Sirote po celem svetu Svet in Slovenci z njim smo se odeli v lažno prepričanje, da nas vojske, pokoli in grozodejstva tičejo ^amo toliko, kolikor daleč seže spomin, begunci in Rdeči križ. Slika s televizijskega ekrana ali fotografija v časopisu. In vendar tu, niti sto kilometrov po zraku od nas, teče kri v potokih, umira vse, kar je živo. Najprej so umirali od krogel, zatem od nožev in vrvi, zdaj še od lakote in groze. Vsak dan, dan za dnem, noč za nočjo iz meseca v leto. Iz nesrečne Bosne prihaja vse več glasov, da med pol milijona pogrešanih že zdaj pogrešajo okrog 50 tisoč - otrok. Tudi tistih, ki so jih nesrečne matere trgale s svojih prsi in stiščale v avtobuse, na vozove in vsakemu, ki je ponujal le upanje za rešitev iz tega pekla. Organizacijam ali posameznikom, sorodnikom ali neznancem, da bi rešile edino, kar.jim je ostalo in za kar so živele, svoje otroke. Iz vseh krajev nesrečne Bosne so starši ali preživeli sorodniki v paničnem strahu za preživetje tiščali proti Sarajevu, v upanju na odrešitev, pomoč in varstvo sveta. V letala, tovornjake za humanitarno pomoč, na oklepnike tujih razmejitvenih vojska ali na zadegane vprežne vozove so tiščali otroke, da bi vsaj te rešili strahot. Raznim organizacijam so podpisovali skrbništva, vendar se je večina teh, kot otrok, v grozljivem vojnem metežu, kjer se strelja in kolje že vse povprek, izgubilo. Male sirote iz Bosne so na koncu kot težko odložljivo blago prevažali sem ter tja po Evropi, zatem že po Afriki, nato po srednjem Vzhodu in zdaj Ameriki. V tem času, kot smo nedavno že poročali, so se pojavili brezsrčni posamezniki, ki so v teh sirotah videli donosno trgovino. Hrabra mati Primer nesrečne matere Asime Trnjanin in njenega sina Sihanuka iz Kozarca pri Prijedoru, ki sta se zatekla k bratu na Ravne na Koroškem, ne sodi v ta okvir, vendar po svoje razgrinja tragedijo nesrečnih Bosancev in njihovih otrok. Mali Sihanuk je, kot kaže, služil njegovemu očetu za pridobitev azila, dela in stanovanja ter možnost preselitve v Avstralijo. Kot smo že poročali, je nesrečna nezakonska mati, nekdanja frizerka in podjetnica Asima Trnjanin, po srbski okupaciji končala v srbskem taborišču v Trnpolju. Ko se je po nekaj mesecih rešila zagotove smrti in prebila na hrvaško stran, je začela iskati svojega edinega otroka Sihanuka. Otroka je pred kalvarijo zaupala sorodnikom Ibrahima Mahmutoviča, s katerim je pred vojno živela v zunajzakonski skupnosti in tik pred vojno uspela sodno pridobiti skrbništvo. Otroka je odkrila v Sisku pri materi nesojene- ga moža. Ko si je nekoliko opomogla od groze, ki jo je morala prestati v taborišču in. Bosni, se je zatekla po pomoč k bratu, ki že od mladih nog dela in živi na Ravnah na Koroškem. Z njegovo pomočjo ji je nato uspelo na skrivaj spraviti otroka v varno Slovenijo. Lepega dne pa jo je obiskala nesojena tašča Muhida Kadič in z izgovorom, da bo stara mama z vnukom šla malo na sprehod po Ravnah, malega Sihanuka ugrabila... Devet mesecev je nesrečna Asima iskala svojega sina, zbirala podatke od sorodnikov in znancev ter končno na osnovi teh pričevanj dobila potrdilo, da ji je otroka ugrabil nesojeni mož, ki sicer z drugo žensko zdaj živi v Muenchnu. V bližnji turistični poslovalnici, od koder sem skušala priklicati brata na Ravnah, sem srečala nekdanja Jugoslovana, Srba z ženo Hrvatico. In ta dva neznanca sta mi takoj ponudila pomoč, svoj naslov, kamor bi mi lahko brat poslal denar, pozneje sta mi denar tudi prinesla in ko sem dobila otroka,'ki je bil samo v pižami, sta mi zanj prinesla tudi vso potrebno obleko...« Policija vzame stvar v roke »Ko sem prišla na tamkajšnjo policijo, so mi policaji podrobno prisluhnili, pregledali papirje in povedali, da mi žal oni ne morejo pomagati, ker sodi tisto taborišče pod drugo policijsko okrožje, vendar so takoj poklicali kolege. In potem je šlo, kot Bilo je kot v filmu »Da sem našla sina, gre zahvala vam novinarjem, ki ste pisali o moji nesreči. Po pisanju v Novi dobi so se vključili še vaši kolegi pri Areni. Na osnovi vašega pisanja, ne vem, kako je Nova doba prišla v begunsko taborišče pri Muenchnu, so mi neznanci sporočili, da je Ibrahim s podobnim otrokom v tamkajšnjem taborišču. Tako sem dobila potrditev suma, da mi je otroka ugrabil njegov oče...« Ob zadnjem obisku ste se potožili, da vam neznanci nenehno grozijo... »Da. Ob vsakem času so grozili, predvsem o tem, da naj več ne omenjam voznika avtomobila, tistega oficirja hrvaške vojske, ki je pripeljal na Ravne Muhido in z njo odpeljal mojega sina...« Vso zadevo sta imela v rokah naša policija In Interpol. »Vsa čast in slava slovenski policiji tu na Koroškem in v Slovenj Gradcu. Toda državni mlini meljejo prepočasi, zato sem se odločila, da bom zadevo vzela v svoje roke. čeprav nikoli nisem bila v Nemčiji, niti ne znam nemško, sem sedla na avtobus in se odpeljala v Muenchen. Ko sem izstopila v tem grozno velikem mestu, sem šla v najbližji hotel, se umestila in začela s poizvedovanjem. Oborožena sem bila s sodno overjenim potrdilom, da je sodišče v Prijedoru razsodilo mene za skrbnika, torej, da bo otrok živel pri meni, da potrebuje mir in lepo otroštvo, ne potikanja po taboriščih in v tujini. Kmalu sem ugotovila, da imam premalo denarja. v filmu. Policaji so mi povedali, da se ne smem sama pokazati v taborišču, temveč da bomo šli skupaj. In res. Z dvema avtomobiloma. Naročili so mi, naj takoj, ko zagledam svojega otroka, dete vzamem v naročje in grem v njihov avtomobil... Pripeljali smo se v taborišče do opisane barake, ko sem na hodniku zagledala sina. Bil je v pižami, vprašala sem ga, če me pozna... Rekel je, da me pozna, da sem - teta... »Milo moje čedo, ja ti nišam teta nego majka,« je planilo iz mene. Ko je otrok zagledal policaja, je planil v jok in začel kričati, »ubiče mi tatu«, »nedajte mog tatu«, ko zdaj razmišljam o tem sem vse bolj prepričana, da so otroka s tem strašili. Pozneje je celo rekel, da ne gre v Slovenijo, ker je tam vojna, da padajo granate...« Pretresena Asima se je z otrokom in s policajema nemudoma odpravila k avtomobilu, ko je pridrvel Ibrahim, ki se je zbudil ob otrokovem kriku. Zdaj so stopili v akcijo policaji iz drugega avtomobila in Ibrahima umirili. »Mene z otrokom so odpeljali na drugo policijsko postajo, kjer so naju varovali vse do odhoda avtobusa, mi plačali prevoz, otroku nakupili sladkarije, enostavno vam ne morem povedati, kako lepo so ravnali z mano, mi pomagali, skrbeli za naju,« pripoveduje pretresena Asima Trnjanin, ki si je pri 32 letih končno ustvarila nov dom, tokrat daleč od Kozar ca in svojega Prijedora... J. Sever LucaS LETA 1991 JE IZSTOPILO V AVSTRIJI IZ CERKVE 34.791 OSEB CERKVENI DAVEK - VZROK ZA IZSTOP IZ CERKVE Pri povpraševanju raziskovalnega inštituta 'ISMA’ se je Izreklo 67 odstotkov vprašanih za to, da bi plačevali cerkveni davek na prostovoljni osnovi. Le 29 odstotkov vprašanih je bilo mnenja, da naj bi cerkev obdržala trenutni sistem obveznega plačevanja cerkvenega davka. Da sta plačevanje cerkvenega davka in vernost kat6-ličanov dva različna para čevljev, postane jasno, če primerjamo življenje katoličanov v različnih državah. Medtem ko mora v Avstriji vsak član Cerkve obvezno plačevati cerkveni davek, predstavniki Cerkve tarnajo, da Cerkve ostajajo vedno bolj prazne. Le 20 odstotkov katoličanov redno obiskuje nedeljske maše, 16 odstotkov nikoli ne hodi v cerkev, 24 odstotkov povprašanih potrjuje, da hodi le ob določenih praznikih k Božji službi, 15 odstotkov pa hodi enkrat mesečno v Cerkev. Leta 1991 je izstopilo v Avstriji iz Cerkve 34.791 oseb, deset let prej je Cerkev beležila 10.000 manj izstopov. Težave s plačevanjem obveznega ceVkvenega davka imajo predvsem ljudje iz ločenih zakonov (v Avstriji se vsak tretji zakon razdre), ker nimajo pravice, da bi prejemali svete zakramente in so za to večinoma mnenja, da jim Cerkev ne daje možnosti, da bi lahko aktivno živeli krščanstvo. V Sloveniji, na primer, kjer katoličani ne plačujejo cerkvenega davka, je očitno identifikacija s Cerkvijo še precej večja kot pri nas. Prav tako kakor katoličani v Franciji tudi verniki v Ameriki ne plačujejo obveznega cerkvenega davka. Sistem cerkve je v omenjenih državah popolnoma ločen on državnega in je verouk na javnih šolah celo prepovedan. Povpraševanje inštituta Gallup pa je pokazalo, da v Ameriki 90 odstotkov vprašanih verjame v boga in prav tako visok odstotek katoličanov vsaj enkrat tedensko moli. V Nemčiji in tudi v Švici pa sta cerkveni in državni sistem tesno povezana in država skrbi za to, da se katoličanom že pri plači avtomatsko odtegne cerkveni davek. Finančni položaj avstrijskih katoliških škofij V letu so te skupno imele 4.5 milijarde šilingov dohodkov, 80 odstotkov od tega preko cerkvenega davka. Tako so verniki v Avstriji leta 1992 plačali 3.722.469.874 obveznega cerkvenega davka (v krški škofiji 210.251.000 šilingov). Državnih subvencij so avstrijske škofije dobile v tem letu 401.674.558 šilingov (krška škofija 32.112.000 šilingov), ostalih dohodkov pa je cerkev v Avstriji mogla zabeležiti 347.326.146 šilingov (krška škofija 23.051.000 šilingov). Skupni dohodki v Avstriji torej 4.5 milijarde, v* krški škofiji pa 265.414.000 šilingov. Pravi status Cerkve je v Avstriji podoben temu, ki ga imajo zbornice in sindikati. Tako kakor v Nemčiji uživa tudi avstrijska Cerkev javnopravni status, kar pomeni, da ima določene davčne olajšave oziroma privilegije. Kot javnopravno telo plačuje Cerkev davke izključno tam, kjer deluje izven neposrednega cerkvenega delavnega območja. Poleg tega dobiva Cerkev direktne oziroma tudi posredne podpore s strani države. Leta 1992 je izdalo ministrstvo za znanost za teološke fakultete 173 milijonov šilingov. Pod naslovom spomenikov dobiva katoliška Cerkev v Avstriji letno približno 110 milijonov šilingov. To je okrog 60 odstotkov celotnega proračuna za varstvo spomenikov. 80 odstotkov takih spomenikov pa je v Avstriji v cerkveni lasti. Za učitelje na veroizpo-vednih šolah plača država letno 3 milijarde šilingov. Temu primerno velik je tudi družbeni vpliv Cerkve. Kljub temu, da konzervativne sile v Cerkvi dobivajo vedno večjo težo, je po drugi strani možno opaziti, da imajo nekatere cerkvene organizacije velik vpliv na bistvene odločitve znotraj države, tako so na primer prav te organizacije bistveno prispevale k temu, da ljudsko glasovanje Haiderja proti tujcem ni moglo uspeti. Pripravila Heidl Stlngler Cerkveni davek, kakršen je sedaj, je... Ste za to, da Cerkev zahteva obvezen davek ali bi bili prosto voljni prispevki bolj smiselni? za obvozen cerkveni davek 29% za prostovoljni prispevek 67% HODOBA NA RADIU ŠMARJE PRI JELŠAH PRAZNUJEJO ŠTIRIDESETLETNICO S PRENOVITVIJO STUDIA - OD SKROMNIH RADIOAMATERSKIH ZAČETKOV DO ŠTIRINAJSTIH UR REGIONALNEGA PROGRAMA DNEVNO - RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH POSTAJA GLASNIK ŠTAJERSKE >c/i 93.7 MHz je radijska frekvenca, na kateri lahko vsak dan poslušate Radio Šmarje pri Jelšah - Štajerski val. Ra-dijci iz Šmarja so v etru prisotni že štirideset let, letošnji jubilej pa so proslavili z vsebinsko in tehnično razširitvijo. Iz lokalne radijske postaje se je razvil odmeven regionalni medij, ki tako vsebinsko kot po dosegu pokriva večji del Štajerske, od Celja do Maribora in še dlje ter oddaja lasten program vsak dan od petih zjutraj do sedmih zvečer, ob petkih pa do polnoči. V naslednjem letu bo radio Šmarje pri Jelšah ■m nezasedena. Prvi napovedovalec je bil Jože Jatoš. Potrebno je bilo zbrati še vso ostalo zahtevano dokumentacijo, radio pa je bil zaradi tega nekaj časa celo zapečaten. Dovoljenje za ponovno delovanje so potem dobili šele preko maršala Tita, ki je imel na Trebčah sorodnike. Dolga leta so nato oddaje tekle ob nedeljah, vsi pa so sodelovali povsem na amaterski osnovi.« »Okoli leta 1965 sta kot soustanoviteljici pristopili še občini Slovenske Konjice in Šentjur, oddaje pa so postale bolj pogoste: po dve uri pro- Glavna urednica Radia Šmarje pri Jelšah Mimica Kidrič - Štajerski val pričel z vsakodnevnim oddajanjem od petih zjutraj do polnoči. Te dni je šmarskim radij-cem kljub zimskemu času precej vroče. Njihova dolgoletna želja, tehnična prenova studia, se jim je končno izpolnila, tako da bodo do konca leta oddajali program že z novo opremo. Montaža novih aparatur je seveda moteč poseg v ustaljeno delovno vzdušje, ki pa na ekipo šmarskega radia po naših vtisih §odeč vpliva bore malo. Glavno urednico Mimico Kidrič smo po prijaznem sprejemu v tajništvu zmotili sredi telefonskega pogovora. Na radiu s celodnevnim grama vsak drugi dan. Program se je z leti širil, kot mejnik v razvoju pa lahko vsekakor vzamemo pridobitev oddajne točke na Boču leta 1988, ki je radiu močno razširila obzorje. S širitvijo na vsakodnevnih devetnajst ur progama v letu 1994 pa bomo postali še bolj prisotni v medijskem prostoru.« Radio Šmarje pri Jelšah ima danes poleg občasnih dopisnikov iz vse Štajerske še redne dopisnike v Celju, Šentjurju, Slovenskih Konji: cah, Slovenski Bistrici in Mariboru. Širša vsebinska usmeritev pa zahteva poleg modernejše tehnične opreme tudi večje prostore. Slednje bodo poiskali kar v so- programom in štirinajstimi rednimi ter tridesetimi zunanjimi sodelavci je namreč dela zmeraj preko glave. Po poizvedovanju o začetkih radia smo izvedeli, da sega predzgodovina pravzaprav celih triinštirideset let nazaj. Od studia v garaži do moderne radijske postaje »Začetna ideja o ustanovitvi radia se je porodila že leta 1950 in sicer v glavah radioamaterjev, ki jih je vodil Pepi Plemenitaš iz Rogaške Slatine,« pripoveduje Kidričeva, »ki je nato v sodelovanju z žal že pokojnim Jožetom Gojtanom iz Šmarja zamisel tudi realiziral. Program je prvič stekel prvega maja 1953, čeprav so poskusno, kar iz garaže, oddajali že prej.« Šmarski radio je prve prostore dobil v pisarni predsednika občine, od koder je tudi prvič javno oddajal. Zgodovina radia je pestra, na trenutke celo romantična in zelo plastično prikazuje duh časa. Kidričeva: »Radio je na začetku oddajal enkrat tedensko po dve uri in sicer ob nedeljah, ko predsednik ni delal, tako da je bila pisarna sednji zgradbi, tonski tehniki pa so nam zagotovili, da bo novi studio zelo dobro opremljen. Na Radiu Šmarje je vselej živahno. Na dan našega obiska je bila dnevna redaktorica Milka Dobravc, ki je pravkar pregledovala in urejala agencijske vesti, medtem pa sta nam Zlatka Prešeren in Bernarda Žvorc zaupali, da poleg tajniških poslov opravljata še marsikaj drugega. Vodja trženja, Ika Plevnik, pa se spopada s podobnimi težavami kot vsi njeni kolegi v tem poslu: »Način oglaševanja se je v zadnjih letih spremenil. Pred leti je bilo dovolj imeti nekaj velikih naročnikov, danes pa se trg iz dneva v dan spreminja. Zato je treba biti ves čas v gibanju in se prilagajati novim situacijam.« Prilagojevanje novim razmeram je le ena izmed odlik Radia Šmarje pri Jelšah, zdaj zmeraj bolj priljubljenega Štajerskega vala. Spoznati še ostale verjetno ne bo pretežko. Le radijski sprejemnik morate naravnati na 93.7 MHz. Ostalo bo prišlo samo po sebi. Vasja Ocvirk Foto: LucaS LJUDSKA BANKA NOVI ČASI, NOVE ZAHTEVE, NOVE NAVADE,. PA ŠE LETO BO NOVO: RAZLOGOV, DA SE OZRETE NAOKROG ZA NOVIM FINANČNIM PARTNERJEM JE VEČ KOT DOVOLJ. UGLEDALI BOSTE LJUDSKO BANKO V CELJU, LJUBLJANI, ČRNOMLJU, ŠENTJURJU IN TEPANJU. NE ŽELIMO VAM LE SREČNIH PRAZNIKOV OKOLI NOVEGA LETA. ZA TO, DA BODO VESELI, BOSTE POSKRBELI BREZ NAŠE POMOČI/ SKUPAJ PA SI ZAŽELIMO, DA BI BILO SREČNO IN USPEŠNO CELOTNO PRIHODNJE LETO. TU PA SMO VAM LAHKO ŠE KAKO V OPORO. LJUDSKA BANKA ZAUPANJE ZAVEZUJE LJUDSKA BANKA TRBOVLJE NISO ZNANE LE PO RUDNIKIH IN STOMETRSKEM DIMNIKU TERMOELEKTRARNE, TEMVEČ TUDI PO TEM, DA JE V NJIH NASTAL LAIBACH - AKADEMSKI SLIKAR JANEZ KNEZ JE TISTI MOŽ, KI JE OMOGOČIL, DA SE JE VSE SKUPAJ SPLOH ZAČELO Akademski slikar Janez Knez je bil rojen devetnajstega novembra 1931 na Dobravcu pri Trbovljah. Na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1958 pri profesorju Maksimu Sedeju in profesorju Riku Debenjaku. Študijsko se je izpopolnjeval v Egiptu, Londonu in Parizu. Imel je trideset samostojnih razstav ter preko sto skupinskih doma in v tujini. Po dolgoletnem službovanju kot učitelj likovnega pouka na OŠ Trbovlje je postal svobodni umetnik. Živi v Trbovljah, kjer se ukvarja s slikarstvom, grafiko in kiparstvom. Je član DZSLU, o njem pa se govori, da je tisti človek, ki je od samega začetka stal za skupino La-ibach. Pogovor je nastal v Trbovljah, največjem mestu Rdečih revirjev, v slikarjevem ateljeju, urejenem v kleti stanovanjskega bloka, le nekaj Roman Uranjek, ki je zdaj v likovni skupini Irvvin. Odstopil sem jim atelje, da so se lahko zbirali in ustvarjali, poslušali glasbo. Včasih sem jih prihajal opozorit, naj malce utišajo glasbo, saj veste, bila je pozna ura in samo še policije bi jim bilo treba. « Prva razstava slik se pravzaprav nikoli ni zgodila, saj so jo prepovedali. »Ko so nalepili prve plakate za odprtje razstave, je v Trbovljah kar završalo. Na njih ,je bil Malevičev križ, ki ga je moj sin odtisnil v tem ateljeju. Ta križ so ljudje, ki niso poznali zgodovine umetnosti, napačno razumeli in so v njem videli vse strahote Tretjega Reicha, vključno s kljukastim križem, ki ga seveda ni bilo nikjer videti. Spominjam se, ko sem šel naslednje jutro v šolo, so jih že začeli trgati s sten, to je bila verjetno mladinska orga- »Verjetno nisem bil edini. Najprej sem bil fantom v podporo seveda kot oče enega izmed njih. Finančno jih nisem podpiral, saj si z učiteljsko plačo tega nisem mogel privoščiti. Bil sem pa takrat v precej težkem položaju. Po eni strani sem bil prosvetni delavec, po drugi sem ravno takrat delal neko mapo narodnih herojev za borce, zraven pa sem podpiral te fante. Kasneje mi je nek novinar očital, da sem denar, ki sem ga dobil za tisto mapo, dal Laibachu, kar seveda ni res, saj sem kot učitelj komaj preživel že svojo družino.« Zanimivo, kako malo ljudi je takrat slutilo, v kaj se utegne vse skupaj razviti. Laibach in kasneje NSK so postali v osemdesetih eni izmed najodmevnejših pro-moterjev Slovenije v svetu. Dejstvo, da je narodov zgodovinski spomin lahko gnetljiva snov kameleonskih sposobnosti, velja za eno izmed zlatih nepisanih pravil politične obrti. Slovenija ni nikakršna izjema. Samo dve leti in pol je minilo od osamosvojitve, pa je v Sloveniji že skorajda več zaslužnih in dolgoletnih borcev za slovensko suverenost, kot ima naša podalpska državica prebivalcev. Kot da bi bili pozabili, da se je vzpostavljanje slovenske identitete v svetu najprej začelo na področju kulture in umetnosti in šele nato v politiki. Drugače rečeno: če sta kultura in umetnost duša in obraz naroda, potem predstavlja politika njegove ude. Ko so se člani skupine Laibach v začetku osemdesetih manifestativno deklarirali kot ustvarjalci nove slovenske umetnosti In kasneje z umetniki sorodnih idej ustanovili večpanožno gibanje Neue Slowenische Kunst, jih je večina takratne slovenske kulturne srenje sprejela kot bleferje, ki svojo nekompetentnost skrivajo za fašistično/stalinistično ideologijo. Svoj lonček je na nacionalni televiziji pristavil celo Jure Pengov, ki je njihovo delovanje v Tedniku označil kot mračne ostanke idej iz grozljivih in že skoraj pozabljenih časov. Zanimivo, toda tako so mislili le tukaj, drugod po svetu pa so jih cenili kot izvirne umetnike. Celoten NSK, torej likovniki lrwin, teater Scipion Nasice, kasneje Rdeči pilot, danes Dramski observatorij Noordung, glasbeniki Laibach in drugi oddelki tega gibanja, so nato v letih, ki so sledila, s svojim prodorom na svetovno prizorišče tako popularne kulture kot tudi umetnosti opravljali ambasadorsko delo, delo ki danes odtehta vse vrtoglavo drage akcije promocije Slovenije. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da so bili še pred petimi leti redki tisti zahodni Evropejci, ki so vedeli, kje in kaj je Slovenija, je pa bilo veliko več tistih, ki so poznali Laibach in NSK. Svet je za Slovenijo najprej izvedel preko redkih priznanih slovenskih umetnikov, od Plečnika dalje, med katerimi je z velikimi črkami zapisan NSK. Moč umetnosti in pop kulture se je pokazala za mogočnejšo od diplomatskih zvez slovenskih politikov. Neue Slovvenische Kunst, ki je v osemdesetih uporabljal politiko in nacionalizem kot golo orodje umetnosti, se danes zavzema za internacionalizem, pogled pa je iz preteklosti in njenih simbolov usmeril v vesolje. NSK je hkrati ena izmed redkih umetniških institucij v Sloveniji, ki svojih zaslug za vzpostavljanje in uveljavljanje identitete nove države v svetu ne obeša ob vsaki priložnosti na veliki zvon. Če boste potovali po svetu in naključnemu znancu nikakor ne boste mogli razložiti, iz katerega dela bivše Jugoslavije pravzaprav prihajate, mu recite, da ste od tam, od koder je Laibach. deset metrov od vhoda v rudniški rov Terezija. Skupina Laibach je najprej nastala kot slikarski projekt. Znano je, da ste takrat fante moralno podprli in jim pomagali. Zaradi za tiste čase spornih idej bi bili lahko ob učiteljsko službo. »V tem ateljeju, tukaj, kjer sedimo zdaj, je leta 1980 nastal Laibach. Takrat je imela komunistična partija še močan vpliv in jasno je, da sem tvegal službo. Na šoli so nekateri sicer gledali na vso stvar z določenim strahom, toda direktno mi ni nihče nič rekel. Posredno je bilo mogoče občutiti nelagodje, tudi med drugimi kulturnopolitičnimi delavci, šušljalo se je marsikaj, toda, zanimivo, neposredno me ni nikdar nihče ogovoril.« Kakšne so še vaše povezave z Laibachom? »Takrat so bili v tej skupini moj sin Dejan in še dva moja bivša učenca, Jani Novak in nizacija, morda tudi kdo drug. Nekateri plakati pa so' ostali še do danes, tako da so za koncert v elektrarni ob desetletnici Laibacha nalepili nove plakate ob starih, kar je bilo zelo zanimivo na pogled. Prva razstava bi morala biti v Delavskem domu. Ko so fantje pripeljali slike iz Ljubljane, takrat so bili še mladi in perspektivni talenti, danes priznani umetniki, jih je pregledala za to priložnost posebej izbrana komisija. V njej so bili mladinci, politiki, tudi uslužbenci iz notranjih zadev. Vse kar je bilo podobno Malevičevemu križu, so prepovedali. Če je bil križ rdeč, je še šlo, samo črn ni smel biti. Na koncu so prepovedali celotno razstavo. Bilo je nekaj takšnih stvari, ki bi mirne duše lahko šle na Beneški bienale.« Vi ste torej podpirali to skupino? »Laibach je imel že od prvega koncerta dalje nenehne težave s prepovedmi in podobno. Po drugi strani pa so bili nedvomno nekakšni jezdeci te naše osamosvojitve. Nekdo je moral iti v prvo fronto, tudi s tistimi plakati za Dan mladosti in ostalimi zadevami. Šlo je tudi za oblikovanje javnega mnenja. V to fronto so šli pisatelji, nekateri politiki, Školjč na primer, ki je bil ista generacija kot Laibach.« Kaj pa vaše likovno ustvarjanje? Skupina lrwin je uporabila nekatere vaše stare slike, ki so precej drugačne od tega, kar počnete danes. Kako je potekal vaš razvoj? »Vseskozi se me drži neka rdeča nit. Rojen sem bil na Dobravcu pod Kumom, v lepi vasici, kjer še danes doživljam zelo lepe motive, tako da sem zdaj v tisti koloristič-ni fazi, s katero sem začel takoj po likovni akademiji. Sicer pa sem v življenju počel marsikaj. Ko sem začel preživljati družino, sem začel delati za razna podjetja, cementarno, elektrarno, rudnik. Oni so hoteli imeti vidljive, neabstraktne stvari. Abstrakcijo sem delal doma. Za naročnike pa sem naredil ciklus grafik, jaške, staro lokomotivo, elektrarno, cementarno. Tako sem delal paralelno. Eno sem delal za ljubi kruhek, čeprav tega nisem podcenjeval. Grafika je namreč zelo lepa tehnika. Drugo pa sem delal, doma, za svojo dušo. Zelo me je razveselilo, ko so me člani skupine Irvvin trideset let kasneje prosili, da bi uporabili moje stvari in jih prezentirali v svetovni prostor. Tako so te moje grafike visele na razstavah od Avstralije do Amerike, Kassla, Pariza.« Tako zopet prideffio do fenomena Laibach, lrwin in sploh NSK, ki je pravzaprav eden izmed redkih svetovno priznanih umetniških projektov ustvarjalcev iz Slovenije. »Na svojih potovanjih, recimo v Parizu, sem se pogovarjal z mnogimi umetniki, ki so poznali Laibach, morda celo bolj kot ljudje pri nas. Na primer, znani komponist Vinko Globokar je zelo dobro poznal Laibach. Podobno se je zgodilo, ko so prišli v Trbovlje ljudje iz Nemčije. Ko so zagledali cementarno, so rekli: To pa poznamo’. Poznali so jo s tiste moje grafike, ki jo je uporabil Irvvin na svojih razstavah po svetu. To je pravzaprav zelo dobra promocija Slovenije in tudi kraja Trbovlje. Podobno je vsepovsod drugod, v drugih vejah umetnosti. Kar poglejte Plečnika. Nam so ga morali odkriti drugi. Šele potem smo ga začeli spoštovati sami.« Vasja Ocvirk Trženjsko informacijska mreža daje brezplačne telefonske Market Information Net informacije o izdelkih in storitvah. Pokličite _________________________k 063/ 441-441. Odslej y tudi podatki o prodaj-* nih mestih Nove dobe. 441-441 Mi zbiramo, Vi izberete 441-441 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE NAŠIM KUPCEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO LETO 1994 Trgovsko in proizvodno podjetje AVTOTEHNIKA CELJE d.o.o. Bežigrajska 13, CEUE, tel. 063/37-131, telefax: 063/38-725 USLUGE NUDIMO V SVOJIH POSLOVNIH ENOTAH V CEUU, PTUJU, MOZIRJU IN ROGAŠKI SLATINI. AMIR MISIRLIČ: DNEVNIK IZBLJEGLICE KAKO BITI BEGUNEC IN SE CELO SMEJATI gedij, kaj pa jutri? Farsa? Ko smo se pred dnevi spomnili najbolj krute obletnice na svetu, to je nesojenega Abrahama drugega zasedanja AVNOJ - a v Jajcu, ki smo ga do leta 1990 praznovali kot rojstni dan nove Jugoslavije in je potemtakem vzdržala 47 let, njenega rojstnega kraja tako rekoč ni bilo več. Še bolj pa to velja za republiko, v kateri so se za mrtvo državo med leti 1941 in 1945 odvijale najbolj vitalne, reči. Politika, ki je iznašla rek: »... pa mirna Bosna« ali »težko državi, ki nima Bosne«, je svoje naslednike dobila v najbolj kruti različici, ki je dobesedno razmrcvarila zgodovinsko republiko oziroma že priznano državo in njene prebivalce na kose. Treh konstitutivnih narodov ni več, ostale so samo nacije. Kmalu za tem dogodkom se je kot v posmeh zgodila še ena obletnica, malce manj slavna, a vendar - nastanek kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predhodnica Ju-got(v)orbe bi z današnjega stališča izgledala kot inkubator vsega zla, ko je zanikala obstoj vseh drugih narodov, kar se sedaj kaže v najbolj ortodoksni inačici. In morebiti je tudi res tako, saj se vedno bolj obeta, da se bo na prelomu tisočletja zgodovina ponovila. Danes tra- Ostale bodo tri nacije nekdaj konstitutivnih narodov, pri katerih se zdi, da bodo spet ujete v nek medvojni čas, ki ga bomo lahko postavili pred drugo svetovno vojno. Amir Misirlič pripada naciji, za katero je preveč ljudi prepričanih, da je ni - je Bosanec. Če ponovno preberemo historično analogijo - tudi Jugoslovanov ni bilo. Torej sta bili obe tvorbi obsojeni na propad. V duhu fanatičnega antinacionalizma, če se sklicujemo na dr. Tomaža Mastnaka, pa je bil edini izhod vojna. Le - ta traja že dve leti in pol in grozi, da bo za sabo pustila večja pokopališča in pogorišča kot vse dosedanje. Ali vsaj bolj boleče, ko brat izda brata, prijatelj prijatelja, sosed sosedovega otroka. Zakaj? Odgovora na to vprašanje ne boste našli v Dnevniku enega begunca Amirja Misir-liča, boste pa morda bolje razumeli ljudi, ki jih je med nami več deset tisoč. Tako »mi« in »oni« po sili razmer skupaj preživljamo popolnoma novo izkušnjo. Mi, ki smo se odločili za svojo državo in oni, ki so bili pregnani. Amir je odšel konec junija 1992 in 27. julija vstopil v studio radia MARŠ. Začel je s prvim listom svojega dnevnika, ki ga danes še vedno obrača in debeli. Vsak delovni dan, razen četrtka, ga prebere v eter. In da vse ne bi odšlo v veter, se je odločil, da bo pisma iz begunstva, ki jih je naslovil na vse politične inštitucije, ki so karkoli imele pri vojni v BiH, ali na ljudi, ki bi se jih tragedija morala dotikati, združil z dnevnikom in jih izdal v knjigi. Žal se zaradi dolgotrajnega obotavljanja tiska konča z januarjem letos. Od takrat je imel namreč še veliko povedati. A kljub temu, da velja morebitna zamera aktualnosti, ki ne gre na njegov rovaš, Dnevnik jednog izbjeglice ne izgublja na osnovnem motu - razmišljanjih, komentarjih o ljudeh in dogodkih, o Bosni in Hercegovini, o Bosni in njemu in o njem izven Bos-nem. Amirja ne zanima sa-mopomilovanje, ampak trdno vztraja na ironičnem odmiku, sarkazmu in zaradi besa nad brezmočnostjo oziroma statusa quoom zaide v cinizem, a nikoli v resignacijo. Morda boste po tej knjigi bolje razumeli svoje nove sosede in njihovo stisko, stisko ljudi, ki nimajo kam nazaj, tujcev, ki so v nekoč domači državi obsojeni na čakanje Godoja in so se še vedno sposobni smejati, ko vam bo v glavi odzvanjal stavek: »Nič več ne bo tako, kot je bilo.« Nova bo le stran v dnevniku. Peter Tomaž Dobrila OTVORITEV MERKURJEVEGA TRGOVSKEGA CENTRA LEVEC NOVA PRIDOBITEV V SAVINJSKI DOLINI Ob spremljavi narodnozabavnega ansambla štajerskih 7 in Borisa Kopitarja so v ponedeljek odprli nov trgovski center s tehničnim blagom v Prodajnem centru Moderni interieri Levec. Takoj po otvoritvi so kupci dobesedno zasedli precej velike prostore kranjskega Merkurja, kjer so se police šibile pod raznovrstnim tehničnim blagom. Mali gospodinjski aparati, posoda in jedilni pribor, vodoinštalacijski material, izdelki iz stekla, keramike, porcelana in kristala, barve, železnina, orodja in še mnogi drugi izdelki, bodo s svojimi konkurenčnimi cenami v Levec gotovo tudi še vnaprej vabili številne kupce. Janez Vodnar Ob otvoritvi je bila v trgovini prava gneča.' KNJIGE ZA VAS! Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več: PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige: Peter Božič Rudi Čačinovič ZDAJ, KO JE NOVA MED DVEMA OBLAST CERKVAMA On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga ša noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. HOJE NOVA OBLAST I J Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in -smotra- in trubač je pravkar zaigral -mimo«, ker se je na -krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na -krugu-mimo kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih monj. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite «od spodaj« ali -od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bik) pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bito je stoletje Hitlerja in Stalina Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. ^Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša -stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, telefon 321-255.110-033, faks 311-956. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Umret/ s Sarajevom Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bito že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjali Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drogi pravi: >Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jemovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Mariin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. $ § X S I Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Ptlhoaoclalnl portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu, Droga potovica so razni trostrirani tipi. ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. Vlodimir Kovčič mm DRUŽBE POSEBNI POPUSTI! Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendar vam jih nudimo za 5.900 SIT. Če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, čd naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno. PRED Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) naročam(o) naročam(o) naročam(o) naročam(o) izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod(ov) knjige OLASNIK PEKLA izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS AU MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov:--------- Ulica, poštna št., kraj:------------- Ime in priimek podpisnika:----------- 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku Dne:________________________________ 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju. Žig Podpis naročnika TRISTOLETNICA ACADEMIAE OPEROSORUM SLAVJE UČENIH GLAV Minuli teden so se v prostorih Slovenske akademije znanosti In umetnosti v prisotnosti Številnih uglednih gostov, predsednika države Milana Kučana, metropolita Alojzija SuStarja, predstavnikov sorodnih ustanov iz Francije, Hrvaške, Makedonije in Švice, tujega diplomatskega zbora v Ljubljani in zastopnikov obeh slovenskih univerz, spomnili slovite obletnice — pred tristo leti je bila v slovenski metropoli ustanovljena Academia Operosorum. V spomin prvemu predsedniku Janezu Krstniku Prešernu so v Semeniški knjižnici odprli tudi razstavo njegove bogate in častitljive knjižne zbirke. Predsednik SAZU akademik prof. dr. France Bernik je poudaril, da želijo s to slovesnostjo opozoriti na naše 17. stoletje. Zgodovinopisje je posvečalo pogosto veliko pozornost 16. stoletju, nekoliko pa zapostavljalo 17. stoletje, v katerem so bili ljudje zelo aktivni na različnih področjih. Krono teh dejavnosti nedvomno predstavlja usta- novitev Akademije delovnih - operozorov, ki jo je leta 1693 osnovala skupina kranjskih učenjakov. 17. stoletje je stoletje ustanavljanja takšnih akademij, kot jih poznamo danes. Najprej so ustanovili francosko, potem Royal Society, angleško akademijo naravoslovcev, in pa Leopoldino, aka-' demijo nemških naravoslov- cev. 17. stoletje pomeni prelom v slovenski kulturni zgodovini, naše kulturno, umetnostno ustvarjanje se obrne proti jugu, predvsem proti Italiji. V navezi preteklosti in sedanjosti se je treba spomniti, kako je bilo vodilo vseh teh evropskih (in seveda tudi naše) akademij prizadevanje, da bi bile zrcalo in vest okolja, v katerem delujejo. Tako naj bi bilo še danes.na pragu tretjega tisočletja. Naslednica Academiae Operosorum Slovenska akademija znanosti in umetnosti se v svojih stikih z drugimi podobnimi ustanovami počasi uveljavlja v Evropi in svetu. SAZU se tačas zelo aktivno povezuje z dvema evropskima asoci- acijama, in sicer z evropsko akademijo znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu (gre za ustanovo, v kateri ocenjujejo znanosti in umetnosti z antropološkega in etičnega zornega kota). Kar osemnajst članov SAZU je vključenih v evropske akademije znanosti in umetnosti, njihovih članov pa je še pet drugih slovenskih znanstvenikov in umetnikov. Druga evropska asociacija je tako imenovano združenje, ki ima svoje središče Londonu, niti po Evropi pa prede Royal Society in tam so že povabili Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, naj se pridruži stalni konferenci evropskih akademij znanosti in umetnosti. E. Š. MARCEL MARCEAU UMETNOST METAMORFOZE »Pantomima je umetnost metamorfoze. Ni močnejša od besed, je umetnost onstran besed, umetnost biti. Zato jo je težko opisati, treba je - videti,« pravi Marcel Marceau, klasik, ki ima pravkar vaje za novo predstavo, postavil jo bo v novem kulturnem centru Espace Pierre Cardin, nedaleč od Elizejskih poljan. »Velika je razlika med plesom in pantomimo, ples je nekje v zraku, to so piruete, težki liki. Pantomima je na zemlji, izvaja se počasi, včasih je podobna borilnim veščinam. Igra za gledanje.« Veliki mojster je na začet- 15.000 predstav. Lik je nastal ku svoje kariere želel postati igralec. Vpisal se je v gledališko šolo, tam pa je srečal Etienna Decrouxa, najboljšega pantomimika svojega časa, ki mu je zatrdil, da je rojen za pantomimo. In od takrat je z besed prešel na tišino. Kot Bip, ki ga je ustvaril leta 1947 z belim obrazom, cilindrom in rdečim cvetom, je obšel več kot sto držav in po svetu odigral več kot po vzoru žalostnega francoskega klovna Pierrota iz preteklega stoletja, a vendar je prvenstveno njegova kreacija, v njem je precej avtorja samega. Marcel Marceau predava na svoji pariški šoli, vsako leto pa kljub starosti, dopolnil je sedemdeset let, še vedno najmanj dvestokrat nastopa. Bip ima sedaj na repertoarju 44 skečev, vsak med njimi je menuet o ljudskih sla- bostih. V enem njegovih najbolj znanih skečev v štirih minutah prikaže štiri človekova življenjska obdobja, otroštvo, zrelost, starost in smrt. Ne namerava se umakniti in zase pravi, da je Picasso pantomime. Želi pritegovati občinstvo in tudi mlado publiko pripeljati v gledališče. Želi, da bi mladi, ki rastejo ob bučni televiziji, spoznali magičnost tišine in domišljija, noče, da bi naša mladost postala neromantična. V SOSEDNJI METROPOLI SO PRED NEKAJ DNEVI ODPRLI PRVO URADNO AVKCIJSKO HIŠO - TRGOVANJE Z UMETNINAMI - CENE ZASOLJENE, KVALITETA ZAJAMČENA STOJKO - FALKOVI SE PREDSTAVIJO Štajerska fotografska naveza Tone Stojko in Neca Falk, ki že dolgo časa živita v prestolnici, se predstavlja v edini pravi mariborski fotogaleriji, to je galeriji Stolp v Židovskem stolpu. Da bi bila družinska preokupacija s fotografijo popolna, sta s seboj pripeljala še naraščaj, Simona Stojko Falka. In kot se za tri različne avtorje, ki pa so medsebojno povezani, spodobi, najdemo več stičnih točk v izraznosti, čeprav vsak objektiv išče po svoje. Tako so Necine fotografije nežno - romantične, Tonetove v samotnih vtisih »dogodkov včerajšnjega popoldneva« z malce humorja, medtem ko Simonovi rolkarji izžarevajo tako po obrtno - tehnični kot umetniški plati elementarno energijo ulice, urbane kulture. Njegova starša sta bolj zavezana naravi, v katero postavita figuro, Tone največkrat napoti ženski akt ali detalj telesa in seveda svojo ženo, Neca pa se zasanja celo v tihožitje kot nostalgično misel na »nekdo je bil«. Dinamika in melanholija ter Simonov rock’n’roll. Mar niso to Stojko — Falkovi »an sich«? In ko Toneta okupira predvsem ekspresivnost objekta oziroma subjekta v razburkani naravi, ki še dodatno ilustrira podivjano stanje zavesti, tisto elementarno energijo, ki je blizu naturalizmu oziroma prej podivjani zveri kot civiliziranemu bitju, in s tem sožitju z viharno naravo, polno nepredvidljivih stanj in obratno. Nazaj k naravi je Stojkova maksima, medtem ko so Neci bliže stene varnega zavetja in impresionistične podobe čutnih trenutkov, za katerimi je skrita melanholija. Estetika je pri njej bolj primarna kot pri Tonetu, ko umirjenost njenih subjektov podaja njihove čiste, pravilno modulirane poteze, zadovoljne znotraj topline bivališča, ki jim sicer potepanje ni tuje, a se bolj varno počutijo kje v zavetju. In slika punčke, Tonetu pa je včasih vir inspiracije. Simona zanimajo skaterji. Skaterji v urbanem okolju, ki drvijo po mestnih ulicah. Nekaj najbolj normalnega za klinca devetdesetih, ki je tudi sam šampion tovrstnih vragolij. Po ateju je podedoval ekspresijo, po mami impresijo. Njegovi objekti niso toliko podivjani kot pri Tonetu, sicer so v nenehnem premikanju, a vse to je videti strogo estetizirano znotraj fizikalnih zakonitosti kinetične energije, ki deluje na rotacijo kolesa. Mestno ozadje je hitrosti primerno popačeno ali celo zabrisano. Včasih si Simon privošči še ribje oko in zaobjame širokoplansko zaokroženo izkaznico mesta, v katerem takrat prebiva. Del urbane kulture s strogo definirano arhitekturo, ki nosi tisto primarno energijo, iz katere je izšla človekova domišljija. Na rolkah med pločniki in cestami. Peter Tomaž Dobrila VERONA ŠEST UMETNIKOV IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA UMETNOST KOT BLAGO Ljubiteljem lepe umetnosti, zbiralcem, trgovcem, vsem tistim, ki uživajo nad vzdušjem v avkcijskih hišah, ki radi sodelujejo na dražbah, odslej ne bo več treba v oddaljene evropske prestolnice, priložnost bodo imeli domala pred nosom, le sto in nekaj kilometrov več, v sosednji metropoli. Tamkaj so pred nekaj dnevi odprli pravo pravcato avkcij-sko hišo, na zasebno pobudo seveda. Odprlo jo je avki-cijsko, založniško in hranil-niško društvo Jakob Busič, ki že dve leti deluje pod geslom Mi cenimo umetnost. Zagrebška avkcijska hiša ni galerija ali muzejski prostor, pač pa trgovina in seveda posluje po tržnih zakonitostih. Soočala se bo s ponudbo in povpraševanjem, z dvigovanjem in padanjem cen, celotnim poslovnim rizi-kom. Pred prvo dražbo, ki je bila minulo soboto, so izdali obsežen katalog, z reprodukcijami in vsemi potrebnimi podatki o eksponatih, ki so bili na voljo za prvo avkcijo. Ob vsakem delu so objavili izklicno ceno in pričakovano vsoto po končani licitaciji. Najdragocenejši primerek sobotne dražbe v novi zagrebški avkcljski hiši: Me-štrovičeva Devica Marija V priprave pri zbiranju in vrednotenju umetnin so seveda lastniki pritegnili strokovnjake, vendar je razumljivo, da kustos ne more določiti cene, lahko sicer oceni, ali je delo začetniško ali vrhunsko, ceno pa določa trg oziroma zanjo zadosti natančno vedo dilerji, ki se s preprodajo umetnin ukvarjajo. V zagrebški avkcijski hiši, ki je nastala na osnovi starinarnice, so zbrali že kar zajetno banko podatkov, ki se ne nanašajo le na tržno vrednost, pač pa z njimi preverjajo tudi identiteto vsakega predmeta. V kolikor bodo kupci želeli, jim bodo izdajali certifikate. Za sedaj sodelujejo le z domačimi, če pa bo šlo za posebno dragocene primerke, bodo k ocenjevanju pritegnili tudi tuje eksperte. Verjetno tiste iz Do-rotheuma na Dunaju. In to ne naključno, pravijo v vodstvu avkcijske hiše. Do-rotheum, ki je leta 1707 prav tako začel kot starinarnica in se pozneje razvil v eno najbolj cenjenih dražbenih mest in razvil svojo verigo po Avstriji, jim je namreč posredoval svoje poslovno in organizacijsko znanje, pri čemer pa seveda nimajo namena zanemarjati izkušenj drugih velikih evropskih avkcijskih zavodov. Najdragocenejši predmet na sobotni dražbi je bil Me-štrovičev bronast kip Devica Marija z izklicno ceno 15.000 DEM, dosegel pa naj bi dva- Precej nenavadna priprava za kuhanje čaja iz ruske delavnice druge polovice 19. stoletja krat ali celo trikrat višjo ceno. Isto izklicno ceno so postavili za svileno molitveno preprogo Hereker. Najbolj nenavaden predmet prve avkcije je bila priprava za pripravo čaja, ki je na prvi pogled podobna kitajskim izdelkom, je pa bila narejena v ruski delavnici Lakutin v drugi polovici 19. stoletja. Izklicna cena je bila 450 DEM in tudi ta bi se lahko celo potrojila. Cene v zagrebški dražbeni hiši vsekakor niso zmerne, a lastniki pravijo, da tisti, ki bo kupoval pri njih, zagotovo ne bo kupil mačka v Žaklju. V Veroni, v razstavnih prostorih Societa Belle Arti, so pred nekaj dnevi s priložnostno slovesnostjo odprli skupinsko razstavo z naslovom »Šest umetnikov iz slovenskega Primorja«. Predstavitev primorskih umetnikov je v sodelovanju tamkajšnjih Lions Clubov organiziral Lions Club Koper. Razstava, ki prikazuje sodobno likovno ustvarjalnost ob slovenski zahodni meji, si bo veronsko občinstvo ogledovalo do 24. decembra. V Veroni razstavljajo trije akademski slikarji Zvest Apollo-nio, Mira Ličen Krmpotič in Tom Vran, dva akademska kiparja Janez Lenassi in Negovan Nemec ter fotograf Jaka Jeraš. NIKA VIPOTNIK - RAMPRE V TOKU MUSICALA Nocoj ob 20. uri bo v Kulturnem centru v Laškem nastopila s kabarejem pod naslovom Moj Jaz - v toku musicala znana slovenska pevka Nika Vipotnik - Rampre. Debitirala je z vlogo Margarete v Gounodovem Faustu v Mariboru in je kot solistka prepevala od leta 1983 v Narodnem gledališču v Mariboru. Potlej se je odločila za samostojno kariero in postala samostojna umetnica. Pripravlja novo gala predstavo »Pričarajmo si košček Broadwaya«, ki bo prava slika showa na ameriški način, pri nas prvikrat v živo. Stekla bo spomladi prihodnjega leta. jtfc3ESIK b d. >. o- CEUE Ulica XIV. divizije 6 63000 Celje telefon;063/ 26 -236, 29 - 375 teleta* ; 063/ 29 - 375 ♦ MARIBOR DOBIL PRVO MEDNARODNO RAZSTAVO MALE GRAFIKE-Z ŽEUO, DA BI SE TUDI SLOVENIJA IN MESTO MARIBOR VKLJUČILA V MEDNARODNI KROG ORGANIZATORJEV RAZSTAV MALE GRAFIKE, STA LEON ZAKRAJŠEK IN MILAN ZRIM PRED DVEMA LETOMA ZASNOVALA PROJEKT MINI PRINT - NA RAZSTAVI SODELUJE 247 UMETNIKOV IZ 35 DEŽEL VSEH PETIH CELIN V £ \ NAJUSPEŠNEJŠI IN NAJPRODORNEJŠI OBLIKOVALCI NAŠE TURISTIČNE PONUDBE, DELAVCI ATOMSKIH TOPLIC, SO SKUPAJ Z VODSTVOM MONTA, KOZJANSKEGA PARKA, STEKLARNE, KMETIJSKE ZADRUGE IN TURISTIČNE ORGANIZACIJE Z ŽUPANOM PODČE- VINARJE, JIH PREOBLEKLI V STARORIMSKA OBLAČILA IN OKOPALI V ATOMSKI VODI Ul Foto: LucaS CELJANI PREOBLEKLI STARO ŽELEZNIŠKO POSTAJO - S PISKANJEM MUZEJSKEGA VLAKA. KI JE PRISOPIHAL IZ LJUBLJANE Z NAJPOMEMBNEJŠIMI GOSTI ŽELEZNICE IN DRŽAVE, JE BILA ZAKLJUČENA IN NADVSE DOLGA PRENOVA CELJSKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE - DOKONČNA PRENOVA VOZLIŠČA BO NA VRSTI V BLIŽNJI PRIHODNOSTI 13. STRAN NOVf^OBA - : ; : 11 'M ' ;! S I - . : s ' ^ ^ h.' - - -, iV v \ i is o." ®?: "•|fŠJ>:-! Bh ; ppl LETO SE POSLAVLJA, Ml PA OSTAJAMO, Z VAMI IN ZA VAS! . ■ : :: IB Vsem kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zvestobo in jim želimo veselo praznovanje in uspešno novo leto 1994 ..." | Pfl»Uf M vv iPr | j \ Kj.. 1 : ...:' . . ..: ■ ' Ssi:®» ":. :.. .... .. ,’...' : ...'■"■ cm . ;||r rti A 'V' § ■ ‘ l ’:' i v |l'i Hv lIlBJiiiiillliSli s *iyfi'S * N '" >v ' s ^ , sv - ' ^'s N " ' s IBijgl ■'B' S^»! ■ .. ■ .S,;:-' Vesele praznike in srečno novo leto 1994 Vam želi CELJSKI SEJEM, d.o.o. CELJE ^ .\vwxwwxxxvw*x\xxxxxxxxv«x«xwvw%xx\x\xxxwxxxxx*vwv«v«x\wx UPRAVA: MARIBORSKA C. 32 A TEL: FAX: 26-008 Čestita vsem poslovnim partnerjem, ter zvestim strankam SREČNO IN USPEŠNO 1994 V naših obratih: PROJEKTiVA - MARIBORSKA 32 A - projektiva in inženiring SERVIS - TRG CELJSKIH KNEZOV 9 - servis TV, avdio tehnike, antenskih sistemov, satelitskih anten in varnostnih naprav ELEKTROiNŠTA LA d J E - FRANKOLOVO - servis dvigal, delavnica 4*4£±44£4£±M*4M***±*4*±*±*±M#4M£4£4£4£4 NOVf vaOBA STRAN 16 St se- st st st Vse najboljše iz Laškega! ^ -4 i f v1 z' *c* i v1 1/ I / * *■ Ž ■fs '/ / ŽE RAZMIŠLJATE 0 DARILIH? £* *► sfc» t J «4 V PREDNOVOLETNEM ČASU VAM POLEG NAŠIH IZDELKOV ŠE POSEBEJ PONUJAMO RAZLIČNA DROBNA DARILA, *► .|B STENSKE IN NAMIZNE KOLEDARJE, ROKOVNIKE, PLANERJE,VOŠČILNICE, OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE *£ "4 DARILNE VREČKE, OBEŠANKE, ETIKETE. S* •V 2* -4 OB NAKUPU VEČJIH KOLIČIN DOTISKAMO VAŠ ZNAK IN IME PODJETJA. jT 1 <=TI5 I | PRODAJALNA | ^ Prešernova 23, Celje, tel. 44 1 593 ^ #4^4 #4^4 ^4#4#4#4#4^4^4^4^4^4^4#4^4#444^4#J: MUZIKA JE BIZNIS Če že moramo ob koncu leta potegniti vse račune skupaj, kot se običajno reče po obilnem popivanju v vaški gostilni, si poglejmo, kaj vse se je pripetilo naši deželi - vsaj kar se rockovske in underground godbe tiče. V Novo leto smo stopili z žaganjem Marjana Ogrinca iz sveta nacionalnega radia in koncertom nemških metalcev Kreator. Gostoval je Grant Hart s svojimi Nova Mob, rocka pa so se Slovenci skozi vse leto učili tudi od bendov iz sosednjih držav. Zastavonoše Hendrixove šole so bili seveda Majke, porcijo polnokrvnega R n R-a pa smo dobili od Električnega orgazma. Gostovali so kultni Marc Ribott, Hans Theesnik, Consolidated, Ha-mish Imlach in Voodoo Fre-icore. Turnejo nemških underground bendov je organiziral mariborski Front Rock, »ki je v tem letu izdal tudi dve kompilaciji No Border Jam. Za preverjeno atrakcijo so poskrbeli D.O.A., Union Carbide Production pa so v Ajdovščino privabili obiskovalce iz vse države. Dolgočasili smo se na Einsturzende Neu-ebauten in Clock DVA. Iz me-ga lige so se nas usmilili Fa-ith No More, Living Colour in lggy Pop, seveda pa je vse rekorde posekal sosed Eros. Zaman smo čakali na Kong, Gore in velike, a žal odvisne Butthole Surfers. Preko meje smo šli na U2, Bodycount in vsaj enega izmed mnogih večdnevnih v rock festivalov, nekateri pa so se podali celo na Re-ading. Za Jerry Lee Levvisa smo se v Zagrebu obrisali pod nosom, smo pa zato vi- deli Fatsa Domina, kar pa nemara ne pomeni prav veliko. Domačih fešt je bilo kar nekaj. Najbolj pridni so bili v Kopru in Ilirski Bistrici, delalo se je na Humu, v Velenju, Sežani, Mariboru, Postojni, na Šentilju, v Ajdovščini, Celju, Črnomlju in na Ptuju, kjer so imeli tudi precej težav z oblastmi. Ko že govorimo o težavah, je vsekakor potrebno opozoriti na največjo medijsko atrakcijo, ki se je in se še dogaja na Metelkovi. Napoved za prihodnje leto: MzM vztraja, mestna viada se ne da, dogovoriti pa se bo enkrat treba. V Jurskem parku smo si ogledali Novi Rock '93 in s privoščljivim užitkom opazovali zdrahe v prestolnici. Prireditelji festivala Boom '93 so malce povesili nosove, ko so prešteli prodane vstopnice, mi pa smo ugotovili, da je Slovenija večja od Ljubljane, s čemer bi bilo potrebno nemudoma seznaniti nekaj ključnih ljudi v prestolnici. Razpadel je dolgoletni zakon med Škucem in Forumom, v Mariboru pa so alternativci ob Borštnikovem srečanju kulturnikom molili fige pod nos. Slovenija je v letu 1993 ostala na žalostnem številu dveh študentskih radijev, piratov pa ni bilo niti za pokušino. Zato pa je techno ood- Na izdajateljskem polju je bitko dobil CD ponatis Brecljevega Coctaila, Demolition Group so si poleg albuma privoščili še nostalgični EP, Begnagrad pa so ovekovečili tastare. Strelnikoff so izdali narod in državo Švicarjem, Coptic Rain Nemcem, Tek-ton pa Angležem. Obituary in Interceptor so uspešno obranili meje države Metalije, Res Nullius in 2227 pa so svoje fane osrečili iz zasede, s sa- mozaložbo. Non Finire Mai so imeli demo meseca v Metal Hammerju, lt's Not For Šale pa so posneli najbolj obetaven HC material. Bila je dobra letina, torej. LESTVE Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. AUTECHRE - Incunabula 2. BJORK - Debut 3. JULIAN ČOPE - Floored Genius 2 4. St ETIENNE - Vou Need A Mess Of Help To Stand Alone 5. OZRIC TENTACLES - Vitamin Enhanced 6. THE LEVELLERS - The Levellers 7. THE BOO RADLEVS - Le-arning To Walk 8. V/A - Feed Your Head 9. SMASHING PUMPKINS - Siamese Dream 10. TRANS-GLOBAL UNDERGROUND - Dream Of 100 Nations ZDA (Billboard) - singli 1. M E AT LOAF - l'd Do Anyt-hing For love 2. JANET JACKSON - Again 3. ACE OF BASE - Ali That She Wants 4. SALT-N-PEPA - Shoop 5. DRS - Gangsta Lean 6. MARIAH CAREV - Hero 7. XSCAPE - Just Kickin' It 8. BRVAN ADAMS - Please Forgive me 9. TONI BRAXTON - Breathe again 10. TEVIN CAMPBELL - Can We Talk ZDA (Billboard) - albumi 1. PEARL JAM - Vs 2. FRANK SINATRA - Duets 3. MICHAEL BOLTON - The One Thing 4. M E AT LOAF - Bat Out Of hell 2 5. V/A - Cammon Thread 6. MARIAH CAREV - Musič Box 7. BRVAN ADAMS - So Far So Good 8. TOM PETTV & THE HE-ARTBREAKERS - Greatest Hits' 9. JANET JACKSON - Janet 10. BILLV JOEL - River Of Dreams Velika Britanija (NME) — albumi 1. MEAT LOAF-BTat OutOf Hell 2 2. BRVAN ADAMS - So Far So Good 3. PHIL COLLINS - Both Sides 4. ELTON JOHN - Duets 5. MICHAEL BOLTON - The One Thing 6. TAKE THAT - Everyt-hing Changes 7. DIANA ROSS - One VVoman 8. GUNS N ROSES - The Spaghetti Incident 9. MARIAH CAREV - Musič Box 10. DINA CAROLL - So Glose Velika Britanija (NME) - singli 1. Mr BLOBBV - Mr Blobb? 2. ELTON JOHN &KIKIDEE - True Love 3. M E AT LOAF - I Do An-bything For Love 4. BRVAN ADAMS - Please Forgive me 5. U2/BONO/SINATRA - Stay/I’ve Got Vou Under My Skin 6. DINA CAROLL - Don t Be A Stranger 7. THE BEE GEES - For Whom The Bell Tolls 8. PRINCE - Controversy 9. JANET JACKSON - Again 10. M PEOPLE - Don t Look Anv Further Kovintrade SLOVENIJA, 63000 CELJE Mariborska 7 TELEFON: 063 441-245, 38-411 TELEFAX: 063 32-657, 33-196 TELEX: 36-822 • uvoz in izvoz črne in barvne metalurgije • specializiran uvoz investicijske opreme • uvoz in izvoz proizvodov široke potrošnje • investicijska dela v tujini • leasingpremičnin in nepremičnin • špedicijsko in carinsko posredovanje • zastopstva tujih firm • predstavništva, lastna in mešana podjetja ^ Kovintrade 'PantHen. $*uutfa, Ut jauficucfi Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo SREČNO 1994 Velika Britanija (NME) - neodvisni singli 1. BJORK - Big Time Sen-suality 2. BUFFALO TOM - Tre-ehouse 3. THE JESUS LIZARD - (Fly) On (The Wall) 4. THE APHEX TWIN - On 5. SLOVVDIVE - SEP 6. LEFTFIELD & LVDON - Open Up 7. THE AUTEURS - Lenny Valentino V 8. CHUMBAVVAMBA - Ti-mebomb 9. SALAD - Dimnished Clothes 10. OUTRAGE - Theme from Outrage Marinet Market Information Net I ~~> Trženjsko informacijska mreža daje brezplačne telefonske informacije o izdelkih in storitvah. Pokličite 063/ 441-441. Odslej tudi podatki o prodajnih mestih Nove dobe. 441-441 Mi zbiramo, Vi izberete 441-441 POP ZVEZDA MARIAH CAREV ZGODBA 0 PEPELKI Skorajda neverjetna, pravljična je njena zgodba, zgodba o izgubljeni deklici, ki je našla svojega princa. Iz nje je napravil zvezdo in se z njo poročil. Zvezda pop scene je Mariah Carey. Njen zadnji hit Dreamlover z albuma Musič Box se je na vrhu lestvice zasidral kar za dva meseca. Pred dvema mesecema se je poročila s 43—letnim Tommy-jem Mottolo, diskografskim mogotcem iz firme Sony Musič. Njena mladost je bila tiha in prestrašena. Rodila se je v mešani družini, črnemu očetu, inženirju iz Venezuele, in operni pevki irskega rodu. Bila je zadržana, izgubljena deklica, ki se še danes dobro spominja, kako so jim sosedi zastrupljali pse in zažigali avtomobile, ker niso prenesli misli, da v njihovi četrti skupaj živita črnec in belka. Po srednji šoli je odšla od doma, se skoraj leto dni preživljala kot natakarica,nato pa se je poskusila v glasbi. Njen vzpon se je začel, ko je na neki zabavi slučajno srečala Mottola. Mottola si je tedaj goreče želel, da bi njegov studio ustvaril žensko zvezdo, dobesedno zgrabil je trak, ki ga je mladenka ponudila nekemu agentu. Med potjo domov je v avtu poslušal posnetek in tako mu je bil všeč, da je obrnil in se vrnil na zabavo, Mariah ie že odšla. Začel jo je iskati. Njen prvi album Mariah so prodali v šest milijonih primerkov in tudi naslednja dva Emotions in Unplugged sta dosegla milijonski nakladi. Kritiki so imeli pripombe, češ, da premalo nastopa v živo in da jo Sony Musič podpira bolj kot druge družbe njene vrstnice. Res so vanjo vlagali ogromne vsote in previdno dve leti gradili njen talent in njeno kariero. Mottola je izbral prav. Mariah je danes velika zvezda in je svoji firmi za 50 odstotkov povečala dobiček. Pred nekaj meseci je Mottola postal direktor celotne svetovne glasbene proizvodnje podjetja, ki na leto zasluži več kot dve milijardi dolarjev. Na njuno poroko so bili med gosti Robert De Niro, Bruce Springsteen in Barbra Streisand. Po medenem mesecu na Havajih živita na luksuznem posestvu v državi New Vork. LENNV KRAVITZ PRETEGNJENA ČELJUST Ameriški rock zvezdnik Lenny Kravitz je moral skrajšati svojo evropsko turnejo, ker si je, kot je povedal v Parizu njegov agent, med prepevanjem. pretegnil čeljust. Po treh tednih nastopov v Franciji je dobil boleče otekline, zaradi katerih mu je zdravnik za dva do tri tedne prepovedal nastopati, pa tudi kasneje bo moral biti še precej previden pri odpiranju ust in obremenjevanju čeljusti. Tako je torej odpadel ostanek njegove francoske turneje in seveda tudi napovedani koncerti v San Sebasti-anu v Španiji, v Duesseldor-fu, Bruslju in v skandinavskih državah. LAUREN HUTTON NASMEH JE OSTAL ENAK Četudi je v modnem poslu že več kot trideset let, Lauren Hutton enakovredno tekmuje v podpisovanju ekskluzivnih pogodb, mnogi modni ustvarjalci v njej prepoznavajo svojo novo muzo. Tudi »Revlon« se ji ni mogel upreti. Supermanekenka je postala že takrat, ko so bile njene današnje kolegice Cindy Crawford, Claudia Schiffer in Naomi Campbell še v plenicah. V sedemdesetih je bila prva lepotica, ki je podpisala ekskluzivno pogodbo s kozmetičnim koncernom Revlon za reklamiranje njihovih proizvodov. Njen obraz je krasil naslovnice prestižnih modnih revij, celo ugledni »Newsweek« ji je poklonil prvo stran. Danes ima devetinštirideset let in je ponovno ekskluzivna Revlonova manekenka. Na višku njenega poklicnega delovanja si modni svet ni »Želela sem pokazati, da mlada dekleta odrastejo in postanejo zrele ženske.« znal predstavljati revije brez nje ali snemanja modnih novosti. Drvela je z enega na drugi konec sveta. Na Floridi so jo slikali z aligatorji, v Afriki je pozirala s pigmejci, v Mehiki je predstavljala etnična oblačila in sombrero, povzpela se je na Kilimand-žaro, snemala je v Sahari. Ko pa se je približevala štiridesetim, je vedno pogosteje ostajala brez dela. Uredniki modnih revij so postavljali v ospredje nova dekleta, medtem pa so se Lauren že poznale gube okoli oči in koža ni bila več povsem-mladostna. Kar pa je ostalo nespremenjeno očarljivo, je bil zanjo značilen nasmeh, ki je razkrival nekoliko razmaknjene sprednje zobe. Danes je sedem kilogramov težja, kot je bila v svojih najboljših časih, ko je imela enainpetdeset kilogramov, njena izraznost pa je bolj poglobljena, morda poduhovljena, kar lahko prinesejo le leta. Na vprašanje, v čem je skrivnost njene lepote, odgovarja: »Skrbim zase. Redno telovadim in se zdravo prehranjujem. Prenehala sem kaditi, alkohola ne pijem več in znebila sem se vsega, kar bi lahko slabo vplivalo na moje telo.« Nikoli ni verjela, da je lepa ženska, svoj obraz je dojemala celo kot smešen, zaradi razmaknjenih zob. Kljub temu se je zapeljivo nasmihala s fotografij in se preizkusila tudi v filmskem svetu. Posnela je dvajset filmov, a zapomnili smo si jo po enem samem, to je bil »Ameriški ži-golo«, v katerem je nastopila z Richardom Gereom. Igralstvo jo je vodilo tudi v njujor-ški teater, kjer se je pojavila ob nekaterih zelo slavnih imenih, kar ji je omogočalo, da je živela dokaj dobro. Dejstvo pa je, da ko model zaide v štirideseta, zanj zmanjka dela. Mnogi so jo nagovarjali, da bi se odločila za plastič- no operacijo, a ni želela popustiti: »Marsikaj sem pripravljena storiti za svoj videz, a nikoli si ne bom dala preoblikovati, predrugačiti obraza. Če bi to do sedaj storila, pravzaprav nikoli ne bi vedela, kakšna sem bila oziroma sem.« Zrelost in samozaupanje devetinštiridesetletne manekenke Če bi se odločila za lifting, bi se verjetno na modnih odrih obdržala dalj časa. Kreatorji, fotografi in stilisti so izjemno cenili njen talent in profesionalnost in tudi zato je zelo težko dojela, da so jo popolnoma pozabili in prezrli. Leta 1988 pa je Števen Me-isel eksperimentiral: želel je dokazati, da ni nujno, da bi se kariera manekenke končala v štiridesetih, še več, tisto mejo je želel pomakniti na petdeseta. Lauren je prepričal, da je pozirala v katalogu butika »Barneys« na Man-hattanu in rezultat je bil fascinanten. Enostavno je briljirala: zapeljiva kot v najboljših časih, samozavestna, v dobri formi — je znala v fotografije prenesti tudi del zrelosti. Od takrat je njena kariera ponovno krenila navzgor, saj jo vse pogosteje vabijo na snemanja, na svetovnih revijah pa se enakovredno sprehaja po modnih odrih ob bokih precej precej mlajših kolegic. Dokaz, da leta v modnem poslu niso usodna: »Želela sem pokazati, da mlada dekleta vendarle odrastejo in postanejo zrele ženske. In ne le, da mi ponujajo nove pogodbe in delo, ampak marsikatera ženska si je preko mene in mojega ponovnega uspeha povečala samozavest ter samozaupanje.« Pa vendar, ali ji je žal za sedemdesetimi, ko je kraljevala v modi? »Edino, kar obžalujem, je, da nimam otrok. Drvela sem z enega na drugi konec sveta, misleč, da bo tako za vekomaj. Vse sem podredila delu, tako je danes misel, da nimam otrok, zame zelo boleča.« A ponovno je odkrila srečo v delu in obveznostih, ki kompenzirajo manko v osebnem življenju. BARBIE IMA 35 LET ČAROBNA PUNČKA Eden od fenomenov našega časa se imenuje Barbie. čarobno lepa punčka, najbolje prodajana punčka vseh punčk, igrača, za katero so ponoreli otroci in ki je prav kmalu pritegnila pozornost zbiralcev. Letos slavi svoj 35. rojstni dan, vendar ona nikoli ne bo ostarela, nadaljuje svoj zmagoslavni pohod. Njeni kreatorji so vedeli, Barbie je popolnost in kaj hočejo. Košata svetla gri- s svojimi 29 centimetri višine va, dolge, dolge noge, preš- vzvišeno opazuje svet. Del čipnjen pas, lepo zaobljeni plastike, a zanj so kreirali boki in zadnjica, popolno oblačila vrhunski oblikoval-oprsje in prikupen nasmeh ci, za njen 30. rojstni dan kar ženske, ki ve, da se ji bo naj- 35 cenjenih modnih imen. bolje godilo, če bo videti ne- Barbie je seveda Američan-umnejša, kot je v resnici. To ka. š le malo ljudi ve, da jo je je začetek in konec vseh so- njena avtorica Ruth Handler, dobnih sanj o popolni ženski. Vse ostalo se lahko prilagaja in prireja modnim muham, dodaja. In tako je tudi treba. Da bi dekletca kupovala in kupovala, lepe oblekice, čeveljčke, pentlje, kozmetiko, stanovanja za Barbiko, kopalnice, konje, nakit, na tisoče iznajdljivih dodatkov. Pa tudi fantje. Dali so jim manekena Kena, ki pa je tokrat v svetu igre le ženski okras. Vsak od staršev ve, da otroku ena Barbika ni zadosti. Kaj ena, dve, tri, deset. Pravzaprav jih nikoli ni zadosti. Ne more jih biti zadosti v prostoru in času, kjer so ženske pripravljene na bolečine in trpljenje, da bi se približale sugeriranim lepotnim idealom, v družbi, v kateri noben moški, ki kaj da nase, ne varčuje z denarjem za ženinega maserja, plastičnega kirurga, trenerja, kozmetičarko in kar je že tega v lepotni industriji. žena ustanovitelja tovarne igrač Mattel, oblikovala po - Nemki, šlo je pravzaprav za punčko Lili, ki pa je danes pozabljena. Kajti, Barbie je ime za velikanski uspeh. V prvem letu je tovarni igrač letni promet dvignila z 18 na 276 milijonov dolarjev in brez dvoma je najbolj zaželena punčka na svetu. Na eno punčko prodajo kar tri Barbike. Razumljivo je, da so se zanjo zagreli tudi kolekcionarji. Nič čudnega ni, da so že pred trinajstimi leti pripravili svoj prvi kongres. Da so prvo Barbie na dražbi leta 1987 prodali za 12.500 francoskih frankov. Ni razlogov za presenečenje, kajti Barbie se zna vselej prilagoditi položaju, kos je vsaki spremembi. In njene spremembe so sijajen odraz tega, kar se dogaja v sodobni zahodni civilizaciji. Njena družina se prilagaja in širi, danes šteje že kakšnih petdeset članov. /O Splošna banka Celje PREBERITE V NOVI KATEDRI: PROF. DR. LUDVIK TOPLAK, REKTOR: UNIVERZA - ZA BESEDO 'IN ZA KRUH MEDIJSKI SPORI IN MONOPOLI DEL© VS. REPUBLIKA RADIO IN TV... KNJIŽNA NOVITETA MARIJANA KRAMBERGERJA: LOVEC HOMOKUMULATE GLASBENA PRILOGA: SKOPSKI JAZZ FESTIVAL PERO LOVŠIN IGGY POP ZALOŽBA VICTO NAJSLAVNEJŠE SO STARE Dandanes je večina zvezd s filmskega platna že v letih, pravzaprav - niso več rosno mlade. Najlepše se pojavljajo med tridesetim in štiridesetim letom. Tako rekoč babice, ne? Vse se je začelo pred petimi leti in sicer s filmom Smrtonosno orožje 2 (Lethal We-apon 2), kjer so za punco Mela Gibsona, izbirčnega in precej strogega igralca, za vlogo naivne tajnice izbrali dvajset let staro Patsy Kensit. Za tretji del filmske uspešnice (Mimogrede, .za tiste, ki niste na tekoče š temi zadevami - Smrtonosno orožje je policijska zgodba o mladi in ne preveč varni polovici policijskega para, Martinu Rigg-su in njegovem partnerju, dobro realnemu črnskemu detektivu, ki ga igra Danny Glover. V prvem delu Dannyju kot policaju dodelijo ponorelega mladeniča, imenovanega 'smrtonosno orožje'. Fant ie namreč čisto preč zaradi ženine smrti in se mu ne zdi omembe vredno, če ga tu in tam kakšni kriminalci malo ustrelijo, saj ima že tako ali tako prakso, ko si vsak dan potisne cev revolverja v usta, zamiži in hitro najde dober razlog, da ne umaže stene svoje avtohišice z barvo svojih možganov. No, najboljši razlog, kar jih izbrska, je ravno njegov novi partner. Skupaj se morata osredotočiti na težave, ki jih delajo barabe.) Drugi del razplete smrt Riggsove žene, toda, da si ja kdo ne bi belil glave s tem - takoj najdejo novo punco in jo po kratkem postopku likvidirajo. V tretjem delu so končno uspeli izpeljati, da si Martin najde neko normalno partnerico, ki je na koncu ne ubijejo, pač pa samo nekajkrat preluknjajo. Tako so se odločili, da seksi Melu dodelijo nekoga vrednega omembe. Naleteli so na Rene Russo. Osemintridesetletna igralka je nase opozorila z ne preveč uspešno vlogo v futurističnem filmu Freejack. Tako je iz podpredsednice lažnive firme presedlala na mačov-sko detektivko, ki z lahkoto ukroti divjega Mela. Po tem je dolgoletna manekenka brez težav dobila tudi vlogo v letošnjem hitu Clinta East-vvooda 'Na ognjeni liniji’. Lahko bi se reklo, da je z 38 leti njena zvezda šele 'vzšla'. Podobno se godi tudi drugim lepoticam Hollywooda. Sela Ward je dolgo nastopala v sorazmerno priljubljeni nanizanki 'Sestre', potem pa dobila vlogo s Harrisonom Fordom v 'Beguncu'. Tudi Sharron Stone je dajala vse od sebe, da bi jo kdo opazil in po celi vrsti drugorazrednih filmov jo je končno nekaj zadelo in je, stara petintrideset let, zaslovela kot seksualna kraljica (zaradi filma Prvinski nagon, seveda). Tako sta tudi njena naslednja filma Sliver in Razpotje z Richardom Gereom hita. Če gremo po lestvici, imajo, lepe in slavne paralelne usode: Michelle Pfeiffer jih ima 34, Anette Benning 35, visokorasla Geena Davis 36, De-mi Moore in Jodie Fostar sta še mladenki - s tridesetimi, Melanie Griffith jih ima 36, Andi McDovvell 35, Eillen Berkin 38 in Emma Thompson 34. Tudi slavni igralci, kot so Ford, Eastvvood, Čostner, Douglas in Connery, pravijo, da jim je prijetneje delati z zrelimi in izkušenimi ženskami kot pa z najstnicami, ki mislijo, da jim zaradi malo mečkanja s hollywoodskimi frajerji svet leži pred nogami. Mick DIANE ENGLISH, AVTORICA LIKA MURPHV BROWN TRDOGLAVA SCENARISTKA Iz epizode v epizodo nas sijajna Murphy Brovvn prepričuje, da se ni prijetno bosti z njo in v to so se imeli priložnost prepričati sam ameriški predsednik, sodelavci in gledalci. Nikoli ne odstopa od svojih načel, takšna pa je kajpak tudi njena »mati«, scenaristka Diane English, ki je krepko pokazala zobe narcisoidnemu podpredsedniku Georga Busha. Na televiziji spoštujejo njeno vztrajnost in pripravljenost, da se do konca bori za svoje zamisli in za svoje igralce. Kljub številnim nasprotnikom je vztrajala, da mora vlogo Murphy Brovvn igrati Candice Bergen, lani pa se je odločila za zaplet, ki je razdvojil in šokiral Ameriko. Murpy Brovvn je sklenila, da bo ne glede na partnerja postala mati - mati samohranilka. Napadi seveda niso izostali. Diane English so očitali, da kaj tako spornega res ne sodi v popularno nanizanko in da ponuja več kot slab vzgled. Diane je zamisel zagovarjala z vsemi štirimi, četudi sama sploh ni mati. »Nisem nameravala izzvati nacionalne razprave, niti pomislila nisem na to, sedaj pa sem vesela, da sem to storila,« pravi odločna 45-letna scenaristka. Diane je poročena z Jo-elom Shukovskim, s katerim skupaj delata. Že v preteklosti je imela precej sporov in problemov zaradi svojih idej. V poznih šestdesetih letih je CBS prekinil snemanje nadaljevanje The Smothers Brothers Comedy Hour, ker se je v njej posmehovala vladi, v primeru z nadutim podpredsednikom Guaylom pa je televizijska mreža, pravzaprav ves Hollywood, stopila na njeno stran in jo zaščitila. Prijetno je bila presenečena nad njihovo podporo in prepričana, da je bila razprava o odgovornosti industrije zabave zelo spodbudna. Nikakor pa se ni pripravljena odreči svojim izzivom. Trdi, da je televizija medij, ki vsekakor mora provocirati svoje občinstvo. ZAPELJIVKA, IGRALKA IN ČAROVNICA »Moj magični čas še traja in ostalo bo tako, dokler bom delala, kar se mi zdi in ne, kar mislijo drugi, da moram delati,« pravi Karine Lombard, neznatna igralka in fotomodel. Karine je hčerka mame Indijanke Dakote Sioux in ru-sko-švicarskega očeta. V kino je šla prvič z osmimi leti, toda film je moral biti nekaj v zvezi s čarovnijo (ali čarovnikih), saj je mala Karine zatem vse svoje življenjske želje usmerila v to, da bi postala čarovnica. Sreča ji očitno ni bila naklonjena - ko je po pikantnem življenju v švicarskih šolah prišla domov, so se vanjo zapičili pogledi skozi foto objektive in kot prelep fotomodel so si jo prisvojili kre-atorji. Njim so sledili režiserju, dokler ni prišla do prelomnice v svoji karieri. 'Firma' je bila njena odskočna deska. Gre seveda za film s Tomom Cruisem, za triler o pokvarjenih odvetnikih in enem dobrem, ki mora razkrinkati ta - slabe. Njena vloga traja vsega nekaj minut in nekaj besed - ker je njena junakinja sila molčeče bitje (kar nadomesti nemo pričanje njene poletne oblekice) in sicer Karine igra zapeljivko. ki jo podtaknejo Tomu. Četudi je bilo snemanje razvlečeno, ker se ni uspela sprostiti (katera ne bi medle-la, da bi poskusno snemanje, vaje in eksperimentiranje ljubezenskega prizora trajali celo poletje), ji je prineslo vse, kar je hotela. Ampak, da ne bi bilo vse tako popolno, je gospa Cruise-Kidman kot zvesta soproga budno pazila na početje pred (in zaj kulisami in diskriminacijo je bilo razločno videti, kot pravi tudi sama: »Po ljubezenskem kadru, takoj, ko se je končal in ko sva bila oba s Tomom umazana od peska, je ducat ljudi priteklo k njemu in ga začelo čediti, jaz sem morala ta del opraviti sama.« Mick Z DIVJEGA ZAHODA Pred kratkim smo jo videli v ljubezenskem objemu Richarda Gerea v »Sommersby-ju«, sedaj pa zapeljuje Jodie Foster že drugega lepotca - Mela Gibsona. Zaigrala sta v filmu »Maverick«, v zgodbi z divjega zahoda. K odlični zabavi sta prispevala tudi James Garner in James Co-burn, največja atrakcija pa ostaja, kdo izmed igralcev bo uspel prvi izvleči pištolo in izstreliti metek. Trenutno vodi Gibson. IDOLI UMIRAJO V Los Angelesu je v dvainpetdesetem letu starosti umrl Frank Zappa, ki je bil vsaj tri desetletja kultna figura svetovnega rock’n’rolla. Njegove pesmi in javni nastopi so nedvomno zaznamovali široko časovno glasbeno obdobje. Franka Zappo so pokopali v ožjem družinskem krogu, vest o njegovi smrti pa so objavili po pogrebu. INDIJA: GOSPODARSKE REFORME PRINAŠAJO PRVE SADOVE, ČEPRAV BOJ PROTI REVŠČINI ŠE NI DOBLJEN INDIJSKA POT KVIŠKU Da bi bili kos podganam, so v dvanajstmilijonskem Bom-bayu zaposlili lovce za podgane. Vsaka ubita podgana je pol rupije. Kdor jih ubije petdeset na noč, zasluži torej 25 rupij, ali nekaj več kot eno nemško marko. Od tega pa celo v Indiji ne more živeti nobena družina. George Fernandes, šef indijskih socialistov in sindikalni voditelj v državi, poln besa razlaga epizodo, ki prikazuje celotno stisko Indije. Preveč ljudi, premalo služb, prevelik Zaostanek. »In potem nas svet hoče osrečiti z Coca-colo, McDonaldsom in Cornflaksi?« Prodajajo našo vodo in sladkor, dodajo malo ameriške kemije in že jim samo Cola in Pepsi prineseta eno milijardo rupij dobička, ki ga iz revne Indije odnesejo v bogatg Ameriko. Kar Fernandesa najbolj jezi, pa je liberalna politika vlade pod vodstvom P.V. Narasim-ha Rao. Odpiranje indijskega trga je sicer močno povečalo izvoz, hkrati pa je pritegnilo mednarodne koncerne, ki jih ne nazadnje privlači velik indijski trg. G.F. je še danes ponosen na to, da je kot minister za industrijo leta 1977 nagnal Coca-Colo in IBM iz Indije ter začel pohod »proti kulturnemu in gospodarskemu potujčenju« multinacionalk. »Nismo proti novi gospodarski politiki, toda ukrepi liberalizacije naj povečajo produktivnost in konkurenčnost našega gospodarstva ter pospešijo izvoz, ne pa da odpiramo vrata multinacionalkam zato, da nas bodo izročale,« pravi Fernandes. Še v decembru namerava organizirati protestno demonstracijo širom po deželi. Uspelo pa mu je tudi, da je velikemu Cargillu preprečil gradnjo tovarne v Gujaratu. Končno bodo doma proizvedli preko štiri milijone ton soli več, kot je potrebuje indijski trg. Že Mahatma Gandhi je nekoč na solinah v Gujaratu vodil odporniško gibanje proti tuji vladavini in tujemu blagu, ki uničuje domače rokodelce. Magičen koncept, da bi vse proizvajali z lastnimi silami, na novo podžiga mnoge Indijce. Na drugi strani pa je indijsko gospodarstvo, ki ga je naenkrat strah pred lastnim pogumom. Isti ljudje, ki so pred dvema letoma in pol evforično pozdravljali gospodarske reforme indijskega premiera Raoa in njegovega finančnega ministra Manmohana Singha, se danes bojijo, da jih bo tuja konkurenca uničila. »Tujci pridejo in nam prijazno predstavijo sodelovanje in šele, ko imajo nogo med vrati, nam dajo smrtni strel,« pravi vodilni sodelavec firme Goodrej, ki je doslej proizvajala hladilnike domače proizvodnje, v prihodnosti pa bo svoje izdelke prodajala z znamko General Electric. Strah pred tem, da bo sodelovanje s tujci indijskega partnerja nazadnje stalo eksistenco, je privedel deset vodilnih veleindustrial-cev v državi in v Bombayu do skupnega srečanja. Indijska podjetja, ki so bila navajena, da so ob visoki carinski zaščiti in ob pomanjkljivi konkurenci doma prodajala pomanjkljivo in zastarelo blago za visoke dobičke, sedaj zahtevajo od države, da jim vrne vsaj nekaj teh ugodnosti. Medtem ko eni želijo pridobiti na času, da bi se prilagodili novim razmeram, pa drugi menijo, naj raje takoj sklenejo skupne posle s tujo konkurenco, ker sami nimajo možnosti. »Tukaj se pripravlja nevaren vihar,« se boji Fredie Mehta, direktor podjetja Tata in vodilni ekonomski mislec tega zasebnega koncerna: »Če sedaj ne bomo strašansko pazili, potem Indija vlaka, ki se premika v smer proti inozemsko tehnologijo, danes ni več tako preprosto, saj je konkurenca za to prevelika,« pravi Fredie Mehta. »Če ne bomo kar najhitreje uredili svoje cenovno - stroškovne strukture, nimamo niti najmanjše možnosti nasproti Kitajski. Medtem ko v Indiji še vedno samo diskutirajo za in proti odprtju trga in gospodarski liberalizaciji, pa Kitajska ne pušča dvomov o tem, da razprostira rdečo preprogo vsakemu tujemu investi- Kitajski, ne bo le zamudili, torju. V tem letu bodo za tuje temveč jo bo tudi povozil.« investicije odobrili sto mili-Pa tudi manjše azijske drža- jard dolarjev. V Indiji pa so ve, kot Indonezija ali Viet- po letu 1992 od odobrenih nam, so se že odprle. »Imeti treh milijard dolarjev dejan- sko investirali le pol milijarde. Mnogi investitorji pa so še vedno previdni. V deželi, kjer so socialni boji v imenu religije pogosto krvavo izbojevani, kjer radikalni hindujci uničujejo mošeje in se v oblačilih novega hindujskega fašizma pripravljajo, da prevzamejo oblast, se postavlja vprašanje politične stabilnosti. Postavlja pa se tudi vprašanje, če bo Indija ob upoštevanju številnih smeri m grupacij lahko tudi reform*e izpeljala dovolj hitro in odločno, še vedno je pre-' več birokracije, preveč porabljenega časa," prevelika korupcija. Takšen je sklep nemške industrije po tem, ko je v februarju zvezni kancler Helmut Kohl obiskal Indijo. »Kar Indija potrebuje, je odločilen skok naprej,« pravi Ulrich Cartellieri, predstavnik nemške banke. Prav tu pa pri prvem ministru Narasimhi Rao, ki je tako pogumno tvegal že prvi korak reform, zopet prihaja na dan star omahljivec. Drugi korak bo vsekakor tudi veliko bolj neprijeten, saj zajema zapiranje negospodarskih državnih podjetij, ki odžirajo denar preostalim gospodarskim zahtevam, pomeni tudi odpuščanje deset-tisočih zaposlenih, pomeni nadaljnje znižanje carin, izgradnjo funkcionalnega davčnega sistema in slovo od obvezujočega voznega reda za vse še nesprejete reforme. Odločilna ovira pri prehodu iz planskega na tržno gospodarstvo je očitno že premagana. Reforme pa tudi že delujejo. Po dveh letih in pol stagnacije in nazadovanja je gospodarska rast v tem letu predvidoma pet odstotkov, inflacija se je s trinajstih odstotkov znižala na sedem, od aprila do septembra 1993 se je izvoz povečal v primerjavi z lanskim letom za dvajset odstotkov, devizne rezerve pa so se po hitrem bankrotu povečale na več kot sedem milijard dolarjev. Nesrečen licenčni sistem, z zamudnimi postopki za pridobitev dovoljenj, je odpravljen. In inozemska udeležba, celo preko 51 odstotkov, je pri indijskih firmah dobrodošla. Poplava tujega potrošniškega blaga je neizmerna: za majice s krokodilovim znakom se v Lacoste-boutigue v Delhiju kar pulijo, čeprav je dvajsetkrat dražja od majice brez blagovne znamke v bazarju. Indijci ne želijo več mila, ki se ne peni ali likalnika, ki ga lahko premikajo le z razkazovanjem mišic, ne želijo oblačil iz grobega bombaža. Srednji sloj hoče kupovati to, kar jim satelitska televizija dnevno predvaja. Največji delež do sedaj odobrenih investicij pa se pretaka v energijo, naftne rafinerije, predelavo hrane, kemijo in elektroniko s softvva-rom. Indija nima druge izbire, če želi zmagati v tekmi z lastno rastjo prebivalstva. Od več kot 900 milijonov Indijcev, jih več kot polovica živi pod mejo revščine. »Za vsem našim razkazovanjem duhovnosti leži fantastična mera materializma,« pravi Tatin direktor, Fredie Mehta. »To pa je največja možnost za Indijo, kajti Indijci so vedno najboljši takrat, kadar tičijo v najgloblji krizi. DIE ZEIT, prevedla Nina Mom BERAŠTVO SE KOT KUGA PLAZI PO VZHODNI EVROPI - LJUDJE SE SPREMINJAJO V OBUPANE POTEPUHE - TUDI V RAZVITI JAPONSKI ŽIVIJO LJUDJE NA BERAŠKI PALICI, A TAM JE REVŠČINA SRAMOTNA IN PRIKRITA LJUDJE DREZ PRIHODNOSTI Ljudske kuhinje In beračenje postajajo usoda milijonov obubožanih žrtev ekonomskih sprememb v novih demokracijah vzhodne Evrope, milijonska' množica obupanih ljudi brez prihodnosti, nezaposlenih, upokojencev, večjih družin in seveda Romov. Siromaštvo se kaže v svoji najbolj grozni obliki, vsem na očeh in nikomur v opomin. Tu ni več sprenevedanja, kot si ga lahko, denimo, privoščijo v razviti Japonski, kjer za svoje berače nočejo vedeti in so sl jih izbrisali iz spomina. A kljub vsemu so, sami in nemočni. Nedavna raziskava madžarske opozicije je pokazala, da kar dvajset odstotkov prebivalcev, to je dva milijona Madžarov, živi na pragu siromaštva, najbolj pa je prizadeta romska manjšina z blizu 500.000 pripadniki. Budim-peštanska podzemna želez- nica je polna otrok in invalidov, ki prosijo vbogajme. številni učitelji in inženirji v pokoju prodajajo slike ali igrajo, da bi preživeli. Sociologi pravijo, da je v mestu od 20.000 do 30.000 brezdomcev. Reveže hranijo v desetinah ljudskih kuhinj. Na Češkem se starim beračem pridružujejo novi, študenti, ki so ostali brez štipendij in mladi zakonski pari, ki so si privoščili preveč otrok. V Pragi je 5.000 brezdomcev, med njimi številni brezposelni in ljudje, ki so se tja zatekli iz podeželja. Revščina se vse bolj širi po Poljskem, kjer je gotovo tri milijone brezposelnih, ženske iz Romunije, tako imenovane Jugoslavije in Ciganke beračijo po mestnih ulicah. Romunija živi v paradoksu. V komunističnem režimu so ljudje imeli denar, a zanj ni bilo kaj kupiti, danes je vsega razen denarja. 94 odstotkov ljudi meni, da živijo revno ali zelo skromno in pozimi so se številne družine odrekle gretju, ker ga ne morejo plačati. Cena ogrevanja znaša namreč pol njihove plače. V Bolgariji ni nič boljše, polovica ljudi je na pragu preživetja. Večina od dveh milijonov upokojencev živi v bedi in ne preostane jim drugega kot beračenje. Celo bivši diktator Todor Živkov se pritožuje, da težko povezuje mesec z mesecem. Številni ostareli ljudje se odločajo za samomor. Zelo težko je v Rusiji, kjer je med sedem do devet mili- jonov brezposelnih, 148 milijonov ljudi živi pod pragom revščine z manj kot 10.000 rublji (10 dolarji) mesečno. Brezdomci brskajo za hrano po smetiščih in se po ulicah grejejo nad ognjem. Med države vzhodnega bloka sodi tudi tako imenovana Jugoslavija, v kateri živijo milijoni revežev s 15 dolarji mesečno. Večina trgovin je praznih, najnujnejše potrebščine je dobiti le za drage denarje na črnem trgu. Danilo Sukovič, direktor Centra za ekonomske raziskave v Beogradu, trdi, da od 10,5 milijona prebivalcev 97 odstotkov živi v revščini. Na eni strani velike družbene in gospodarske spremembe, na drugi recesija, ki prav tako množično proizvaja berače. Vzemimo Japonsko. Četudi je najbogatejša država na svetu, ima svoje berače in brezdomce, vse več jih je na ulicah velikih mest. Na Japonskem v senci bogastva in uspeha se kaže velika beda. V treh največjih japonskih mestih je najmanj dva tisoč brezdomcev, pomagajo si z velikimi kartonskimi škatlami, v katerih preždijo noči. Policija jih ruši, one znova zrasejo. Drugi brezdomci v Tokiu se zbirajo v četrti Sa- ny, siromašnem predelu, iz vrste čakajočih na posel, vendar tam čiste ulice nima- Na ulici prebivajo tudi zelo jo nič skupnega z barakami stari ljudje in mnogi med nji-revne Azije. Tja vsako jutro mi pozimi umrejo zaradi prihajajo tisoči tujih delav- mraza, cev, večinoma z neurejenim statusom. Na Japonskem revščino prikrivajo, nič nočejo vedeti Na Japonskem jih imenu- o tem posebnem svetu. Druž-jejo Iprebivalci ulice, to so 5a nesposobne za delo zavr-Ijudje brez stalnega bivališ- že, reveži se sramujejo svoje-ča, brez dela kajti tudi v naj- ga položaja, o njih Ispodob-bolj razviti državi sveta je ču- ni| nikoii ne govorijo. Tudi titi naraščajočo ekonomsko uradne izjave o njih so več krizo. To je opaziti zlasti kot skope. Pravzaprav obla-v gradbeništvu, tradicionalni sti sp|0h ne vedo ko|jko gospodarski veji, v kateri so brezdomcev živi v posamez-zaposlovali največ tujcev. nih predelih V najtežjem položaju so ostareli, ki jih vedno izrinejo k. L. HOROSKOP Dvojčki sa Oven 21. 3.-20. 4. Ponovne ste v polnem razmahu, zasebno in delovno cvetite. V zadnjem obdobju ste znali poudariti svoje vrline, kar se je ujemalo z vrsto priložnosti, ki so se vam odpirale. Morda bo priložnosti nekoliko manj, zato pa uporabite čas in iznajdljivost. Srečne številke: 1, 7, 9, 16, 23. Bik 21. 4.-20. 5. Poslovne pritiske lahko s premi-šljeno taktiko in upornostjo spremenite v uspeh, ne smete pa popustiti pod bremenom, ki ste si ga oziroma so vam ga naložili. A brez trmoglavosti in zaletavanja z glavo skozi zid, saj veste, tako ne pridete nikamor. Srečne številke: 3, 6, 8, 19, 21. Dvojčka 21. 5. —21. 6. Osredotočite se na nekatere cilje, ki jim predhodno določite prioriteto. Podporo in morda dober nasvet vam bo znala ponuditi neka starejša oseba, ki ji zaupate. Veliko vam bo do tega, kakšen vtis boste dajali na ljudi, a ne obremenjujte se preveč. Srečne številke: 2, 5, 9, 17, 25. Rak 22. 6.-22. 7. Čim več dela opravite v tednu, ki prihaja, saj se bodo v prihodnjem obdobju zadeve nekoliko zapletale. Ne izgubljajte torej časa in se podvizajte: dokončajte nedokončano in ne začenjajte novih projektov. Posvetite se sebi in svoji družini. Srečne številke: 1, 4, 7, 15, 23. Lev 23. 7.-23. 8. Zelo veselo bo, vse vam bo šlo od rok in s seboj boste zadovoljni. Kar nekajkrat se boste znašli v središču pozornosti, ki vam jo bo poklanjal nasprotni spol. Prepolni boste samozavesti in volje do življenja, tako nadaljujte. Srečne številke: 2, 6, 8, 11, 28. Devica 24. 8.-23. 9. ni Še malo potrpite, pa se bo življe-nje pričelo kristalizirati. Nekoliko pokvarjeno razpoloženje se bo razvedrilo, obveznosti zredčile, vi pa boste dobili polet, ki ga potrebujete za uspešno eksistenco. Bodite manj samokritični in manj nervozni. Srečne številke: 2, 5, 8, 16, 27. o s Tehtnica 24. 9.-23. 10. Planeti so vam zelo naklonjeni, izkoristite jih. Morda se vam bo ponudila priložnost, da odpotu-jete, in če je res tako, jo pograbite z obema rokama. V osebnem življenju boste odkrili zadovoljstvo in notranji mir. Ne pozabite na skrb za zdravje. Srečne številke: 3, 7, 9, 10, 29. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Nahajate se v relativno nevtralnem obdobju, brez večjih preobratov in dogajanj, kar boste pogrešali, ker potrebujete akcijo. Morda pa si vzamete čas zase, si privoščite mir in počitek, potem pa z novimi močmi poletite naprej. Ustvarjajte. Srečne številke: 2, 6, 7, 15, 24, Strelec 23. 11.-21. 12. Od vas bo odvisno, kam boste usmerili energijo, ki je boste imeli več kot dovolj. Pazite, da ne zapadete v občutek nezadovoljstva kot posledico nedorečenih obljub in neizpolnjenih obveznosti. Ne bahajte se, mislite na druge. Srečne številke: 4, 7, 9, 16, 28. Kozorog 22. 12.-20. 1. Občutite, da ste v zatišju pred llldl nevihto, a tudi v brezvetrju lahko načrtujete in ustvarjate za prihodnost. Premislite, kaj si želite početi in delujte v skladu z zastavljenimi cilji. Finančno si boste opomogli, prebudite notranjo moč in intuicijo. Srečne številke: 2, 5, 7, 13, 22. Vodnar 21. 1.-19. 2. Uživali boste v dobri družbi, v svojem delu in v življenju s partnerjem. Postajate bolj sproščeni in kar zadeva vašo prihodnost, boste polni idej. Pri delu bodite temeljiti in ne pozabljajte na obljube, dali ste jih z določenim namenom. Srečne številke: 4, 7, 9, 11, 26. Ribi 20. 2.-20. 3. Na delovnem področju se boste morali dokazovati in izpolnjevati določena pričakovanja, a tega ne jemljite kot pritisk, ampak kot možnost napredovanja. Morda boste imeli občutek, da vas sodelavci ne podpirajo, a vsakdo naj dela svoje. Ne pozabite na partnerja. Srečne številke: 2, 6, 9,15, 23. VONJ PO ŽENSKAH... JE ZELO ZANIMIVA STVAR Če se zgodi, se pač zgodi, kaj se da narediti proti temu. Al Racino, letošnji oskarjevec (po zaslugi filma Vonj po ženski (Scent of a Woman), v katerem je igrat slepega vojnega veterana z željo po smrti, ki se odloči narediti samomor po vikendu žuriranja po New Vorku z malim tihim mulcem, ki pa ga prav tako pestijo osebne težave -* jasno, vse se konča po strogih pravilih happy enda) se je znašel v kočljivi vlogi- v središču ljubezenskega trikotnika. Zadeva naj bi bila resna, vsaj s strani njegove dolgoletne prijateljice Lyndall Hobs, ki pelje paniko za vsak pogled, če ga nameni kakšni dolgonogi pripadnici šibkega spola (ali določenim delom njene anatomije). V filmu Charlito’s Way li objavljati male sličice 'igralskega' para, kar je (če že ne ravno pri drugih) sprožilo burno reakcijo pri Alovi punci Lyndall. Lyndall Hobs je stara dva- (Charlitov način) se ob bleščečem Alu, ki je zdaj, po Oskarju, eden najbolj zaželenih samcev, pojavlja v vlogi prostitutke čedna Penelope Anne Miller. Kot se spodobi, je med njima nekaj dokaj vročih hm-hm scen, kar je peljalo do tega, da sta začela Al in Penelope malo za hec in da ne bo newyorškim tra-čarjem dolgčas poplesavati salso po nočnih lokalih in skupaj večerjati. Newyorški tračarji res niso počivali in seveda takoj zače- inštirideset let in kot se šika - enkrat ločena. Rojena je bila v Avstraliji in že ima eno hči. Zdaj je, da bi vse prepričala, kako je na dobri poti, da se z Alom poročita, začela vsem na dolgo in široko praviti, kako na veliko načrtujeta prirastek. So se nekateri že ustrašili. Toda Al je, kot smo že omenili in kar se niti pod razno ne da zanikati, zaprisežen samec in mu sploh na kraj pameti ne pade, da bi peljal katero pred oltar, četudi se družita že skoraj večnost: celi dve leti. Lahko bi bilo huje - Jack Nicholson in Anjelica Houston sta bila par petnajst let, preden sta se... razšla. Njej se je očitno zazdelo, da je že čas, da bi se pogovorila o poroki, pa se je uštela. Na premieri filma sta morala Al in Penelope sedeti vsak na svojem koncu film- ske dvorane, da ja ne bi prišlo do pomote, čeprav oba zatrjujeta in to skrajno profesionalno - da je njuna zveza samo tolikšna, kolikor zahtevata film in igranje. Mick KORENITA SPREMEMBA Elton John, pevec, znan po svojih biseksualnih nagnjenjih, je šokiral svojega dolgoletnega prijatelja iz Atlante, kajti v zadnjem času ga videvajo v družbi z italijansko igralko Milli Carlucci, izjavil je tudi, da se želi z njo poročiti. Šestinštiridesetletni zvezdnik pojasnjuje svojo odločitev z željo, da bi hotel čimprej postati oče. Kot kaže, se je v pevcu prebudil zapozneli starševski nagon. AGONIJA ŠTORSKIH ŽELEZARJEV Več kot očitno je, da namerava vodstvo Slovenskih železarn zapreti štorsko lokacijo in tako povzročiti izgubo dela številnim posameznikom iz celjske regije, saj so na udaru predvsem delavci iz Štor, Šentjurja in Šmarij pri Jelšah. Agonija štorskih železarjev se torej izteka v sklepno fazo. V medijih obveščanja pa so bila zadnje dni večkrat izrečena dejstva, ki jasno pokažejo na neupravičenost sklepa o zaprtju Železarne v Štorah. Ta dejstva so plod ekonomskih ugotovitev raznih študij (Sklada Phare ali pa Mc Kin-seyeva analiza) o koristnosti štorske lokacije predvsem z vidika stroškovnih segmentov. V Štorah so stroški najnižji od ostalih dveh slovenskih lokacij (Jesenice, Ravne). Več kot očitno je, da gre tu za novo »politično« odločitev o ukinitvi Štor. Ta odločitev pa prihaja iz najvišjih segmentov slovenske oblasti (vlade R Slovenije, čeprav se raznorazni predstavniki vlade zapletajo z nasprotnimi izjavami) in jo vodstvo Slovenskih železarn le izvršuje. Sedaj sledi logični zaključek, da tej »politični« odločitvi botruje še drugi vzrok, ki ne upošteva ekonomskih izračunov. To je gotovo »nacionalna struktura« vseh zaposlenih v Slovenskih železarnah. V Štorah je najmanjši delež Neslovencev, medtem ko je na Jesenicah že itak 70% vsega Neslovenskega prebivalstva v celotni občini in jim je jeseniška železarna osnovni vir preživetja (beri: izžemanja ostalih 30% Slovencev). Zato slovenska izvršna oblast razmišlja »politično« in pošilja Slovence »na cesto«. Štorski primer je pač naj novejši dokaz za takšno početje. Vendar se bo takšno ravnanje moralo enkrat zaustaviti; morda pri slovenskih premogovnikih ? GREGOR URANIČ, Vojnik PROTI KSENOFOBIJI Osemnajst podpisnikov javno trepeta, protestira, obsoja in napada tiste poslance državnega zbora, ki so glasovali o spremembah zakona o državljanstvu. Imenujejo jih celo parlamentarni nacionalisti in pozivajo vse poslance v državnem zboru, da podprejo veto državnega sveta, kar se je na žalost in v škodo Slovencev tudi zgodilo. Odločitev o dvojnem državljanstvu pa še ni končana in prepričan sem, da bo rešena v dobro Slovencev in slovenskega naroda, če ne drugače pa z referendumom. Razumljivo je, da ne more imeti tujec z dvojnim državljanstvom večjih pravic kot Slovenci. Čudno se mi zdi, da se vedno najde kdo iz bivših odpisanih enopartijskih struktur, ki zagovarja človekove pravice na račun in v škodo ogroženega slovenskega naroda. Med podpisniki in demokracijo je razlika kot med ognjem in vodo, ki za majhne narode velja, za velike pa ne: Srbija, Rusija, Kitajska. Podpisniki proti ksenofobiji bi majhno Slovenijo utopili, prodali in s tujci prenaselili. Samo, da bi s pomočjo novo pečenih slovenskih državljanov ostali na oblasti. Sprašujem vseh osemnajst podpisnikov, kaj boste napisali, če sploh boste kaj napisali in rekli o novo izvoljenem ruskem nacionalizmu, ki ni od nikogar ogrožen, hoče pa se širiti na tuja ozemlja, ponovno okupirati tuje narode in s tem ogroziti varnost Evrope. Ruski apetiti pa segajo celo do tisoče kilometrov oddaljene Slovenije, zato mislim, da je strah Slovencev in slovenskih poslancev popolnoma upravičen v zvezi z zakonom o državljanstvu. Po ruskih volitvah in zmagi nacionalistov upam, da bo prišel domoljubni razum še pravočasno tudi v glave podpisnikov o človekovih pravicah. V zadnjem času je čutiti organizirano gonjo proti slovenskemu nacionalizmu, ki ga bivše 'strukture same ustvarjajo, kar je žal zaslediti tudi v anketi slovenskega javnega mnenja. TONE FRANTAR, Ljubljana NARODNA NESTRPNOST V Večeru z dne 25.11. trdi nekdo pod naslovom »Nemško govoreči Štajerci«, da izvirajo štajerski Nemci iz odpadnikov slovenskega naroda, o čemer pričajo slovanski koreni imen. Ali je takšna žaljivka primerna ? Piscu priporočam študij slovenskih priimkov, da bo ugotovil^ da ima ogromno Slovencev imena z nemškim korenom, npr. general Maister, škofje Rožman, Šuštar, Kramberger ali vodilni koroški Slovenci: Sturm, Tischler, Zvvitter, Wi-eser id. Nikomur pri nas ne pride na misel, da bi jih na isti način žalili. To so pač posledice tisočletnega skupnega življenja, ko še ni bila rojena narodna nestrpnost, ki še do današnjega dne povzroča neizmerno gorja. Spoštujemo v časih pisno potrjenih človekovih pravic, da se lahko vsak svobodno prišteje k svoji narodnosti. JOSEF EHRGOTT, Gradec POZIV POSLANCEM Razprave o proračunskem memorandumu in dosedanja stališča poslancev v razpravi o proračunu Republike Slovenije za leto 1994 dokazujejo, da projekcija znižanja deleža javne porabe v družbenem proizvodu, zastavljena do leta 1997 že prvo leto ne bo uresničena. Poslanci sb zavrnili nekatere predloge za znižanje fiskalnih obremenitev za potrebe socialnih transferjev, v proračunski razpravi pa s svojimi predlogi zahtevajo dodatne fiskalne obremenitve. Vsega tega gospodarstvo ne bo preneslo brez hudih posledic za svojo konkurenčnost. Kljub primerjavam fiskalnih obremenitev družbenega proizvoda po državah ostaja neovrgljivo dejstvo, da je med tržnimi ekonomijami Evrope Slovenija po tem merilu v vrhu. Usodnega pomena za postopen izhod iz gospodarske krize pa je prav močnejši prodor slovenskega gospodarstva na razvite svetovne trge. Predvidena fiskalna in parafiskalna bremena bodo resno ogrozila vsa prizadevanja podjetij za dosego tega cilja. Nevarnost je toliko večja, ker je s segmentiranjem proračunskih sredstev za posamezne pomembnejše namene že tako rekoč izničeno načelo celovitosti proračuna. Prosimo, da v nadaljnjih razpravah resno upoštevate naša opozorila in zagotovite sprejem celovitega proračuna v okvirih, kot so bili prikazani ob proračunskem memorandumu. K temu dodajamo, da je tudi sleherno dodatno povečanje davčnega bremena davkoplačevalcev - državljanov nesprejemljivo, saj posredno, prek pritiskov na zvišanje plač, prav tako ogroža konkurenčnost podjetij na svetovnem trgu in spodbuja domačo inflacijo. Z željo, da poslanci v nadaljnjih razpravah trezno presodijo usodnost svojih odločitev, vas najlepše pozdravljamo. Združenje Manager METKA VVACHTER, menedžerka leta 1993 VIDA MARCIAN, menedžerka leta 1992 ANA BERGLEZ-VOLK, menedžerka leta 1991 KDO BO KOGA IN KAKO? O verski vzgoji v šolah V soboto, dne 27.11.1993, ob 18. uri je Stranka krščanskih demokratov občine Gor. Radgona v hotelu Radin v Radencih pripravila okroglo mizo s temo Slovenski nacionalni program in verska vzgoja. Nanjo smo bili povabljeni tudi ravnatelji (razen dveh ostalih ni bilo) in učitelji osnovnih-in srednjih šol. Zato samo nekaj kritičnih misli na vse skupaj, o čemer je tekel pogovor. Ob priznanih gostih z religioznega področja: dr. Janez Gril - gl. urednik časopisa Družina, dr. Rudi Koncilija - vodja nadškofijskega referata za izobraževanje odraslih in dr. Angelca Žirovnik - prof. Pedagoške fakultete v Ljubljani, človek - ateist, kamor sebe prištevam, sem pričakoval, da bom izvedel marsikaj. Kaj torej menijo o moralni vzgoji v šoli, kakšne so želje vodilnih cerkvenih dostojanstvenikov o verski vzgoji, ki naj bi po njihovem mnenju nadomestila ali pa »dopolnila« predmet moralne vzgoje. Članov SKD je bilo na okrogli mizi kar precej, tudi duhovniki od blizu in daleč so prišli, manjkal je le poslanec g. Kocuvan, ni pa manjkal svetnik g. Hrastelj. Pozdravni govor je imel nekdanji premier občine Gor. Radgona g. Tropenauer, tu pa je bil tudi župan mesta g. Vogrinčič. Nekaj nas, učiteljev, večina nestrankarsko opredeljenih, smo torej lahko prisostvovali nasvetom, kako vzgajati otroke, pa tudi starše, ki so vedno manj vzgojeni, saj ne vzgajajo svojih lastnih otrok. V šoli, po mnenju SKD manjka osnova našega kulturnega izročila, tj. pojmovanje oz. poznavanje osnov krščanstva oz. religije nasploh. Sami še ne vedo najbolje, kako in kaj bi radi s svojim bodočim predmetom verske vzgoje, morda le--to, da ga bodo poskusno začeli vpeljevati v učni načrt Oš po letu 1996. Trenutno (to je bilo peto tovrstno sre-' Čanje širom po Sloveniji) prepričujejo ljudi po naši siromašni vzgojeni deželi, kako je verska vzgoja potrebna. Ne samo v šoli otrokom, temveč tudi odraslim. Po mnenju g. Grila, bi morali biti verniki bolj aktivni, kritični in odgovarjati na »napade« ateistov, ki peljejo po njegovem pot nazaj, v čase, ko je bila cerkev zatirana, ne pa naprej. Ponovno smo poslušali zgodovinske podatke o maltretiranju cerkve in verouka, hkrati pa tudi nerazumevanje vlade, g. ministra Gabra in ostalih ateističnih somišljenikov, ki si jih je zbral okrog sebe po mnenju g. Žirovnikove. Občutek sem imel, kot da hoče razgledana trojka prikazati neki strah pred nevero, ki pa je vse prej kot potreben, saj človeku, ki veruje, nihče tega danes ne želi in tudi noče preprečiti. In kdo danes ne veruje? Prav vsi verujemo: sam recimo v boljši jutri in zato še ni potrebno, da sem vernik, ki je predan cerkvi in službi božji. Župnik s Ptuja je poudaril, da je npr. moralna vzgoja v šolah ptujske okolice na »psu«, zato bo potrebno tamkaj premisliti o tem in s tem apeliram na učitelje moralne vzgoje, če pa slučajno ne vedo, kako in kaj, naj se obrnejo na g. duhovnika, katerega imena si žal zaradi nerazločnosti nisem mogel zapisati. Drugače pa je bilo lepo prisostvovati razgovoru, ki je bil zelo zanimiv. Večina prisotnih je nemo spremljala (razen trenutnih aplavzov ob kritikah gostov, na trenutno stanje glede religije, verouka itd...) krajše debate, kot da bi prisostvovali sveti maši. Mlad duhovnik, ki je na zanimivo predavanje pripeljal skupino mladih, je že na začetku zamudil, odšel pa na čelu svoje »črede« ttidi precej pred koncem na veliko zgražanje prisotnih somišljenikov. Konec je povezan s samim začetkom, saj je v uvodu g. Koncilija povabil vse prisotne k molitvi, katere cilj in namen sem preslišal, saj sem tudi sam sledil nekaterim predstavnikom SKD in pripadnikom cerkve, ki so iz neznanih razlogov predčasno zapustili prostore. Kljub temu so nekateri učitelji ostali in molili. Zakaj pa nel? Kdo pa jim to lahko prepreči? Končno smo vsi ljudje. In da ne pozabim! Pogovor je tekel tudi o komuniciranju in to preko časopisja in revij. Vse, katerim sem se zopet zdel preveč odkrit in neposreden, naj se drže nasveta dr. Grila, ki je omenil, da moramo biti kritični, pri tem pa ne smemo pozabiti na kulturo. BOJAN MACUH, Apače OBLJUBA DELA DOLG Ali oblast res čaka, da problema ne bo več? Nerad se spominjam mladosti, ki je bila le v znamenju krutosti. Kot sedemnajstletnik sem bil prisilno vpoklican v tujino med tuje ljudi. S smodnikom prepojen zrak sem vdihaval na zahodu, vzhodu in skrajnem severu. Osvajalcem je začela -beseda »zmaga« pešati. Dobro so vedeli tudi, kaj se dogaja naši deželi. Zagrizeni nacisti so me zato še posebej vzeli »na muho«. Zaradi nepokornosti so mi vsako- kazen potrojili. Smrtnim obsodbam sem se po čudežu izmuznil. Vsak ostrejši podvig v naši domovini je bil za nas še večje gorje. Prisodili so nam ime prekleti banditi. Niti na misel nam ni prišlo, da bi se rešili iz okovja npr. Murmanska. Obožujem velik nesmisel vsakogar, ki nas še danes namerno obtožuje, in vrsto so- vražnosti. Biti s puško na domači zemlji, blizu hiše očetovega in materinskega okrilja je bilo vendar precej drugače. V daljnih krajih smo mi le sanjali o ljubem domu. Končno sem moral kot invalid v ujetništvo. Vojne je bilo konec. Vračanje v domače gnezdo je bilo negotovo. Ob prihodu domov sem bil zaznamovan kot »Švaba«. Zaposlitev so mi dodelili šele po udeležbi v akciji Brčko - Banoviči, Šamac - Sarajevo. Danes tam rušijo in koljejo I Lansko leto je Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko sklicalo shod v kinu Union v Celju. Točno ob 10. uri smo bili vsi zbrani, bilo nas je nekaj sto. Predsednik društva dipl. jur. g. Rudi Markovič nas je že uvodoma pohvalil za prekaljeno disciplino naše generacije. Da, resnica! Tega dne smo bili deležni tudi zaželenega obiska dr. Bučarja in dr. Rupla. Njunim obljubam o takojšnji razrešitvi naše zahteve smo vneto zaploskali. Naše zaupanje do merodajnih pa je pričelo usihati. Zaželeno bi bilo, da bi gospodje poslanci nekoliko manj uporabljali tuje - nerazumljive besede, saj ima ljudstvo zaradi njih občutek, da ga sleparijo. Ali je namen, da bo sčasoma naš jezik povsem padel v brezno ? Med nami, mobiliziranimi v nemško vojsko 1941 -45 je tudi nekaj invalidov. Kakor vsakomur tudi nam leta tečejo. Vidimo, da se rešuje veliko vprašanj, in občutimo, da so naša vprašanja, posebno vprašanja invalidov, postala čisto ločena. Menimo, da ministrstvo za delo, krši spoštovanje človekovih pravic in Ustave RS. Prisilno mobilizirani Slovenci v nemško vojsko nismo sodelavci nobene politike, kakor si nevedneži domišljajo! Iščemo le manjkajoča leta za upokojitev in dosega take invalidnine, kakršna je bila priznana v vseh ostalih prizadetih državah. Najmlajši med nami ima 66 let; le malo nas še živi. Trpko čutimo tesnobo, da zakonodaja čaka na to, da se naše složno društvo lepega dne povsem izbriše. Invalide bodo že nekako stlačili v kak teman prostor... Drago in spoštovano vodstvo! Prosimo, ne ugasnite iskrice našega upanja in našo zadevo TAKOJ rešite! STANKO MIKLAVC, Celje KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA STUTTGART Predsedstvo Kulturnega društva SLOVENIJA Stuttgart sporoča: reprezentativna, parlamentarna oblika demokracije, kateri se prištevamo, terja avtonomno mislečega človeka, osveščenega in predvsem dosledno tolerantnega državljana, - toliko načelnega. Mi zastopamo tukaj člane slovenskega kulturnega društva v Nemčiji, po statutu smo se prostovoljno in odločno zapisali krščanskim in humanističnim idejam in kulturi. Toleranca do vsakogar in želja po odprtem dialogu sta stebra naše domačije. Sovražnih občutkov do rojakov, ki so morda služili komunističnemu režimu ali celo bili prepričani komunisti, mi ne poznamo. Mi iščemo pogovor in s tem vso resnico iz prejšnjih časov. Premagovati hočemo duhovne poha-be v naših srcih in možganih. Bog nam je sinonim za ljubezen, pravico, resnico, vero, človeka sploh. Tako smo pričeli delovati. Zgodilo pa se je, da smo kmalu nasedli na čeri slovenskega sindroma: domobranci, partizani, četniki, partija, cerkev, poboji, neodkritost, neiskrenost in še kaj. Velika večina ni v stanju svobodno misliti in govoriti, pisanje pa se denuncira kot umazan prepir. Želja po skrivanju preteklosti ni samo prisotna pri bivših vodilnih partijcih, ne, tudi pri katoličanih. Namen našega člana predsedstva - župnika z velikimi zaslugami za slovenski živelj tu v Nemčiji - to naše kulturno društvo podrediti župnišču, je glavni vzrok za sporno ozračje med nami. Da bi pa to stanje razgnali, pa je potreben pogovor, saj smo vendar demokrati. Ponudili in organizirali smo zborovanja vsem, ki drugače mislijo, predvsem našemu cenjenemu župniku, nazadnje dne 6. novembra 1993. Hoteli smo se po krščansko pogledati odkrito in prijazno v oči. Pove naj nam, kaj in kdo ga moti. Pa žal ni prišel k nam, svojega najožjega sodelavca je celo navdihnil, da za našim hrbtom člane nagovori: ne hodite na ta pogovor, jaz tudi ne grem tja. Ugotavljamo, da ti naši rojaki, ki jih kljub vsemu ljubimo, niso toliko pošteni in odgovorno čuteči ljudje, da bi svoje obtožbe in misli odprto povedali in utemeljili. Raje molčijo, potuhnili so se. Tako stališče mi obsojamo in obžalujemo. Dne 22. januarja 1994 ob 15. uri bomo ponovno zborovali in postavili vso problematiko na dnevni red. Vabimo vas vse, pridite k nam! Predsedstvo: Karl Cepi, predsednik Rudi Drobet Andreas Ganzer 0 POSEGIH v zdravstveno In pokojninsko — Invalidsko varstvo vojnih veteranov In žrtev vojnega nasilja Pojavljajo se zahteve po občutnem zmanjšanju ali celo ukinitvi nekaterih pravic udeležencev NOB s področja zdravstvenega, invalidsko-pokojninskega zavarovanja in varstva vojaških invalidov. Take zahteve niso skladne s civilizacijskimi sodobnimi pojmovanji in ne z ustavo Republike Slovenije. Opozarjamo, da ustava Republike Slovenije (3. odstavek 50. člena) »zagotavlja vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja posebno varstvo v skladu z zakonom«. Sestavljale! so ta odstavek posebej pojasnili: »Dodatni odstavek je Ustavna komisija uvrstila v ta člen, da bi v tem specifičnem primeru zagotovila poudarjeno ustavno podlago za varstvo pridobljenih pravic, kot to sicer na splošno določa 2. odstavek 155. člena« (Poročevalec, št. 1/92). Tako ustavno, ponekod pa zakonsko ureditev, imajo številne države. Utemeljena je z dejstvom, da sodelovanje pri obrambi države povzroča posebne, zlasti socialne in zdravstvene rizike. Zato mora tveganja, ki nastanejo pri izpolnjevanju nacionalne in državljanske dolžnosti nositi država. Ta namreč določa obseg, varstvo in organi- zacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozeriffja (tako jo določa npr. tudi sedanji 124. člen slovenske ustave). Socialne in zdravstvene posledice nastale pri izpolnjevanju nacionalnih in državljanskih obveznosti in najvišjih načel patriotizma, to je obrambe domovine in boja proti okupatorju, torej ni mogoče prevaliti na prizadete. Priznavanje posebnega statusa vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja pa ne pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom, niti -privilegijev. Poleg ustavne taka rešitev namreč temelji tudi na civilizacijskih pojmovanjih in na sodobnih ureditvah socialnega ter zdravstvenega zavarovanja v drugih deželah. Povsod spoštujejo obveznost države, da izdatke tem kategorijam krije iz proračunskih sredstev, ne pa iz skladov oziroma vplačanih prispevkov po načelu solidarnosti zavarovancev. Morebiten poseg v priznane pravice je ustavno sporen tudi zato, ker predpisi ne morejo imeti učinka za nazaj. Izjema so lahko le posamezne zakonske določbe, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. O tem govori 155. člen Ustave - prepoved retroaktivnosti. Glede tega člena je v obrazložitvi predloga Ustave zapisano: -Ta izjemno demokratična in za pravno državo pomembna ustavna določba seveda zahteva, da se pravno, politično in strokovno opredelita pojma in vsebina tako imenovanih pridobljenih pravic. Pri tem je jasno, da se tistim subjektom, ki so že nosilci pravno pridobljenih pravic, te ne smejo omejevati ali odvzeti. Tako so npr. v prihodnje zagotovljene tudi pravice tistim kategorijam oseb, ki so bile v javni razpravi posebej omejene, to je vojaškim in delovnim invalidom, borcem narodnoosvobodilne vojne, žrtvam fašističnega nasilja in civilnim žrtvam vojne in voi-nega materiala itd.« (Poročevalec št. 30/91). Pravice veteranov in žrtev vojnega nasilja so priznane in temeljijo na pravnomočnih odločbah. Če bi jih hoteli izničiti, bi bila prizadetim odvzeta pravna varnost, ki jo mora zagotavljati pravna in socialna država (2. člen usta- ve). Odvzem priznane pravice je možen le izjemoma, če je upravičenec zavedel državni ali drug organ v zmoto z lažnim prikazovanjem dejstev. Sprememba pravnomočne odločbe o priznani pravici je možna le ob pogojih revizije na opisani podlagi. Z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz februarja 1992 so bile že odvzete pravice nekaterim skupinam borcev NOB. Glede tega še teče ustavni spor pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Poleg tega proračunski memorandum za leto 1994 predvideva preureditev veljavnih pravic borcev NOB in vojaških invalidov in nove, nižje osnove za njihovo odmero in višino pravic. Potrditev teh spornih predlogov bi pomenila kršitev mednarodno veljavnih norm in pravic. Republika Slovenija bi se znašla moralno v vprašljivem položaju, saj bi, kot edina izjema, z odvzemanjem pravic borcem in žrtev vojne na strani zaveznikov, zanikala pravičnost in utemeljenost zavezniške borbe zoper nacifašistične sile osi. V kolikor bi se vsa ta problematika ne uredila skladno z Ustavo, bi se ne mogli izogniti internacionalizaciji problema. Vse to pa v času, ko tem vprašanjem številne evropske in druge države posvečajo poseben pomen. Tako bo npr. spomladi prihodnjega leta mednarodna medvladna konferenca o veteranski socialni in zdravstveni zakonodaji. Udeležili se je bodo predstavniki vlad in borcev, organizirala pa Svetovna veteranska federacija, katere članica je tudi borčevska organizacija Slovenije. Hkrati opozarjamo, da se je Republika Slovenija v 18. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine zavezala, da bo zagotavljala hkrati z varstvom pravic borcev, vojaških invalidov, članov družin padlih borcev in uživalcev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tudi pravice borcev, vojaških invalidov in članov družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, ki žive v deželi Furlaniji Julijski Krajini v Republiki Italiji in v deželi Koroški v Republiki Avstriji. Vse to pa v obsegu in PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANjE STE POMISLILI, DAJE POPOLNO ZAVAROVANJE AVTOMOBILA VEUK STROŠEK? Mi smo! Zato smo ga naredili cenejšega! f Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: ■ Sami se boste odločili o rsebi ni vašega paketa: ■ koško za tantra nje je r paketu 20 odstotkov cenejše: ■ IO-odstot ni popust za vsa ostala zavarovan ja v paketu: ■ popust za takojšn je plačilo: ■ možnost obntčnepa btvzohnstnepa odplačevanja: ■ pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup not vpa: ■ v primem poškodbe vašepa avtomobila vam krijemo stroške najema dnipepa tožila: ■ zaia rova nje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnepa postopka: ■ turistično zavarovanje za potovanja vpmslem času: ■ Triplavov bonus - naprado za vašepivudarno ravnanje t'prometu: ■ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triplav: ■ enake popoje zavamvan/a za posameznike kol za podjetja. is; zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! pogojih, ki so jih do uveljavitve tega zakona določali predpisi SFRJ. Izvršni odbor skupščine ZZB In udeležencev NOB Slovenije VAŠE MNENJE PLEČNIK IN LJUBLJANSKA BANKA CELJE Vodstvo LB Splošne banke Celje želim poprositi, da javnosti sporoči, kaj je v zadnjih dveh letih storilo za odpravo sramote na največjem Plečnikovemu delu v Celju - stavbi, v kateri ima svoj sedež 17. oktobra 1991 - torej pred več kot dvema letoma - so najbolj odgovorni strokovnjaki za zgodovinsko in kulturno dediščino Slovencev (dr. Krečič, Anka Aškerc), najvišji predstavniki celjske občine in predsednik banke g. Kač, na skupnem sestanku ugotovili, da je treba arhitektonski zaključek stavbe - križ - vrniti na mesto, kamor ga je postavil Plečnik. Kot je širši javnosti znano, je okupator iz polkrožnega portala vrha stavbe odstranil križ in obe plamenici, ki so zgradbo v gornjem delu umetniško zaključevali. Posledice tega nemškega vandalizma si lahko Celjani še vedno ogledujemo. Največje Plečnikovo delo v Celju, ki je ob tem še v samem centru in tako na očeh domačinom in tujcem, je »obglavljeno« in s praznino v polkrožnem portalu, že peto desetletje predstavlja svojevrstno »kulturno« spričevalo (beri sramoto) našega mesta. Ko so 17. oktobra 1991 strokovnjaki enoglasno ugotovili, da je - če seveda želimo biti vredni Plečnikovih del - škodo treba popraviti in za tak ukrep tudi ni bilo nobenega upravno - pravnega zadržka (na sestanku je to ugotovil odgovorni mestni arhitekt g. Sadar), smo upravičeno pričakovali, da bo LB Splošna banka Celje kot uporabnik stavbe to v primernem času uredila. LB Splošna banka Celje ima do javnosti zelo veliko odgovornost. Ne gre pozabiti, da je iz proračunskih sredstev - torej sredstev davkoplačevalcev - dobila kritje za zgrešene naložbe v Železarno. Če bi tega javnega denarja ne dobila, bi bila danes v sanaciji ali likvidaciji. Kot droben dokaz, da javnosti - davkoplačevalcev - ki so jo rešili pred konkurzom (ali bolečo sanacijo) ne podcenjuje, bi bilo primerno, da gospod predsednik Kač v nekaj časopisnih vrsticah svoje »rešite!je! obvesti, kaj je bilo doslej storjeno in kaj banka 'še misli storiti, da se ta kulturna sramota Celja odpravi. Pravkar (12. nov. 1993) smo preko javnih občil zvedeli, da bo prihodnjo pomlad predsednik Kučan v Pragi odprl posebno Plečnikovo razstavo. Ali naj mu damo na pot fotografijo upravne stavbe LB Splošne banke Celje z iznakaženim Plečnikom - kot dokaz, kako ravnamo s tem velikim mojstrom y državi, ki je njegova domovina in katere predsednik hodi odpirat Plečniku posvečene razstave - v tujino? Ivo Jakop, Celje UMRLA JE ROCK BABICA Pred kratkim so se španski rockerji v globoki žalosti poslovili od Angele Rodriguez, ki je stara 93 let umrla v Madridu. V svetu glasbe so jo poznali pod psevdonimom »rock babica«. V minulih dvajsetih letih je vdova v heavy looku sodila na špansko rock sceno prav tako kot veliki motorji, usnjene jakne in železne verige. Rodila se je leta 1900 v Rio čutila prestara, da ne di de la Plati, že več kot pol stoletja je bila vdova, mati petih otrok. Ko jo je pred 20 leti eden njenih številnih vnukov odpeljal na prvi pravi vroči metalic koncert, se ji je »utrgalo«. Od tedaj je zatrjevala, da je pravzaprav šele začela živeti s polnimi pljuči, gibala se je v rockerskih krogih in se družila z ljudmi, ki so bili štirideset, petdeset let mlajši od nje. Nekdanja čistilka in bančna uslužbenka se niti tedaj, ko si je oprtala osmi križ, ni s kakšnim mladim prijateljem na velikem Harley Da-vidsonu drvela skozi Berlin. Zamudila ni nobenega pomembnega koncerta, nastopala je v različnih televizijskih oddajah, v najbolj priljubljeni radijski oddaji Radio na belih rjuhah je imela vse do svoje smrti stalno nočno rubriko, ki je včasih trajala vse tja do štirih zjutraj. Zadnja oddaja je nastala dva tedna pred njeno smrtjo v bolniški postelji znamenite rock babice. PURANI ALI GOSKE Pred dobrim tednom so Britanci 500 ljudi vprašali, kaj si bodo privoščili za Božič. Kar 93 odstotkov vprašanih se za praznik masti s puranom, okrasi'božično drevo, le dva odstotka Britancev si pripravita gosko. Dve tretjini vprašanih odraslih bosta za darila potrošili med 100 in 500 funti, ena desetina celo zneske med 500 in 1000 funti. i ROKODELNICA ! MOJSTRA DRETE VSEM STRANKAM) ’ ISKRENE ČESTIT-'KE ZA BOŽIČ in*' 1 NOVO LETO Popravilo obutve in' izdelava vseh vrst * ključev - brušenje PODJETJE ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA 69240 LJUTOMER, Prešernov« 7 INPO, podletle za razvoi po-dletnlitva, Ljutomer. 89240 Liutomor, tol. 069/ 83-031, vabi vso zdomco Iz NEMCUE, da se oglasijo zaradi informacije o koriščenju Izrodno ugodnih kreditov, ki so namenjeni povratnikom v domovino! S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu sje ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družin^ časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. NOVAj^OBA NAROČILNICA Ime................................priimek naslov..................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite....................izvodov. (število) Obvezujem se. da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina NOVO! Nakladalne traktorske vile za seno in ugodna razprodajarabljenih kmetijskih strojev. PLANTIS, d. o. o., tel.: 062/825-106 VINOGRAD S SADOVNJA- TRGOVSKI LOKAL v centru Novega mesta oddam, tel.: 061/51-701 POSLOVNE PROSTORE v centru Gornje Radgone damo v najem. Tel.:069/ 69-415 OKENSKA KRILA, 20 kosov, 2 vrat, vse zastekleno in do-broohranjeno, peč na trdo gorivo ter oljno peč prodam. Tel.: 062/772-577 FORD TAUNUS 1300, tip D, letnik 78, zelo dobro ohranjen, menjamza kadet tip C, od letnika 1976 naprej. Tel.: 063/ 771-616 BX 16 TRS, klima, letnik 86, dodatna oprema, prevoženih 82.000km, dobro ohranjen, registriran do oktobra 1994, prodam. Tel.:062/ 776-888, popoldan RODOVNIŠKE PSE, pasme srednji šnavcer, belo-sive barve, odličnihstaršev, prodam. Tel.: 061/487-356 KOZE, srnaste pasme, prodam. Mobitel: 0043663 9133049 DELE ZA PEUGEOT 204, letnik 72, ali celega, poceni prodam.Perčič, 10, 63222 Dramlje MALI OGLAS ZASTONJ kupon KOM , 9 arov, možna gradnja počitniškehišice, v omrežju elektrika in vodovod, prodam. Dobrovnik 218 VELIKO VRST STRIPOV prodam ali menjam za znamke. Tel.: 061/1271-146 DVOSOBNO ALI DVOINPOLSOBNO STANOVANJE na Ptuju, s centralnokurjavo, najamem za daljše obdobje. Najemnino plačam za leto dnivnaprej. Tel.: 062/ 772-511, int. 258, dopoldan KOMPLETNO JEDILNICO prodam za 1.000 DEM. Tel.: 063/ 27-342 Jarmovec AMERIŠKI INŽENIR Z ŽENO želi najeti opremljeno hišo s centralnimogrevanjem in telefonov v Posavju. Tel.: 0608/ 77-572 MEDETAŽNO HIŠO na lepi parceli v M. Soboti prodam. Tel.: 069/24-493 ali 061/ 347-849 DIATONIČNO HARMONIKO Melodija be, es, as, staro 1 leto, prodam.Tel.: 0608/ 76-186 LADIJSKI POD, smrekov, suh, I. kak. R., prodam z dostavo za 480SIT. Tel.: 063/ 33-343 MOJ NASLOV: GEM WX2 in GEM S2, vrhunska sintetizatorja, zelo nujno poceniprodam. Tel.: 069/ 61-561, int. 221, Peter Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. PRAŠIČE, težke 120 in 180 kg, domače krmljene, prodam. Tel.:0608/ 68 -348 GARAŽO pri gostišču »Ojstrica« (kino Dom) prodam ali oddam. Dobrajc, tel.: 063/ 33-341 POROČNI PARI BEVERLY HILLSA Ni bilo važno, ali se je šla osovražena in odbrcana Shanen Doherty poročiti iz ljubezni (ker vse kaže, da ne, saj se je svojega mladoženca že odkrižala) ali zaradi poroke same - na kateri je lastnoročno pretepla polovico gostov, svojega moža je veselo združila s smetanovo torto in sama končala kot nevesta, ki so jo pripeli na 220 voltov. Glavno, da se je poročila. Toda, naj bo ljubezen ali ne - njen naslednik je takoj drugi junak ene boljših serij, Dylan iz Beverly Hillsa 90210. On in njegova prijateljica Minnie Sharp sta se brez posebnega hrupa poročila in odpravila na poročno potovanje. Datumi poroke so bili sicer hecna zadeva, saj je obred uspel šele v tretje. Prvič sta odpovedala, ker so vztrajni novinarji odkrili vso zadevo, drugič ju je prehitela že omenjena Shanen. Nazadnje se je v luksuznem hotelu 'Štirje letni časi' (kjer se dogaja polovica filma Begunec, toda naj vas to ne zavede), zbrala skupina ožjih sorodnikov in kazati, ker je slavil srebrno prijateljev in stvar je bila poroko. Nato sta se mlado-opravljena. poročenca sedla v letalo in Potem še zabava v bistroju odletela neznano kam (v Pinot, na kateri je bila večina smeri San Francisca), soigralcev, le gospod Spe-ling - režiser se ni uspel pri- Mick GRAFIKA GRACER... Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tu-' jih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.. 1. SL003-02511 PREKO HONG KONG TRADE DEVELOPMENT COUNCI-L-A PREJEMAMO VEČKRAT MESEČNO KATALOGE S PONUDBAMI RAZLIČNIH PROIZVODOV PODJETIJ IZ HONG KONGA. ZAINTERESIRANIM SO NA OGLED V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 2. SL003-02513 SMO ČLAN MEDNARODNEGA SISTEMA ZA IZMENJAVO POSLOVNIH INFORMACIJ IN ZA BARTER POSLOVANJE S PREKO 6.000 ČLANICAMI. ZA PODROČJE LJUBLJANE IN OKOLICE IŠČEMO FRANŠIZING GARTNERJA PRI SKUPNEM NASTOPU IN ŠIRITVI BCI SISTEMA V SLOVENIJI. Naziv: BARTER CLEARING & INFORMATION Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: VITA KRAIGHERJA 10 Telefon: 062/223-060 Telefaks: 062/223-143 Kontakt: PETER KLAKOČER 3. SL003-02514 . IŠČEMO TRDO FOLIJO, DEBELINA 0,1 MM (+-10%) MATERIAL: PVC, POLIE- STER - HOSTAPHAN, PP ALI PODOBNO, TRANSPARENTNO ALI BARVNO: NAVITO V ROLO ŠIRINE 400 MM /1000 MM/. POGOJ: TRDOTA IN DEBELINA. Naziv: KO-LE-GA, D.O.O. Kraj: BEGUNJE Pošta: 64275 Naslov: BEGUNJE 175 Telefon: 064/733-722 Telefaks: 064/70-375 Kontakt: KOKALJ RUDOLF 4. , SL003-02515 RF PLOČEVINA 1,00X1000X3000 MM, IZOLIRANO ENOSTRANSKO S PVC FOLIJO, BRUŠENO ZRNO 360. CENA JE 320,50 SIT/KG. Naziv: KO-LE-GA. D.O.O. Kraj: BEGUNJE Pošta: 64275 Naslov: BEGUNJE 175 Telefon: 064/733-722 Telefaks: 064/70-375 Kontakt: RUDOLF KOKALJ 5. SL003-02516 POSREDOVANJE V NAKUPU- IN PRODAJI GOTOVIH IZDELKOV IN REPROMATERI-ALOV. FINANCIRANJE POSLOV, ODKUP TERJATEV, FINANČNI VLOŽKI, SOVLAGANJA. ZBIRAMO PISNE PONUDBE. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA 6. SL003-02517 PRIVATNO POLJEDELSKO PODJETJE S POTREBNO MEHANIZACIJO IŠČE V SLOVENIJI PARTNERJA ZA PROIZVODNJO IN PRODAJO IZDELKOV. Naziv: IVAN KNEŽEVIČ Država: 893 HRVAŠKA Kraj: ZAGREB Pošta: 41000 Naslov: KORAČEVA 10 Telefon: 385-41/320-258; 562-566 Telefaks: 385 -41/411-275 Kontakt: IVAN KNEŽEVIČ 7. SL003-02518 PROJEKTIRAMO IN IZDELUJEMO KLETARSKO OPREMO ZA MALE VINOGRADNIKE. IMAMO KAPACITETE /STROJNE/ ZA RAZLIČNE IZDELKE IZ NERJAVEČEGA JEKLA. PRODAJA RAZLIČNIH ČRPALK ZA TEKOČINE IN INŽENERING V ZVEZI Z ČRPALKAMI Naziv: KOVINOX, D.O.O. Kraj: SLOVENJSKE KONJICE Pošta: 63210 Naslov: MIZARSKA 8 Telefon: 063/754-832 /212/ Telefaks: 063/754-331 Kontakt: BRGLEZ JOŽEF 8. SL003-02519 DOKTOR KOMERCIALNIH ZNANOSTI PONUJA SVETOVANJE SLOVENSKIM PODJETJEM IN POSAMEZNIKOM, KI POSLUJEJO Z ITALIJO. S CILJEM SODELOVANJA OZIROMA POVEZOVANJA IŠČE ODVETNIKA ALI KOMERCIALISTA ALI KON-ZULTANTA S PISARNO V LJUBLJANI. Naziv: STUDIO DOTT. ENZO NAPOLITANO Država : 380 ITALIJA Kraj: BIELLA Pošta: 13051 Naslov: VIA ARNULFO 18 Telefon: 015-33480 . Telefaks: 015-33480 Kontakt: ENZO NAPOLITANO 9. SL003-02520 ITALIJANSKO PODJETJE PONUJA MOŽNOST PRIDOBITVE LOGISTIČNE PODPORE V CESENI. SVOJIM KLI-JENTOM LAHKO PONUDI IPLAN BLAGAl ZA RAZLIČNE PROIZVODE OD ZAČETNEGA SKLADIŠČENJA DO KONČNE DISTRIBUCIJE. NUDIMO VSE STORITVE, POTREBNE ZA RACIONALNO PRELIVANJE BLAGA: - TRANSPORT IN DISTRIBUCIJO BLAGA, - SKLADIŠČENJE BLAGA, ODPRAVO BLAGA, PRIPRAVO NAROČIL, - 20.000 KVADRATNIH METROV SKLADIŠČNIH POVRŠIN, AVTORIZACIJO ZA DEPOZITE CEE TIPA lAl, Z MOŽNOSTJO SKLADIŠČENJA V TUJINI, - CARINSKE OPERACIJE, ŠPEDICIJSKE OPERACIJE, ŽELEZNIŠKE OPRAVE - HLADILNO SKLADIŠČE ZA TEMPERATURE OD +20c DO -25C. Naziv: MAGAZZINI GENERALI RACCORDATI Dl CESENA Država: 380 ITALIJA Kraj: CESENA Pošta: 47023 Naslov: VIA CAVALCAVIA T57 Telefon: 39-547-24-222 Telefaks: 39-547-27-915 Kontakt: LUIGI MONTALTI 10. SL003-02521 PROIZVODNO HALO S POSLOVNIMI PROSTORI 1600 M2, OD TEGA PROIZVODNI DEL Z MOSTOVNIM DVIGALOM 10 TON, NA VIŠINI 5,5 M KVADRATURE 800 M2 UGODNO PRODAMO, ODDAMO V NAJEM ALI TUJE VLAGANJE. PROIZVODNA HALA JE NOVA, DOGRAJENA DO 4. GRADBENE FAZE. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 11. SL003-02522 BANKA RAIFFEISEN SALZBURG S SVOJO DRUŽBO HOLDING SERVICE, D.O.O. IŠČE ZA VAŠE PODJETJE PRIMERNEGA POSLOVNEGA PARTNERJA V AVSTRIJI, NEMČIJI, ITALIJI, NA ČEŠKEM IN RUSIJI. VAM SVETUJE PRI GOSPODARSKEM PRESTRUKTURIRANJU, PRIVATIZACIJI. POSLOVNIH IN FINANČNIH NAČRTIH. NUDI ZANIMIVE FINANČNE PROIZVODE. VAM USTANOVI PODJETJE V TUJINI, KJER VAM NUDI KOMPLETEN SERVIS OD PISARNIŠKIH PROSTOROV ZA VAŠE OBČASNO ALI TRAJNO POSLOVANJE DO VODENJA KNJIGOVODSTVA, DAVČNEGA SVETOVANJA TER PRAVNE POMOČI. Naziv: HOLDING SERVICE, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KOLODVORSKA 7 Telefon: 061/1326-347, 1321-145/13 Telefaks: 061/1331-284 12. SL003-02523 POVPRAŠUJEMO PO ODPADNEM MESINGU IN ME-SING ŠPENAH, BAKRU ITD. PLAČILO TAKOJ PO DNEVNO TRŽNIH CENAH. KOLIČINE OD 1 KG - 20 TON. ZA-ŽELJENO DOLGOROČNO SODELOVANJE. Naziv: VVALTER - TRADE, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62103 Naslov: P.P. 6 Telefon: 062/104-439 Telefaks: 062/104-439 13. SL003-02524 AMERIŠKO PODJETJE NUDI RAZNE ŽIVALSKE ARTIKLE KOT SO ŽIVALI ZA NAGAČE-NJE, RAZNA KRZNA, RAZNE KOŽE SUROVE ALI STOJE-NE ITD. CENIK NEKATERIH ARTIKLOV JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE PA SO NA VOLJO DIREKTNO V PODJETJU. Naziv: CASCADE BIOLOGI-CAL SUPPLV Država: 840 ZDA Kraj: CHELAN Pošta: BOX 353 Naslov: WA 98816 USA Telefon: /509/923-2326 Telefaks: /509/923-2232 Kontakt: GEORGE BRADV 14. - SL003-02525 NEMŠKO PODJETJE WIL-HELM HORMES, ING. Gmbh & CO. KG., IZ ESSNA, KI SE UKVARJA S PROIZVODNJO IN PRODAJO STROJEV IN APARATOV ZA PROIZVODNJO PIJAČ NUDI SVOJE PROIZVODE. Naziv: MASCHINENFABRIK VVILHELM HORMES ING. GmbH & CO. KG Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: ESSEN BROKSTREEK Pošta: D-49632 Naslov: BUNNER STRASSE 4 Telefon: /05434/22-77 Telefaks: /05434/39-48 Teleks: 941-855 Kontakt: VVILHELM HOR- MES ING*. 15. SL003-02526 ITALIJANSKO PODJETJE IŠČE V SLOVENIJI AGENTE ZA PRODAJO IN PROMOCIJO NJIHOVIH PROIZVODOV 5 PODROČJA ORODJARSTVA IN STROJNIŠTVA. POTREBNO JE ZNANJE ITALIJANSKEGA JEZIKA. Naziv: TECNICA SAN GIOR-GIO Dl ALESSANDRO DOSE o n caQ Država: 380 ITALIJA Kraj: SAN GIORGIO Dl NO-GARO/UDINE Pošta: 33035 Naslov: VIA DEL MACELLO Telefon: 0431/621-270 Telefaks: 0431/65-357 16. SL003-02527 FINSKI PROIZVAJALEC STOJAL IN OPREME ZA BOLNIŠNICE, PEKARNE,, MLEKARNE IN DRUGA PODROČJA IŠČE ZASTOPNIKA DISTRIBUTERJA ZA PRODAJO V SLOVENIJI. Naziv: EXPORT CONSULTING - ESLICO Država: 246 FINSKA Kraj: TAMMISAARI Pošta: SF-10601 Naslov: P.O. BOX 79 Telefon: 358-11-246-20-28 Telefaks: 358-11-246-20-29 Kontakt: MR. ESA LIND-HOLM 17. SL003-02528 FINSKI DOBAVITELJ KU- » HINJSKE OPREME, ŠTEDILNIKOV, HLADILNIKOV IN POMIVALNIH STROJEV IŠČE V SLOVENIJI UVOZNIKA - AGENTA Naziv: EXPORT CONSULTING - ESLICO Država: 246 FINSKA Kraj: TAMMISAARI Pošta: SF-10601 Naslov: P.O. BOX 79 Telefon: 358-11-246-20-28 Telefaks: 358-11-246-20-29 Kontakt: MR. ESA LIND-HOLM 18. SL003—02529 FINSKI PROIZVAJALEC OPREME ZA SAUNE IŠČE UVOZNIKA - DISTRIBUTERJA ZA PRODAJO V SLOVENIJI. Naziv: EXPORT CONSULTING - ESLICO Država: 246 FINSKA Kraj: TAMMISAARI Pošta: SF—10601 Naslov: P.O. BOX 79 Telefon: 358-11-246-20-28 Telefaks: 358-11-246-20-29 Kontakt: MR,. ESA LIND-HOLM 19. SL003-02530 MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE S SEDEŽEM V HELSINKIH IŠČE V SLOVENIJI POSLOVNE PARTNERJE - UVOZNIKE ZARADI PRODAJE LESA, LESNE PULPE, HLODOVINE, KOVIN, STROJEV IN OPREME TER PROIZVODOV S PODROČJA PREHRAMBENE INDUSTRIJE. PODJETJE JE ZAINTERESIRANO TUDI ZA NAKUP UMETNIH GNOJIL, KOVIN, SLADKORNE MELASE, RAZLIČNIH SUROVIN IN AMO-NIAKOVEGA SULFATA. Naziv: EXPORT CONSULTING - ESLICO Država : 246 FINSKA Kraj: TAMMISAARI Pošta: SF-10601 Naslov: P.O. BOX 79 Telefon: 358-11-246-20-28 Telefaks: 358-11-246-20-29 Kontakt: MR. ESA LIND-HOLM 20. SL003-02534 ITALIJANSKO PODJETJE- ŽELI UVAŽATI LESENE IZDELKE ZA OPREMO KOPALNIC. Naziv: UARREDO BAGNO Država: 380 ITALIJA Kraj: TORINO Pošta: 10156 Naslov: VIA CENTALLO 11 Telefon: /011/2734-009; 2730-479 Telefaks: /011/2733-027 Teleks: 214177 DEAL-TOI-I Kontakt: RAG. M. DEALESSI. JR. 21. SL003-02618 ANGLEŠKO PODJETJE ŽELI SOINVESTIRATI V SLOVENSKO POHIŠTVENO INDUSTRIJO PRIJAVE Z OSNOVNIMI PODATKI POSREDUJTE NA NASLOV: GZS, INFORMACIJSKA PISARNA/ZA M. OSOJNIK/, SLOVENSKA 41, 61000 LJUBLJANA. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 22. SL003-02619 ITALIJANSKI PROIZVAJALEC POHIŠTVA /ZA KUHINJE, PISARNE, KOPALNICE/ IŠČE DISTRIBUTERJA IN PODIZVAJALCE. PONUDBE Z OSNOVNIMI PODATKI POSREDUJTE NA NASLOV: GZS, INFORMACIJSKA PISARNA, /ZA M. OSOJNIK), SLOVENSKA 41, 61000 LJUBLJANA. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 23. SL003-02620 OD 15. DO 17. JUNIJA 1994 BO V PARIZU SEJEM EX-PORTEUR, NAMENJEN PREDVSEM PREDSTAVITVI ŠIROKOPOTROŠNEGA BLAGA EVROPSKIM KUPCEM. PREDSTAVITVENI KATALOG SEJMA, OSTALE INFORMACIJE IN OBRAZCI: GZS, INFORMACIJSKA PISARNA. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 24. SL003-02623 FRANCOSKI ŠTUDENT MEDNARODNEGA TRŽENJA IŠČE POLETNO ZAPOSLITEV KOT PRAKTIKANT SLOVENSKEGA PODJETJA V FRANCIJI NA PODROČJU IZVOZA/UVOZA. NASLOV JE V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: CIS GZS Država: 895 SLOVENIJA Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/1250-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-02474 MADŽARSKO TEKSTILNO PODJETJE IŠČE ZASTOPNIKA ZA PRODAJO RAZLIČNIH TEHNIČNIH TEKSTILNIH IZDELKOV. Naziv: NEW SZEGED WE-AVING INCORPORATED COMPANV Država: 348 MADŽARSKA Kraj: SZEGED Pošta: 6726 Naslov: ALSOKIKOTO SOR 11 Telefon: 36 /62/ 434-134 Telefaks: 36 /62/ 435-143 Kontakt: EDIT SZABO 2. SL003-02475 ITALIJANSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO VEČJIH KOLIČINAH /NAD 80.000 TON LETNO/ ŽELEZNIH IN NEŽELEZNIH METALOV: - BAKER V PLOŠČAH, KOLUTIH - MEDENINA - ALUMINIJ - ŽELEZO SPECIFIKACIJA JE NA VOLJO V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv: ZANOLETTI METALLI Država : 380 ITALIJA Kraj. MILANO Pošta: 20122 Naslov: VIA ALBERICO AL-BRICCI 8 Telefon : 0039-2-484-221 Telefaks : 0039-2-484-016-88 Kontakt: ZANOLETTI METALLI S.p.A. 3. SL003-02476 NIZOZEMSKO PODJETJE POVPRAŠUJE PO GRADBENEM MATERIALU, ORODJU ZA GRADBENIŠTVO IN OGNJEVARNIH PLOŠČAH IN DESKAH. Naziv: BOUW MATERIALEN Država : 528 NIZOZEMSKA Kraj: SUSTEREN Pošta: 6114 AA Naslov: HEIDESTRAAT 49-51 Telefon : 04499-1267 Telefaks : 04499-1322 Kontakt: WIL PETERS 4. SL003-02477 NEMŠKO PODJETJE NUDI VODOVODNE CEVI: A) 25 MM X /2,2 - 3,0 MM/ DOLŽINA 5909 MM - 500 TON B) 45 MM X /3,0 - 4.0 MM/ DOLŽINA 5909 MM - 500 TON. Naziv: TECHNO - PROJETK GmbH Država : 280 NEMČIJA ZR Kraj: MEHING-OED Pošta: D-84561 Naslov: HERZOGSTRASSE 22 Telefon 08677-3557; 08677-4157 Telefaks : 08677-62-877 Kontakt: JOSEF HARSANVI 5. SL003-02478 NIZOZEMSKO PODJETJE NUDI OBNOVLJENE RAB-UENE STROJE ZA SESTAVLJANJE TISKANIH VEZIJ, STROJE ZA KOMERCIALNO SESTAVLJANJE, SPAJKAL-NO OPREMO NUDIMO PALETO PROTIELEKTROSTA-TIČNIH ZAŠČITNIH TORB, ČISTILNIH MATERIALOV TER MATERIALOV, KI SE UPORABLJAJO MED PBC SESTAVLJANJI. Naziv: VVENADE TRADING EUROPE Država : 528 NIZOZEMSKA Kraj: NEEDE, P.O. BOX 145 Pošta: 7160 AC Naslov: FABRIEKSSTRAAT 1 Telefon : 31-5450-93842 Telefaks : 31-5450-92183 Kontakt: MARIUSZ STACHO-WICZ 6. SL003-02479 PONUJAMO KONFEKCIJSKE IZDELKE IZ LASTNE PROIZVODNJE: ZIMSKE BUNDE, PREHODNE JAKNE, ŠPORTNO KONFEKCIJO, TRENIRKE, KONFEKCIJO ZA LOVCE IN RIBIČE, USNJENO KONFEKCIJO. NUDIMO PROSTE KAPACITETE ZA IZDELAVO ZAHTEVNE KONFEKCIJE. Naziv: CONCORDE, D.O.O. Kraj : RAVNE NA KOROŠKEM Pošta : 62390 Naslov : DOBJA VAS 121 Telefon: 061/443-868 Kontakt: DEJAN KLANČIČAR 7. SL003-02481 PONUDBA SINTETIČNE SOLNE KISLINE 36 %, MOŽNOST MESEČNE DOBAVE 100 TON. Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon : 061/1250-122 Telefaks : 061/219-536 Teleks : 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 8. SL003-02486 POVPRAŠUJEMO PO RAB-LJENI OPREMI - POLNJENJE IN PAKIRANJE MEDU - OD 200 G DO 1500 G. - 15 G - 20 G - 30 G. Naziv: BERK, D.O.O. ROGAŠKA SLATINA Kraj: ROGAŠKA SLATINA Pošta: 63250 Naslov: VELIKE RODNE 17 A Telefon: 063/814-639 Telefaks: 063/814-639 Kontakt: FRANC BERK 9. SL003-02488 POTREBUJEMO USLUGE ZA RAZREZ MATERIALA - PLAMENSKO REZANJE DO 20 MM (VELIKOST IZDELKA - 1 M) - ŠKARJE DO 12 MM ( I I 2 M) - ROBNA STIKALNICA DO 10 MM (11 2 M) - ŽAGA DO Fl 150 MM. Naziv: R.M. INTERNATIONAL Kraj: RIBNICA Pošta: 61310 Naslov: LEPOVČE 23 Telefon: 061/861-944 Telefaks: 061/861-943 Kontakt: JOŽE VESEL 10. SL003-02489 ŽELIMO KUPITI RABLJENE STROJE: PLAMENSKI REZILNIK DO 20 MM VELIKOST (1,5 X 3)M ŠKARJE ZA PLOČEVINO DO 12 MM I (2,5 OZ. 3)M ŽAGO TRAČNO DO Fl 150 MM ROBNO STISKALNICO DO 8 MM /2,5 OZ. 3/ M. Naziv: R.M. INTERNATIONAL Kraj: RIBNICA Pošta: 61310 Naslov: LEPOVČE 23 Telefon: 061/861-944 Telefaks: 061/861-943 Kontakt: JOŽE VESEL 11. SL003-02490 NEMŠKI PROIZVAJALEC AMORTIZERJEV ZA OSEBNA VOZILA, TOVORNJAKE, AVTOBUSE IN VAGONE, IŠČE V SLOVENIJI PARTNERJE ZA SODELOVANJE. Naziv: BOGE HANDELS GmbH Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: EITORF, POSTFACH 11 44 Pošta: D-53774 Naslov: EIFORT Telefon: 02243-12314/12421 Telefaks: 02243-12612 Teleks: 0022-43-401 Kontakt: K.W. STOMMEL 12. SL003-02491 AVSTRIJSKI PROIZVAJALEC KMETIJSKIH IN PREHRAMBENIH STROJEV IŠČE V SLOVENIJI PARTNERJE ZA GROSISTIČNO PRODAJO STROJEV IN ODRODJA. Naziv: FOODTEC HANDELS-GESELLSCHAFT mbH Država. 40 AVSTRIJA Kraj: WIEN Pošta: A - 1190 Naslov: HEILIGENSTAED- TER STR. 32 Telefon: /02243 - 87434 Telefaks: /02243 - 87348 Teleks: 134-760 13. SL003-02493 DIREKTORJI, MENAGERJI, PREDSTAVNIŠTVA, VELEPOSLANIŠTVA, AMBASADE, KONZOLATI IN DRUGI. PONUJAMO VAM INTERNACIONALNE ŠOFERJE, ZA FIZIČNI PREVOZ VAŠIH AVA-TOMOBILOV. SPOROČILO NAM LAHKO PUSTITE PO TEL. TAJNICI ALI PO TELEFAKSU. Naziv: RO AND MA, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61111 Naslov: TBILISIJSKA Telefon : 061/263-664 Telefaks : 061/263-664 Kontakt: ZORAN TASIČ 14. SL003-02496 V NAJEM DAJEM POSLOVNI PROSTOR V IZMERI 170 M 2 PRIMEREN ZA GOSTINSTVO ALI TRGOVINO - V RADENCIH. Naziv: ŠIPEC FRANC IN AN- GELA Kraj: RADENCI Pošta: 69252 Naslov: KAPELSKI VRH 89 Telefon : 069/65-304 Kontakt: ANGELA ŠIPEC 15. SL003-02499 AMERIŠKI PROIZVAJALEC OGREVALNIH IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV IŠČE POSLOVNO SODELOVANJE. Naziv: HEATING AND AIR CONDITIONING EOUIP-MENT Država: 840 ZDA Kraj: GREENVALE Pošta: NY 11548 Naslov: 100 FOREST DRIVE Telefon:/516/484-2600 Telefaks:/516/484-5921 Kontakt: ANDREVV ECKSTE-IN 16. SL003-02500 NIZOZEMSKO PODJETJE NUDI SONČNE KOLEKTOR-JE, KI DELUJEJO NA PODLAGI SONCA IN SVETLOBE IN TAKO DELUJEJO TUDI V DEŽEVNEM IN OBLAČNEM VREMENU. UPORAB-LJAJO SE ZA OGREVANJE HIŠ, BAZENOV, TOPLE VODE ZA GOSPODINJSTVO. DIMENZIJE: 730 W DOLŽINA 2020MM ŠIRINA 1020MM, GARANCIJA ZA KOLEKTOR-JE JE 20 LET. INVESTICIJA SE POVRNE V ČASU 3 DO 5 LET. Naziv: JEROVŠEK IMPORT 6 EXPORT Država: 528 NIZOZEMSKA Kraj: HK IJZENDOORN Pošta: 4053 Naslov: KEIZORSTRAAT 54 Telefon: 03444-3553 Telefaks: 03444-3553 Kontakt: ALOJZ JEROVŠEK 17. SL003-02501 NIZOZEMSKO PODJETJE NUDI ZAMRZNJENO SADJE, POMMES FRITES, ZMRZNJENO ZELENJAVO, RAZLIČNE SLADKARIJE, JEDILNO OLJE, ZMRZNJENE TORTE. Naziv: JEROVŠEK IMPORT & EXPORT Država: 528 NIZOZEMSKA Kraj: HK IJZENDOORN Pošta: 4053 Naslov: KEIZORSTRAAT 54 Telefon: 03444-3553 Telefaks: 03444-3553 Kontakt: ALOJZ JEROVŠEK 18. SL003-02502 PONUJAMO MARMORNI IN GRANITNI GRANULAT /TUDI NAGROBNI/ V VEČ BARVAH IN GRANULACIJAH. PAKIRANO JE V VREČAH PO 50 KG. Naziv: EDINPEX, D.O.O. KOPER BERTOKI Kraj: KOPER Pošta: 66000 Naslov: MARKOVA 15 Telefon: 066/37-413 Telefaks: 066/37-413 Kontakt: EDI BAŠIČ 19. SL003-02503 POVPRAŠEVANJE PO SMREKOVIH TRAMOVIH. KVALITETA: BREZ LISIC, BREZ PLAVINI BREZ SRCA, OSTROROBNI. DIMENZIJE: 130 X 160 X 4.000 - 2 PAKETA /KUBI-RANI 125 X 155/ I 4.500 - 2 PAKETA I 5.000 - 2 PAKETA I 6.000 - 2 PAKETA I 7.000 - 2 PAKETA I 8.000 - 2 PAKETA. Naziv: INTERNOVA LES, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KONGRESNI TRG 5 Telefon: 061/223-651 Telefaks: 061/217-602 Kontakt: ZMAGO NOVAK 20. SL003-02504 PODJETJE »JOC«, D.O.O., PONUJA ZA LETO 1994 VISOKO KVALITETEN STENSKI KOLEDAR. KOLEDAR JE TRINAJST USTNEGA FORMATA 29X33 CM. S KARTONSKO STENO IN MOŽNOSTJO REKLAMNEGA TISKA. TISKAN JE V TREH JEZIKIH /SL, ANG., NEM./ IN ŠTIRIH BARVAH NA OKOLJU 84 PRIJAZNEM BIOGLOSS PAPIRJU. CENA KOLEDARJA JE 510 SIT. INF. NA TELEFONIH: 064/41-019; 061/ 486-806; 061/877-107. Naziv: »JOC«, D.O.O. PODJETJE ZA REKLAMO IN EKONOMSKO PRO PAGAN-DO Kraj: ŠENČUR Pošta: 64208 Naslov: VELESOVSKA 81 Telefon: 064/41-019 Kontakt: JASNA OCVIRK 21. SL003-02505 SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE, IZDELAVA IN MONTAŽA IZDELKOV IZ PROGRAMA PERGOLA: NADSTREŠKI, PERGOLE, VRTNI PAVILJONI, LESENE MREŽE, CVETLIČNA KORITA, SEDEŽNE GARNITURE IN OSTALI IZDELKI IZ LESA. Naziv: INTERNOVA HOL- DING, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: KONGRESNI TRG 5 Telefon: 061/223-651 Telefaks: 061/217-602 Kontakt: MARJAN PAPEŽ 22. SL003-02507 PONUJAMO PROSTOR CCA. 200 M2 V PRITLIČJU IN PROSTOR MED NJIM V ISTI IZMERI. V OBJEKTU JE VODA IN ELEKTRIKA ENO IN TRIFAZNI TOK. MOŽNOST TELEFONA - PRIKLOP IZ STANOVANJSKE HIŠE /NAŠA LAST/. OBJEKT SE NAHAJA DVA KILOMETRA OD SEŽANE NA GLAVNI CESTI ZA NOVO GORICO. NASPROTI GOSTILNE FILIPČIČ. NAJZAHTEVNEJŠIM EVROPSKIM STANDARDOM GLEDE HIGIENSKE NEOPO-ROČENOSTI IN SO PRIMERNI ZA POMIVALNE STROJE IN MIKROVALOVNE PEČICE. Z DOKAPITALIZACIJO BO OMOGOČENO VLAGANJE V POSODOBITEV PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI. Naziv: KERAMIKA LIBOJE, D.O.O. Kraj: PETROVČE Pošta: 63301 Naslov: KASAZE 34 Telefon: 063/776-311 Telefaks: 063/711-142 Teleks: 36320 KL Kontakt: ROMAN VIRANT 24. SL003-02509 ITALIJANSKA PREDILNICA PROIZVAJALKA MEŠANE BOMBAŽNO AKRILNE PREJE VRSTE NM./16000 IŠČE PREDILNICO ZA SODELOVANJE. Naziv: FILATURA ITALO EL-LENA SRL Država: 380 ITALIJA Kraj: MASSERANO VC Pošta: 13063 Naslov: LOC. SAN GIACOMO Telefon: 015/99170/99160 Telefaks: 015/99451 Kontakt: ELLENA ENRICO JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠKO, FRANCOSKO 25. SL003-02510 PONUJAMO RAČUNALNIŠKI PROGRAM ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA PRO-—BIS 2.3. VSEBUJE: KOLEDAR /ZAPIS POMEMBNIH DOGODKOV/, IMENIK /PODJETJA, OSEBE, OSEBNI IMENIK/, OBRAZCE /VIRMANI, POLOŽNICE, EKCEPTNl NALOGI, ČEKI, POŠTNE NAKAZNICE, TELEFAKS/, FINANCE /IZRAČUN IN IZPIS OD S KADROVSKO EVIDENCO, PREGLED STANJ NA ŽR, BLAGAJNA/, RAČUNE /OPOZARJA NA DOLŽNIKE IN IZPIS OPOMINOV/, IZPIS NASLOVOV NA KUVERTE IN NALEPKE. PRODAJA TUDI NA KREDIT. Naziv: GPM INC. Kraj: NOVO MESTO Pošta: 68000 Naslov: DRSKA 29A Telefon: 068/26-078 Telefaks: 068/29-073 Kontakt: PETER HUMAR 26. SL003-02624 ITALIJANSKO PODJETJE NUJNO IŠČE SREDNJE VELIKO SLOVENSKO PODJETJE, KI BI BILO PRIPRAVLJENO SESTAVLJATI KOVINSKE IN PLASTIČNE DELE TER MALE GOSPODINJSKE APARATE. Kraj: SEŽANA Pošta: 66210 Naslov: ŠMARJE 22 A Telefon 067/73-487; 73-494 Kontakt: FILIPČIČ VLADISLAV IN MARIJA 23. SL003-02508 VABIMO K SODELOVANJU PRI PREDVIDENI DOKAPITALIZACIJI PODJETJA Z-MOŽNOSTJO PREVZEMA TUDI VEČINSKEGA DELEŽA. PODJETJE IMA DOBRE TRŽNE MOŽNOSTI, KAKOVOSTNE IZDELKE, KI USTREZAJO Naziv: AGENZIA D'INFOR-MAZIONE AZIENDALE Država: ITALIJA Kraj: MODENA Pošta: Naslov: Telefon: 39 69 28 16 98 Telefaks: 39 69 28 17 04 Kontakt: MRS. SILVIA PAL-MIERI DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS.