Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.

VOLUME IV.—LETO IV.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
Copy 3c.
CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY), FEBRUARY Uth, 1921.
St. 35 (No.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c.
ZELEZNISKO DRAVSKI ODBOR ZAVRNIL APtt DROŽB ZA ZNIŽA-IDE PLAČ.
Dodana odločitev pravi, da~"mezdne po
godbe, ki jih je sklenila vladna administracija z delavskimi organizacijami, ostanejo veljavne do zaključka zasliševanj.
Chicago, 111., 10. febr. — Zelezničarske organizacije bo a^'° °dl°či'tev železniško-delavskega vladnega od-s glasom katere ostanejo plače in pogodbe, sklenjene ^°Jeasno med vlado in delavci, v veljavi, dokler se ne
naJo vsa zaslišanja, za zmago delavcev. , odločitev je bila podana še predno so šli pred od-zastopniki železničarskih organizacij, katerim je
ijačel '^lez
godb.
jeval Frank P. Walsh, da odgovorijo na apel zveze ničarskih družb za raz vel javi jen je Obstoječih po-
lfe V očigled podane odločitve ni za delavske zastopni-Postajalo dost idruzega kot da izroče pisano poro-&ek' ^a^ero Je pripravil predsednik železničarskega od-
a Pri Ameriški delavski federaciji, B. M. Jewell. j * tem poročilu se dolži železničarske organizacije, iin,^a?Tlen vse£a njihovega delovanja ni nič druzega kot ^ kolektivno pogajanja in organizirano delavstvo
^ ^ ozirom na podano odločitev vladnega odbora se je )^alsh, legalni zastopnik železničarskih organizacij, jih Vl^' m°rda ena izmed najvažnejših izjav, kar se lavstf ^ P°^a^° v Združenih državah z ozirom na de-
pre,^alsh je tudi pobijal izjave W. W. Atterburyja, lo jSe^n^a zveze železničarskih družb, češ, da ako se W?v°H raz vel javi jen je mezdnih pogodb, tedaj bodo že-iske družbe bankerotirale.
delavne pogodbe so na polovici železnic ravno iste
i}^So bile pred vojno, "je izjavil Walsh. "Njih preklic J acil uničenje svobode govora, pravico do organizi-
kolektivnega pogajanj a.
8Pel ePričan sem, da je bil Mr. Atterbury v svojem i^a	Na način, ki ga on predlaga, bi se pre-
V S(. 0 le 5 procentov od vseh stroškov, in ta izguba ni Wa] v "Uničiti železnic. Samo površna preiskava bo do-(a številna nasprdtstva v poročilu družb.
Veznice so danes finančno močnejše kor kdaj fcw'i ^e^atere družbe, ki imajo nezmožno upravo, so
Vgej^M,vna robu propada, toda ali je to vzrok, da bi se He 2 ^elGzničarjem znižalo plače v toliki meri, da bi niti želGz ,v°stovale za življenje. 90 procentov prvivrstnih tgjjj ^^ih družb ima $3,010.000.000 preostanka, med-0 3e samo 31 družb, ki kažejo deficit, in tudi ta a Samo $116.000.000.
^žbi.eznice se ne nahajajo v nikaki nevarnosti, u-Calj n 01 n*so zanemarjali svojega dela in niso povzroči eP°trebnih stroškov. Prošnja Mr. Atterburyja je bo 0(j Cl^a za uničenje organiziranega delavstva, uved-j^Prie delavnice in odpravo kolektivnega pogajanja, ^o, ^alsh se je nato obrnil na vladni odbor s proš-Pozove na zaslišanje 24 raznih prominentnih ^ih žel V'.^ imaj° tudi odločilno besedo pri upravi raz-®Zniških družb. Odbor je prošnjo po precejšnjem v*el vasevanju, kaj da bi bil namen njih zasliševanja,
<o,P.retres.
v* V/C
j° ^ -°Čemo dokazati," je dejal Mr. Walsh; "da ima-vske °ZJe frnančno kontrolo nad železnicami, in da de-jj,. -Pogodbe niso na nikak način obteževale železnic.
katere se imenovalo, so: Robert S. Lo-' ^ !am Rocgefeller, h. W. DeForest, A. h. Smith,
v- J. pa^er» h. S. y^nderbilt, Samuel Rea, L. F. Loree, h ^8	A- W. Krench, Julius Kruttschnitt, F. H.
>°1<JS' p^r^ax Harrison, W. W. Atterbury, J. e. Rey-v' IjL paries Steele, m. H. Smith, Charles Hayden, A. • lW-fIS' Ingersoll, e. t. Stoteshury, H. Walters,
Z z Huyler in E- v- R- Thayer.
, N.^-^ij^evanjem se bo nadaljevalo v pondeljek
ClSiaU|,^ia kluba dr^tev S.
ijk i . soboto dne 12. fe-o, " Se vrši seja kluba
v8' *•
Pruski monarhisti se pripravljajo.
Berlin, 10. feb. - (Poroča
Leonard Spray.) "Ako imamo Piusijo, imamo vse." Ta zgodovinski izrek so si pruski monarhiji in reakcijonarji vzeli k srcu.
Te mesece se bodo vršile volitve v novi pruski parlament. Da dobijo večino pri teh volitvah,'so vse reakcijonarne stranke na Pruskem pričele z velikansko kampanjo, ker prepričane so, da bi jim zmaga v Prusiji prinesla končno zmago širom dežele.
Prepričani so, da bi bila njihova zmaga na Pruskem smrten u-riarec za nemško republiko, ter da bi pomenila povratek pruske Nemčije ter zopefcne monaihije.
Ali jim je mogoče uspeti? Eno dejstvo je, ki je nadvse važno.— Komaj dve leti je tega, ko je stari režim popolnoma propadel, in ko je zbežal Viljem, se je zdelo kot da je znjim izginilo vse, kar je bilo z njim v zvezi. Toda v tem trenotku, ko se vrši boj za Prusi-jo, kar je tudi boj za republiko, se zdi, kot da je republika ona, ki je na defenzivi. Niso gradbeniki nove stavbi oni, ki so izzvali boj z monarhisti, temveč monarhisti so oni, ki so prišli zopet na dan in se dvignili iz skrivališč, v katera so odšli pred komaj dvemi leti.
Njih drznost znači tudi njih zaupljivost. Na njih zastavi je črn o-rel, in njih klic je: 'Močna Prusija pod Hohenzollernci."
Bavarska vlsS^c priznano in odprto monarhistična. Na Saksonskem, kjer je bila svoječasno uvedena komunistična vlada, so reakcijonarji pri zadnjih volitvah pokazali, da so jako močni, in tudi v Brunswicku in Biemenu se je nihalo začelo nagibati proti desni.
Nasproti, združeni in enotni fronti reakcij onarcev pa ni o-paziti drugega kot needinstvo. — Ker se demokratične in liberalne stranke zavedajo, da srednji razredi bolj in bolj zvračajo vse teš-koče in neprilike na novi republikanski režim, so v svojem priporočanju republikanske vlade izredno zmerne, medtem ko so socialistične frakcije prepirajo med seboj.
Socijalisti so razbiti v skupine vseh barv od svetlo rdečkaste do najblj krvavo rdeče. Celo neodvisni, ki so pri zadnjih parlamentarnih volitvah nastopili z desnim krilom, so se razbili ob skalovju tretje internacijonale.
Napad na nemško republiko izvršujejo nacijonalna ljudska stranka in pa ljudska stranka, ki sicer marširata vsaka zase, toda bojujeta se skupaj. Te dve stranki sestojata iz jukerjev in velikih industrijalcev.
Obe stranki sta pričeli z volilno kampanjo istega dne. Njih govori in proklamacije tekmujejo med seboj v hvali in povzdigovanju Prusije, Posdama, princ,ev in parad.
Nacijonalistična stranka je izdala na volilce naslednji apel:
''Pet stoletij brandenburške, pruske, nemške zgodovine, one nesmrne povestnice dela, in truda, boja in zmag, duha in meča, gleda na vašo odločitev.
"Ta dan bo odločil, dali naj se delo velikih Hohenzollernskih princev, Bismarckov in Steinov popolnoma razdene, ali naj ?opet nastopimo pot, ki je dovedla Pru-sijo in Nemčijo v velikosti in sla.
Drastična naselniška predloga.
Washington, 1 0. feb. — Senatni naselniški komitej je danes izročil senatni zbornici naselniško predlogo, ki je veliko bolj drastična kot pa katerakoli druga slična predloga.
Ta nova predloga ki se jo priporoča kot nadomestilo za John-sonovo predlogo, ki je bila sprejeta poslanci zborhici že pred več tedni, bi naj postala efektivna 1. aprila in bi ostala veljavna do 30. junija 1922.
Medtem časom pa bi se ustvarilo že druge naselniške zakone, ki bi po mnenju senatorjev, ostali za vedno v veljavi. Predloga, katero priporoča senatni odsek, določa, da naj bi se tekom omenjenih petnajst mesecev dovolilo le po pet odstotkov od vsake narodnosti, pri čemur bi se smatralo mero-dajnim število oseb vsake narodnosti, ki so se nahajale v Združenih državah leta 1910. Ako bi bilo na primer leta 1910 v Ameriki 100,000 Slovencev, tedaj bi se pustilo semkaj le 5000 Slovencev na leto.
S to predlogo pa bi se ne storilo nobenih že sedaj obstoječih določb, ki se tičejo omejitve napeljevanja iz Kitajskega in Japonskega.
TRAGEDIJA V LORAINU.
Francoska delavska Obravnava proti rudarjem v W. Va.
federacija izključila komuniste.
Pariz, 10. feb. —Glavni francoske delavske federacije je z veliko večino glasov glasoval za resolucijo, v kateri se zahteva izključitve komunističnih skupin.
Navzlic močnemu nasprotstvu radikalnih skupin, je bila s 82 proti 31 glasovom sprejeta resolucija, ki zahteva izključitev vseh onih, ki javno ali tajno želijo prevrniti vlado ali onih, ki vodijo propagando v prilog moskovske internacijonale.
To je direktno izizvanje ekstre-mistične skupine, in pričakovati je, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do razkola v federaciji kot je prišlo v socijalistični stranki.
Vprašanje je prišlo na površje vsled akcije agrikulturne federacije, ki je izobčila dve provincijalni uniji, v katerih so dobili večino komunisti.
Lorain, 10. feb. — Demeter Pop (najbrže Bjjgar) je včeraj ponoči ustrelil svojo bivšo ženo Julijo, ki se je pred petimi dnevi lečila od njega ter se nato poročila z nekim drugim moškim, ki bi ga bil Pop gotovo tudi ubil, ako bi ga bil našel doma. Nato je u-»trelil še sebe. Sedaj ležita Pop in njegova bivša žena skupaj v mrtvašnici.
bo dobila nazaj svojega kajzera."
Dr. Hegt je bil 3voječasno znan kot avtor izreka, ki se je glasil: '■'Ameriška armada nc. bo prišla nikdar v Evropo, ker ne more niti frčati niti plavati,"
Glavni predstavnik ljudske stranke pa je profesor dr. Boelitz. On se je pred kratkem na javnem shodu izjavil na sledeči način:
"Edinstvo države more temeljiti samo na kajzeru, misel na katerega tli še v vseh srcih naših najboljših ljudi. Duh Prusije, duh Potsdama se bo vrnil. Mi hočemo povrnitve nemške kulture."
Ker imata te dve stranki na razpolago neomejena denarna sredstva, vodijo lahko propagando, s kakršno se njih nasprotnikom sploh ni mogoče kosati.
Vse sedanje teškočt, draginjo, pomanjkanje hrane in delavske neprilike, se zvrača na novo vlado. Vojne se niti ne omenja ne.
Nemčija ne bo postala monarhija danes ali jutri. Reakcijonar-ci so preveč podkovani, da bi poskusili z nasilnim prevratom, ki ga ne smatrajo potrebnim. Njih nova strategika je manj nevarna in bolj efektivna.
Njih namen je, da se republikance v Prusiji in po drugih nemških državah spravi z vlade in da njih mesta zasedejo monarhisti, čas pa naj bi prinesel ostalo. Taki so sedanji načrti nemških monar-histov.
Policist prijet kot ropar.
Akron, 1 0. feb. — Danes je bil tu aretiran 281etni policist George Rosky, ki je obtožen napadanja in roparstva.
Rosky in neki njegov prijatelj, avtomobilski izvožček George Krail, sta sinoči v Kenmore, nedaleč od tu,, prišla v slaščičarno Alberta Kaynyeja ter pričela razgrajati. Lastnik ju je nato pognal iz prodajalne, in ju nekaj časa zasledoval z revolverjem v roki.
Tekom bega sta Rosky in Krail ustavila Martina Zelerja, ter ga oropala za $13. Kainey, ki jima je sledil v avtomobilu, je tedaj u-strelil, ter ranil Roskyja v hrbet. Poklicana je bila policija, ki je Roskyju in Krailu sledila, ter ju danes zjutraj aretirala. Pričakuje ye, da se bo sklicalo posebno veliko poroto, da preišče ta slučaj.
Willimson, W. Va., 1 0. feb. — Obravnava proti premogar)em, ki so obtoženi uboja privatnih kompanijskih biričev, ki so prišli metat družine premogarjev iz družbinih stanovanj v Matewanu, se danes ni mogla nadaljevati, ker več prič ni bilo navzočih. Vseh prič pri obravnavi je okrog 200. Sodnik Baily je izjavil, da bo odsotne priče s sodnim pozivom poklical, da pridejo k obravnavi. O-bravnava se bo nadaljevala jutri.
Mala sodna dvorana je bila danes poljna ljudi, ko se je pričelo i. obravnavo, kajti mislilo se je, da se bo pričelo z zasliševanjem prič.
Polkovnik Hali, ki poveljuje zveznim četam, ki so bile poklicane 3emkaj, je bil tudi nav7:oč v sodni dvorani. Z ozirom na iaz-rirjajoče ogovoriet. da bodo iete kmalu odpoklicane, se je polkovnik Hali izjavil, da on ni doitiii ni-kakih tozadevnih odredb. Irjavil 't, da bo razvoj obravnave, proti 21 obtožencem pokazal, koliko časa bo potrebn; prisotnost Vojakov. Kot se nayuaajp o -ac-, namerava odvetnik za obtožence predlagati, da i pore.ta poda na •lice mesta, kjer .>» je "v/sil boj, v katerem je bil( ubitih 10 osel :.
Zadružni Mvo - zdravilo obstoječe krize
Velik naval ženskih naseljenk.
New York, 10. feb. — Statistika, ki jo je danes objavil naselniški komisar F. A. Wallis, dokazuje, da je v zadnjem času pričelo prihajati izredno veliko število deklet in udov, ki želijo najti v A-meriki svoje slabše polovice.
Poročilo Wallisa izkazuje, da se te ženske v prvi vrsti podajajo v zapadne kraje Združenih držav. Kot se zdi, so evropejske ženske zvedele, da v tem delu Združenih iržav živi približno 10,000,000 Samcev, in odločile so se, da ta položaj izkoristijo.
Pred vojno so ženske tvorile le 30 procentov od vseh naseljencev. Sedanji naselniški rekordi pa izkazujejo, da pride v New York vsak dan od 1 200 do 1 300 žensk. Veliko število od teh je prišlo izključno z namenom, da najdejo može. Vpoštevati je treba, da je danes v Franciji, Angliji in Italiji 5,000,000 žensk, katerim je vojna vzela njih može. 47 odstotkov od vseh naseljencev iz Francije tvorijo ženske; 40 odstotkov od vseh naseljencev iz Anglije so ženske, iz Italije pa prihaja ravno toliko žensk kot moških.
Wallis pravi, da " j e prepričan, da bo tekom tega leta prišlo v A-meriko vseka skupaj naj 1,000,-000 neomoženih žensk.
ŽELEZNIŠKE DRUŽBE TRGA JO PLACE.
Houston, Tex., 10. feb. — St. Louis-San Francisco železniška družba je danes naznanila, da bo znižala plačo svojim delavcem, ki so zaposljeni ob progah, od 42 c na uro na 25c. Krajevni unijski uradniki izjavljajo, da družba s tem krši mezdno pogodbo, ki jo je sklenila organizacija z vlado tekom njene admistracije želez-
Doma ob 7:30
+abvlj'eni ste vsi, 'da
tog
se
no.
—Neki moški je napadel 35-letno Ano Petrovič, 3511 St. Clair ave., ko se je včeraj zgodaj zjutraj vračala iz bližnje grocerije. Ona je začela kričati, nakar j a na-padelec zbežal.
Grof Westarp, ki je vodja konservativcev, je dvignil volilni klic: "Močna Prusija p^d Hohenzollernci I", pomaga pa mu dr. Hergt ki pravi: ''Volitve bodo odločilne za Bdrlin, Prusijo in Nemčijo. — Nemčija se bo oživela šele tedaj,
BITKA MED NEMCI IN BELGIJSKO PATROLO.
— Škof Farrelly bolan. Škof elevelandske katoliške škofije, John P. Farrelly, je nenadoma obolel za pljučnico v Knoxville, Tenn., kjer se nahaja na obisku.
—Slovesna otvoritev mestneg-i kopališča 23. warde se bo vršila na praznik Washingtonovega rojstva 22. feb. Podrobneje bomo poročali pozneje.
London, 1 0. feb.—Brzojavka 17 Amsterodama poroča, da je v Aix-la-Chapelle prišlo do resnih bojev med nemškim prebivalstvom in belgijsko petrolo. Do spopada je prišlo, ko prebivalstvo ni hotelo poslušati ukaza belgij skega poveljstva, ki ni dopustilo praznovanje pusta preko določe ne ure zvečer. Belgijsko vojaštvo, ki ima zaseden ta okraj je ustrelilo na množico, in več oseb ranilo.
— Pogreb. V soboto dne 12 februarja ob 9. uri dopoldne se vriši pogreb Fr. Jančarja, ki je bil ubit od avtomobila v sredo popoldne. Pokojni je bil član društva Carniola Tent št. 1288 Maccabees in 'za'to se torej opozarja vse člane omenjenega dru štva, da se vdeležijo pogreba, ki se vrši iz 'hiše žalosti 10622 Everton Ave.
Sinoči se je otvoril v avditoriju Engineers poslopja vse-ameriški zadružni kongres. Otvoritveni govor je imel predsednik organizacije lokomotivskih strojevodij, War-jen S. Stone, ki je tekor-i svojega govora izjavil, da Združene države stoje pred svojo največjo krizo, kar jih pomni njih zgodovina. Stone je dejal: "Na tisoče farmer-ev propada, in treba je, da se celotni sistem transportacije in distribucije, prodaje in kupovanja zpremeni, ako hočemo rešiti na-od pred propastjo.
"Farmer še ni nikdar dobil za svoje produkte, kar bi bil moral dobiti, med tem ko je moral kon-zument plačevati po trikrat in štirikrat toliko kot je dobil farmer. Upam, da se bo na tem kongresu izdelal kak načrt zadružnega nakupovanja in prodajanja, ki bo rešil ta pereči problem.
''Delali smo resolucije že leta in leta, toda naše resolucije niso bile vredne niti toliko kot je stal papir, na katerem so bile pisane. A-ko je bil kdaj čas, ki je zahteval od ljudstva, da začne misliti trezno, tedaj je tisti čas sedaj. Pod odnošaji, ki vladajo sedaj, ne bi mogla napredovati in obstojati nobena dežela."
MOQKEYJOYA ŽENA UPA, DA BO MOŽ OPROŠČEN.
San Francisco, 1 0. feb. — Rena Mooney, žena Thomas Moo-neyja, ki je bil obsojen na smrt, in pozneje pomiloščen v dosmrtno ječo, upa, da bo izjava John Mc Donalda, ki dakazuje, kako so se kapitalistični interesi zarotili, da namenoma dosežejo Mooneyjevo obsodbo, prinesla njenemu možu svobodo. Poročila iz san quen-tinskega zapora, kjer se nanaja Mooney, pravi, da je Mooney pri najboljšem zdravju, in aa je še ravno tako duševno čil kot preje. Na drugi strani pa se poroča, da bivši okrajni pravdnik Fickert. ki j** v največii mcr:. odgovoren za Vluoneyovo obsodbo, hira, n da e se s težavo opravlja odvetniški posel.
— Zoperstavljanje prav ni< ne pomaga. Sodnik Howells jc obsodil Joe Spitzerja, 2415 Ab bey Ave. na $500 globe ker ni Spoštoval prohibicijske postave Spitzer se je nekaj jezil in go dm jal ter vprašal sodnika, za kaj mu je naložil tako visoke kazen. Zvedel je, da mora pla čati $400 ker je imel v hiši pij a čo, nadaljnih $100 pa, ker >ni takoj povedal resnice. Nato je zahteval Spitzer j ev odvetnik, da gre sodnikova izjava dobesedne v zapisnik. To je sodnika tako razljutilo, da je povišal kazen na $1,000.
—Cena jacem je padla, kot pravijo tržna poročili, in sedal se prodajajo pod 38 in 42 c ducat.
—Sinoči ?e ir- na zapadni 25. cesti pojavil s-lcu poŽit ki je u-ničil, en cel blok, ter napravil za $100,000 škode. Več oseb je bilo v smrtni nevarnosti in le pogumu neke 1 71etne dek'. ,ce, ki si je kljub dimu in ognju priborila pol k telefonu, se je zahvaliti, da ni več ljudi postalo žrtev ognja.
—	Pred sodnikom. "Oh gospod sodnik, samo enkrat sem ga prodal," se zagovarja Leo Nawrocki, 5903 Ackley Ave. Sodnik: "To je bilo popolnoma dovolj. $200 in stroški."
Karl Weiss, 2819 Woodland Ave.. "Nikdar še nisem slišal o Crabbovi postavi!" Sodnik Stevens: ''Dvesto dolarjev in stroški."
Frank Gorišek, stanujoč na 1391 E. 55th Str. j« bil tudi obsojen na $100 gldbe, ker ni veroval v sušo. Izgovor, da je bi-a pijača enega njegovih bordar-jev, ni nič pomagal.
—	Na Delo! Mnogo je Slovenk v Clevelandu in pričakuje se, da pride sleherna, kateri le čas dopušča, nocoj v Slovenski Narodni Dom, kjer bodo elevelandske ženske in dekleta ustanovile svoj klub v svrho agilnej-šega delovanja za Sloveniski Narodni Dom.
STRAN 2.
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Butwinea Place of the Corporation. _________6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c
LastuJe in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIB AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne nrednižtvo. ne npramlitTO. CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY), FEBRUARY 11th, 1921.
jjgffpfc 104
KJE JE VZROK?
"ENAKOPRAVNOST"
FEBRUARY 11 th, 192!.
Ni je stvari bolj zanimive ali bolj važne kot delovanje človeškega duha. Pomislite, kako zanimivo bi bilo, če bi bilo mogoče opazovati delovanje možganov in aktualno videti reci, ki se gode, kadar se prijavi nova misel cd vzunaj, in začne delovati ustroj, ki ustvarja nove misli.
Za vsako človeško misel m dejanje je odgovoren kak zunanji vpliv, pod katerem se v različnih možganih misel razvije na drugačen način. Vzemimo na primer sedanji takozvani val kriminalnosti, ki se je, sodeč po poročilih, razgrnil v večji ali manjši meri okrog vse zemeljske oble. Tudi za ta poja ' morajo biti odgovorni kaki zunanji vplivi ,kot so bili influenčni bacili odgovorni za razširjenje influence sirom sveta. Nekateri ljudje še vedno nočejo priznati, da pojav zločinstev po svetu znači, da morajo biti zanj odgovorni identični vzroki, in iščejo mesto tega vzroke v de.moralizirani policijski upravi tega ali onega mesta.
Kaj je torej vzrok, da ljudje vprizarjajo najdrznejše zloči;;e in umore, ne da bi pomislili v nevarnost, v katero se podajajo.
Slabi časi so tu; to je res. To ima svoj vpliv. Tudi\ '"H/bgsna, in v zvezi z njo govorjenje	'-ju in nasilno-j
kako so razni armadni častniki, ki so bili v civilnem življenju solastniki raznih korporacij, ogoljufali vjado pri naročilih in prodajah konjske opreme za več milijonov dolarjev. Ti častniki se gotovo prištevajo med najboljše in najpatrijotičnejše kroge v deželi. Znano je, da se je tekom vojne potrošilo en bilijon ljudskega denarja za aeroplane, ne da bi se bil poslal na fronto en sam zrakoplov. Tudi premogovni podjetniki so kot "patrijotje" storili svoj delež, da dokažejo svojo brezmejno ljubezen do domovine. Dokazano je, da so računali ves premog, ki so ga prodajali vladi, po par dolarjev pri toni več kot pa privatnim podjetjem. Istotalflb se je goljufalo in graftalo pri gradnji ladij, pri nakupih municije, obleke, in sploh povsod. Toda ali ste že slišali, da je bil kaznovan izmed teh veljakov, ki so si polnili žepe z ljudskim denarjem, medtem ko je cvet dežele prelival kri na bojnih poljanah?
Posebno v Ameriki je položaj tak, da se človeku zdi, kot da sploh ni več nobenega zakona, kateremu bi bili podrejeni ti moderni piratje. Razkritja o velikih goljufijah ne povzročajo nikakega posebnega presenečenja, in nihče ne pričakuje, da bo kateri izmed prizadetih kaznovan.
Duševno čil človek gre preko takih stvari brez nezgode, ker ve, da je to le začasen pojav, in da bodo ljudje končno vendar prišli do spoznanja in napravili konec takim rečem. So pa tudi ljudje, katerih duh je v življenskem boju že tako oslabel, da si vspričo takih reči mislijo: "Ves svet stoji na laži in goljufiji. Zakaj bi si jaz ne pomagal na ta ali oni način?"
Ta proces mišljenja bi morda videli, če bi bilo mogoče opazovati delovanje možganov; a<ko ne v vseh slučajih, gotovo v številnih, kajti nemogoče si je misliti, da* bi zla dejanja enega razreda ostala brez vpliva na mišljenja druzega razreda.
FRANCIJA IN DUŠEVNO NAD-VLADJE V EVROPI.
(Dalje.)
Fr, nccščina in bližnji Vzhod pred svetovno vojno.
Posladice poraza, ki ga je do-
•stih, izigrava kolikor toliko vpliva, toda ee bi pripisovali | -:vela Francija pod vlado Napo tema vzrokoma vsa tekoča kriminalna dojanja, b. se go- ; ,a j11, v letih i870—71 • sc
j-Ann -7vnr>+i'1i	*	(oue uničevalne v vsakem oziru ir
tovo zmotili.
Nam se zdi, da eden izmed poglavitnih vzrokov zlo-
činskega vala tiči V tem, da ie ves sv-bil svojo vest. Zadnje Čase je svet oi<, vestnosti, da ni čuda, da so slabotne j ' prihajati do prepričanja, da ne velja bi šten, temveč da se je treba posluževati metod.
a t
erai.
nen. zgu->!iko brezni pričeli or in po-rektnejših
Pomislimo na položaj, ki ga je ustvarila >i a. Onim ki so imeli že prej dosti, je prinesla vie več, :ti so imeli prej malo, je vzela še tisto malo. Vojna je koncentrirala bogastvo vsepovsod. Vsepovsod se obdavčuje reveža do skrajne meje njegqve zmožnosti, bogatini pa se rede čimdalje bolj. Profitarstvo cvete po vseh deželah, in poskusi, da se je zatre. so tako otročji in neučinkoviti, da ne morejo imeti druzega'učinka kot da ustvarjajo pri ljudeh le jezo in zakrknjenost.
Pred par dnevi ste čitali med dnevnimi novicami,
so
v vsakem oziru in jdi za intelektualni vpliv francoskega naroda. Nemška vseučelišča so stopila na mesto francoskih, oči tistih narodov, ki so iskali svojo izobrazbo v tujini, so se začele o-bračati v Berlin in ne več v Pariz kakor prej. Dočim pa je Nemčija povsem izpodrinila francoski vpliv n. pr. Rusiji (dejstvo, da je obstojala zveza med Francijo in carsko Rusijo ne menja nič na stvari), so se Francozi vendar obdržali v takoimenovanem Levantu, t. j. na vsem bivšem turškem ozemlju in na Grškem. V teh krajih je bil vpliv francoskega jezika in francoskega duha zelo velik, kljub nasprotnemvi prizadevanju nemškega duševnega imperijalizma. Na podlagi posebnih predpravic na Turškem in Grškem (razne
kontrole, Francija je obenem z An glijo, zaščitnica grške neodvisnosti, dalje zaščitnica kristjanov na Turškem itd.) si je ustvaril francoski narod poseben sistem šol in zavodov, ki skrbijo za širjenje francoskega jezika med tamkajšnjo inteligenco. Radi tega ga ni turškega ali gršska inteligenta, ki bi ne znal dobro francoski in ki bi ne poznaval francoske kulture v precejšnji meri.
Francoski duh v Jugoslaviji.
Po vojni je začel francoski val zopet močneje pljuskati na celem Balkanu. Poleg dosedaj ohranjenih postojank na Turškem, Grškem in Romunskem je začel objemati zmagoslavni francoski inie-lektualni imperijalizem nova ozemlja—mlado Jugoslavijo.
Pred vojno je bil vpliv Francije v tem oziru zelo neznaten, bodisi v vsakdanjem življenju bodisi v šoli. Kar se tiče šole, naj se naglasi, da se je poučevala nemščina po srednjih šolah bivše Srbije v vseh osmih razredih, dočim so bila odmerjena francoščini le štiri zadnja leta. To razmerje bi bilo ostalo skoraj gotovo neizpre-
menjeno tudi v Jugoslaviji po zmagi, da ni prišla invazija srbskih dežel s strani ^Avstrijcev in Nemcev in izselitev dobršnega dela srbskega prebivalstva in z njim na stotine šolske mladine. Vsa ta šolska mladina se je šolala v treh. letih ^izgnanstva skoraj izključno v Franciji.
To dejstvo je imelo dalekosež-ne posledice za duševno zbližanje francoskega in jugoslovenskega naroda. Ze leta 1916. v mesecu novembru se je napravil v te* stvari prvi uradni korak s strani obeh prizadetih vlad, francoske in srbske vlade, s tem, da ste sklenili ti dve vladi poseben šolski dogovor z ozirom na vzgojo in pouk izseljene srbske šolske mladine.
Po svojem obsegu je bil ta dogovor le neznatne naravi. Slo je v prvi vrsti za to, da se doseže od francoskega naučnega ministrstva, da prizna srbski maturi enako veljavo (equivalence) s francoskim 'baccalaureat-om," tako da bi bilo mladim Srbom omogočeno vpisovanje na razna francoska vseučelišča. V drugi vrsti je bilo treba poskrbeti za številne dijake srednjih šol, ki so morali prekiniti svoje nauke vsled sovražne invazije. V to svrho so se ustanovili posebni tečaji za maturante po nekaterih francoskih mestih. Celo zadevo pa je vodil srbski šolski urad v Parizu (Office Scolaire se.-be), | ki je bil ustanovljen v zmislu go-riomenjenega dogovora med srbsko in francosko vlado.
Nova kultura in šolska pogodba.
Po povratku srbskih in drugih beguncev, katerih večina je živela v Franciji, se je lotila Jugoslo-venov prava francoska bolezen, liudje so začeli kar noreti za francoščino in vse, kar je francoskega: pravi, pravcati snobizem.
Vsled tega razpoloženja se je ustvaril v Jugoslaviji ugoden položaj za vse prijatelje in prepo-vednike tesnega duševnega zbli-žanja med obema narodama.
Samo PO sebi .se ra?urpe, da stara šolska pogodba iz let 191 6. ni več mogla zadostovati novim potrebam. Zato se je začelo misliti na novo in širšo pogodbo, s katero bi se osigurali za vedno tesni intelektualni odnošaji med Jugo-sloveni in Francozi. Načrt te pogodbe je že izdelan in ga proučujejo sedaj francoski in jugoslo-venski narod vseučiliški in uradni krogi. Kljub temu, da so hoteli spočetniki tega načrta obdržati stvar tajno, dokler ne postane gotovo dejstvo, se je posrečilo vendar nekaterim listom dobiti vpogled v natančno besedilo nove pogodbe.
V nastopnem naj označim le najglavnejše določbe te velevažne
kulturne pogodbe. Obe prizadeti vladi smatrate za najizdatnejše sredstvo v dosego najintimnejšega duševnega zbližanja med Jugoslavijo in Francijo: 1. šolanje jugoslovenske mladine v Franciji in poučevanje francoščine v Jugoslaviji; 2. v obeh deželah se u-stanovijo v področju vseučilišč
posebni jugoslovenski, oziroma bo poverjen francoskim profesor francoski instituti; 3. izmenjava jem in lektorjem,, ki jih bo plače vseučiliških profesorjev; 4. v Ju- vala jugoslovenska vlada goslaviji bi se ustanovile francoske biblioteke, v svrho širjenja francoskih knjig, revij in listov;
v treh zadnjih vojnah, ki jih je imela Srbija.
Z ozirom na visokošolski pouk francoščine predvidja pogodba takojšnjo ustanovitev stolice *a francoski jezik in književnost na belgrajskem vseučilišču in — čim* prej bo mogoče — tudi na drugih jugoslovenskih univerzah. Pouk
5. organizacija prevodov v srbohrvaški jezik važnih francoskih del, ki niso še prestavljena; 6. v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani se ustanavijo posebni francoski zavodi (Maisons francaises) v katerih
Francija in duševna........^
Vodstvo in nadzorovanje.
Vodstvo in nadzorovanje pouka bo poverjeno posebnemu šolskemu uradu, ki se ustanovi v Belgradu (Office d'Enseignemen' Francais). Na čelu mu bo ravna-
govski muzeji, dalje krožki.
se bodo nahajali umetninski in tr- telj, francoski vseučiliščni profc društva in SOr, ki ga bo imenovalo francosko naučno ministrstvo sporazum' no z jugoslovenskim.
Naloga francoskega šolskega u" rada v Belgradu bo predvsem °r' ganizirati pouk francoskega jez'' ka v Jugoslaviji. Nadzoroval izvrševanje šolske pogodbe in posredoval med fraincoskimi ,n jugoslovenskimi učenjaškimi kr°' gi, da pride med njimi do najožji stikov. Dalje bo poverjena uradu srb za prirejanje javnih predavanj v francoskem jeziku P° Jugoslaviji.
Francoskemu šolskemu urad" v Belgradu bo odgovarjal v P®11' zu jugoslovenski šolski urad (^' iice Scolaire Yougoslave), katere' mu bo poverjeno nadzorovanje 1,1 pokroviteljstvo nad jugoslovensk" mladino, ki se bo učila v FranO1 v zmislu i> meravane šolske P0' godbe. Zraven tega in neodvisp0 od šolskega urada bo imelo jug0' slovensko naučno ministrstvo v Parizu še posebnega zastopnik3' Njegova naloga bo proučevati Vs* vprašanja, ki se bodo tikata ^ll ševnih odnošajev med Francii0 '"J Jugoslavijo, posebno pa bo skrbeti za to, da vzbudi pri sebnih francoskih kulturnih drU' tvih kar največ zanimanja za vljenje francoskega duševnega 1 moralnega vpliva v Jugoslaviji-Nadaljevanje na strani 4.
Nadaljne določbe se tičejo šolanja jugoslovenske mladine v Franciji. V ta namen se bo zahteval od francoskega parlamenta poseben kredit za štipendije. Med drugimi določbami o v.isokih šolah je posebno važna tista, ki se nanaša na morebitne reforme. Za ta slučaj se obvezuje jugoslovenska vlada in tudi francoska, da boste gledali, da se organizacija visokih šol v eni in drugi deželi kar najbolj izenači.
Sledijo še nekatere splošne določbe o srednjem, ljudskem in tehničnem in stanovskem pouku. Tudi v teh vejah se predvida gotovo število štipendistov, ki se bodo učili v Franciji večinoma na stroške francoske vlade.
Pouk francoščine v Jugoslaviji.
To bi bile v splošnem obveze s francoske strani. Sedaj pa sledijo važne določbe, ki se tičejo pravic "francoskega jezika in duha" v Jugoslaviji. Namen obeh vlad ie, da se omogoči čim večjemu številu jugoslovenskih mladeni-čev, da bodo lahko študirali po francoskih vseučiliščih. V ta namen se obvezujete obe vladi, da ustanovite v Jugoslaviji čimvečje število dvojezičnih šolskih zavodov, večinoma srednjih šol ^sake vrste. Ti zavodi bodo lahko državni in zasebni. Vzdrževanje dvojezičnih šol bi šlo na skupne stroške francoske in jugoslovenske vlade in sicer tako, da bi jugoslovenska vlada skrbela predvsem za šolska poslopja in njih notranjo opremo, dočim bi plačevala Francija francoske učne moči in skrbela za učila, šolske knjige, zemljevida, instrumente, biblioteke itd. Obe državi pa boste ustanovili določeno število štipendij za dijake teh dvojezičnih šol, v prvi vrsti za sirote padlih vojakov
BBRBBBBBBBBBBBBBBBBflBBII*''
KUPITE DELNICE SLOV.D®1*
DOMA V COLLINWOOD^-R!BSHE2aiSBBBBaBBBBBBEBBBia«0S?
List Enakopravnost je pričel jati iz potrebe. Tako je tudi potrelr no, da se ga povspeši do cilja— ne in ncomajene podlage v spIo®n Da se to uresniči, je velike sti to, da se vBak izmed čital potrudi pridobiti čimveč novih "
jevnikov — naročnikov. .List je
sir
ki
ril že mnogo za vas, da za vaSi citate te vrstice. Koliko ste Pa 8'°" rili vi za list?
®®©®S
llillllHllilllllliglllgllliillllillll!!!!!1 AN ATOLE FRANCE:
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI.
Poslovenil OTON ZUPANČIČ
Vedenje tega gosta je mojega očeta presenetilo in celo razdražilo. Toda znal se je preirtagovati. Vstal je, s prtičem pod pazduho, stopil je h kaminu, uprl pesti ob stegna in se pripognil nad plamen.
Ko si je dovolj ogledal svoje razdejano ognjišče in brata Angela, pokritega s pepelom, je izpregovoril:
''Vaše veleblagorodje mi bo že oprostilo, ali jaz vidim tukaj samo izprijenega meniha, pa nikake salaman-dre."
"Sploh pa," je pristavil oče, ''mi je malo žal. Zakaj, kakor sem slišal praviti, ie to grda žival, kosmata in ro-gata, z velikimi kremplji."
"Kakšna zmota!" je odgovoril črni možak; .''Sala-mandre so podobne ženskam, ali, pravilneje rečeno, Nimfam, in so bitja popolne lepote. Toda bedak, da izpra-sujem vas, ali vidite to-le tukaj. Treba mu je bili filozofu, kdor hoče videti Salamandro, in mislim, da v tej kuhinji pač ne bo filozofov."
"Utegniti bi se motiti, gospod," je oporekel abbe Coignard. "Jaz sem doktor teologije, magister lepih u-metnosti; prej sem podučaval krške in latinske moraliste, katerih maksime so mi krepčale dušo v zmedah mojega življenja, in prav posebno sern rabil Boetija za obkla-dek zoper duševne bolečine. In tukaj-le poleg mene sedi Jakob Vrtiraženj, moj učenec, ki zna iz ust sentence Publija Sirskega."
Neznanec je obrnil proti abbeju svoje rumene oči, ki so se čudno svetile nad orlovskim nosom, in se je u-ljudneje, nego bi pričakoval od njegovega divjega obraza, opravičil, da ni na prvi hip spoznal odlične osebe.
"Zelo verjetno je," je pristavil, "da je ta Salaman-
dra prišla zavoljo vas ali vašega učenca. Videl sem jo prav razločno s ceste, ko sem šel mimo te kuhinje. Bila bi bolj vidna, ko bi bil ogenj živahnejši. Zato je treba dobro netiti,'kadar začutimo, da je v kaminu Salamandra."
Toliko da se je neznanec ganil, da bi iznova razgre-bal pepel, je brat Angelas plašan pokril svojo juho s koncem halje in je zaprl oči.
"Gospod," je nadaljeval Salamandrar, "dovolite, da se vaš učenček približa ognjišču in pove, ali ne vidi nad plamenom nekaj ženski podobnega."
Tisti hip se je dim vstajajoč v dimnik, s posebno gracijo zaokrožil in je delal obline, ki bi lahko predstavljali bujno razvite boke, če si vso svojo pozornost do skrajnosti napel, seveda.
Zatorej se nisem kar na lepem zlagal, ko sem rekel, da sem mogoče res nekaj videl.
Komaj sem bil dal ta odgovor, že je zamahnil neznanec s svojo cez vse mere dolgo roko in me je udaril po rami tako trdo, da sem mislil, zdaj mi je pa zlomil ključnico.
'Dete moje," je rekel takoj z zelo milint} glasom, dobrodušno me gledaje, "moral sem napraviti na te ta krepki vtisek, da ne boš nikoli pozabil, kedaj si videl Salamandro. To je znamenje, da ti je namenjeno postati u-čenjak in morda vedež. Sploh sem že iz tvojega obraza ugodno sklepal na tvoj razum."
'Gospod," je pripomnila moja mati, "vsega se nauči česar se le hoče, in če Bog da, bo duhovni gospod. '
Gospod Jerom Coignard je pridodal, da so mi koli-kortoliko koristile njegovo lekcije, in oče je vprašal tujca, ali gospod ne bi hoteli malo prigrizniti.
"Jaz nimam te potrebe," je rekel možak, "in lahko l prebijem letp in dan in še čez brež vsakokršne hrane, ra-zun nekega eleksirja, katerega sestava je znana samo modrijanom. Ta sposobnost ni nič meni posebnega; skupna je vsem modrijanom, in znano je, da se je vzdrževal slavni Cardan več let vsake hrane, ne da bi mu bilo to kaj prizadelo. Narobe, njegov duh je pridobil v tistem času prav posebno živahnost. Vendar pa," je pristavil filozof,
bom jedel, kar mi ponudite, samo zato, da vam ustre-žem."	;
In brez okolišev je prisedel k' naši mizi.
Isti hip je pomaknil brat Angelus brez vsega šuma prucico med moj in mojega učitelja stol in se je prištulil ravno pravi čas, da je dobil svoj del jerebičje paštete, ki jo je mati prinesla pravkar na mizo.
Ko je filozof vrgel svoj plašč čez naslonilo pri stolu, smo zapazili, da ima na suknji demantne gumbe. Sedel je ves zamišljen. Senca njegovega nosu mu je padala preko ust, in upala lica so se mu udirala v čeljusti. Njegova mračna volja se je prijela vse družbe. Celo moj dobri u-čitelj je bil molčeč. Slišati je bilo samo še fratra, ki je žvečil svojo pašteto.,
Nenadoma je filozof izpregovoril:
Čim bolj to premišljam, tem bolj sem preverjen, da je prišla Salamandra zavoljo tega-le mladega fanta."
In pokazal je name s konico svojega noža.
"Gospod." sem mu rekel, "ako so Salamandre res takšne, kakor pravite vi, potem me je ta zelo počastila irf sem ji jako hvaležen. Ampak, da po pravici povem, sem jo bolj slutil nego videl in to prvo srečanje je vzbudilo mojo radovednost, ni je pa zadostilo."
Mojega dobrega učitelja je kar dušilo, ker ni mogel govoriti, kakor bi ga bi bilo volja.
"Gospodine,' je izbruhnil hipoma proti filozofu, ''jaz imam enainpetdeset let, sem licencijat lepih umetnosti in doktor teologije; prebral'sem vse grške in latinske pisatelje, ki se niso pogubili v nezgodnih časih ali po človeški zlobi, pa nisem videl še nobene Salamandre, iz česar po vseh pravilih našega razuma sklepam, da jih sploh ni."
Brez zamere," je dejal brat Angelus, ki se je davil z jerebico in strahom. ''Oprostite. Ali Salamandra žali-bog so, in negi jezuitski pater, čigar ime 3em pozabil, je razpravljal o njih prikazovanjih. Jaz sam sem videl v kraju, ki se kliče Saint-Claude, pri Izmetih Salamandro v kaminu; čisto lonca se je.tiščala. Imela je mačjo glavo, krastačji život in ribji rep. Izlil sem poln pisker blagoslov-
ljene vode na to zverino in pri tej priči se je razpuhtel® zrak s strahovitim pokom,- kakor bi ribo pekel, zavita v oster dim,, ki bi mi bil skoraj oči ožgal. In to, kar se^ vam povedal, je tako resnično, da mi je brada najmanj den dni smrdela po smodu; to priča bolj od vsega ^ gega, kako zlobne nature je ta žival."
"Vi, frater, brijete iz nas norce," je dejal abbe, ^ sa krastača z mačjo glavo ni prav nič bolj resnična Nimfe tega-le gospoda tukaj. In vrhu vsega je to še g3 na izmišljotina."	1 v
Filozof se je zasmejal.
Brat Angelus," je rekel, "ni mogel videti modrJ3"1 ske Salamandre. Kadar srečajo ognjene Nimfe kapu0'"1 mu pokažejo hrbet."
"Ho, ho!" se je zakrohotal moj oče. "Nimfin hr^' to je še vse prelepo za kapucina."
In ker je bil dobre volje, je poslal fratru velik ° zek paštete.
. i *
Moja mati je postavila pečenko sredi mize ,n ' porabila priliko, da je vprašala, ali so Salamandre d« kristjane, o čemer je.dvomila, ker ni svoj živ dan sli83' da bi prebivalci ognja častili Boga.
"Gospa," je odgovoril abbe, "več teologov J6^ sove družbe je priznalo eksistenco nekega ljudstva 1(1 bov in succubov, ki niso pravzaprav demoni, ker n® ^ begnejo, če jih poškropimo z blagoslovljeno vodo, jih ne prištevajo zmagoviti cerkvi, zakaj poveličan' ^ hovi ne bi nikakor poizkušali zapeljevati pekove ^ kakor se je pripetilo v Perudžiji."	[f
"Toda če želite moje mnenje, vam povem, da 5° . vse bolj umazane utvare kakega svetohlinca nego-'1 g zori modroslovskega doktorja. To smešno vražarstvo
si sinovi svet« ^
ramor sovražiti in obžalovati, da kve, rojeni v luči, utvajajo o svetu in o Bogu manJ.,'cp' šeno idejo, nego si jo je Platon ali Ciceron v poganS">.;() mraku. Bog, to smelo trdim, je manj odsoten v . vem Snu," nego v teh črnih demonologičnih trakta1'^' terih pisci se imenujejo kristjane in katolike."
(Dalje prih.)
ozrla na ok;rag, vznemirjena nad tem, da se tudi ona čuti pokrep-čano in srečno. Kaj bi vendar mirna sreča v tem izgubljenem kotičku, ko vlada vsenaokoli zgolj žalost in gorje! Z obupnim vzma-hom roke ga je opomnila, naj se podviza.
"Bežite, bežite, hitiva. . . . Kje je bilo? Ali veste ra gotovo, kje ste videli Honoreja?"
In petdeset korakov odondot, ko sta naposled dospela na Ilirsko planoto, se je razprostrlo pred njunimi pogledi IlIy-sko planoto, se je razprostrla pred njunimi pogledi široka ravnina. To pot je bilo pravo bojišč^. Golo ozemlje, ki se je širile^ do obzorja, pod prostranim bledim nebom, neprestano izsipajočim dež. Mrtvi niso ležali na kupih. Vsi Prusi so morali biti že pokopani, kajti niti c-nega njih ni bilo več videti med raztresenimi trupli Francozov, ki po ležali ob cestah, po štrniščih in po jarkih, kakor je nanesel bojni slučaj. Prvi, na katerega sta naletela ob živi meji, je bil seržant, krasen človek, mlad in čvrst, ki se ie navidezno še smehljal z napol odprtimi ustmi in mirnim obrazom. Toda sto korakov dalje, o-nostran ceste, sta zagledala drugega, strašno razmesarjenega, glavo napol odtrgano, pokritega z brizgi možganov. Nato, po osamljenih truplih, so ležale tuintam majhne skupine; zagledala sta jih sedem po vrsti, kolena na zemlji, s puško ob licu, ustreljenih, kakor da bi še streljali; v njuni bližini pa je bil padel podčastnik in je ležal še zdaj, kakor da poveljuje. Cesta se je vlekla nato ob ozki soteski, in tu jih je iznova zagrabila groza, spričo te jame, kamor se je zrušila cela desetnija pod točo karteč: trupla so jo polnila do roba; to je bilo padanje in prekopi-cavanje ljudi, ki so razbiti in zavozlani drug za drugim razkopali ž.olto zemljo, z zavitimi rokami, ne da bi jo mogli prijeti.
Črna tropa vranov je krokaje odletela, in že so brenčali roji mu-šic nad mrliči ter se. vračali trdovratno, vedno iznova, tisoči in tisoči, da se napijo krvi svežih ran.
''Tak kje je tisto?" ponovila Silvina.
Na to sta hodila za obdelanim poljem, ki je bilo vse pokrito s te-lečnjaki. Kak polk jih je moral pometati stran v prehudi stiski, v napadu silnega strahu. Ostanki, s katerimi so bila tla posejana, so dajali možnost ugibati, kaj se je zgodilo v boju. Na repnem polju so ležale raztresene čepice kakor široke rože; cunje uniform, na-.amnice in pasovi so pripovedovali o divjem spopadu, o eni tistih .edkih borb iz bližine, ki so se bile vršile v strašnem dvanajstu-nem dvoboju topništva. Kor^ik za korakom se je noga spotikala nad rstanki orožja, nad sabljami, bajoneti, puškami in chassepotkami, v toliki množini, da se je zdelo, kakor da rasto iz tal, žetev, ki je pognala nekega strašnega dne. Skodelice in vojaške steklenice, in vse, kar je bilo padlo iz počenih telečnjakov, je pokrivalo pota. — Čez vsa polja, ki so sledila odslej drugo drugemu, je bilo razprostrto velikansko opustošenje: plotovo izdrti, drevesa kakor opa-ljena v požaru, celo zemlja raz-kopana od granat, razteptana z nogami, trda od galopa množic in tako razdejana, da se je zdelo, da ostane vekomaj nerodovitna. Dež je potapljal vse v svojo bledo mokroto; trdovratno se je dvigal vonj bojišč, ki diši po gnijoči slami in ožganem suknu, po mešanici gnilobe in smodnika.
Silvina, naveličana tem smrtnih poljan, kjer se ji je zdelo, da hodi že dolge milje, se je z naraščajočim strahom ozirala naokrog.
"Kjer je tisti kraj? Kje je vendar?"
(Dalje prihodnjič.)
iriiiilillillHlniilllfililiilifc
(Dalje)
preje Nemeth State Bank
Našim prijateljem!
PRIČENŠI Z 10. FEBRURJEM-1921
bo poznana
THE NEMETH STATE BANKA
pod imenom
1 oda mimo je prišla patrulja, ki je razkropila radovedneže; cesta je bila zopet zapuščena, samo straže, mračne in krute, so pazile z zlim očesom, da je vsakdo izpolnjeval njih zločinsko naročilo.
"Te svinje, te svinje!" je ponavljal Prosper zamolklo. "Nevada bi bilo zadaviti enega ali dva.'
Silvina mu je zopet velela molčati, vztrepetala je. V hlevu, ki mu je bil ogenj prizanesel, je tulil pes, že dva dni zaprt in potem pozabljen, s tako otožnim, žalostnim lajanjem, da je vejala groza pod nizko visečim nebom, odkoder je škropil rahel, sivkast dež. V tem trenotku, pred montivil-lierskim parkom, jih je doletelo strašno srečanje. Pripeljalo se je po vrsti troje velikih kolesnic, naloženih z mrliči; bili so vozovi za smeti, kakršne polnijo ob cestah vsako jutro z včerajšnjimi odpadki; in kakor drugače s smetmi, so jih polnili zdaj s človeškimi tru-rli; pred vsakim truplom so ob stali, vrgli ga na voz in se nato med glasnim škripanjem koles odpeljali dalje, da se kmalu zopet u-stavijo; tako je šlo skozi ves Ba-zeilles, dokler se ni voz napolnil do vrha. Nato so nepremično čakali na cesti, dokler jih niso spra- j vili k jami. Videle so se noge, štrleče v zrak. Napol odtrgana giava se je obešala čez rob voza. Ko so se vsi trije vozovi zopet premaknili ter oddrali po mlakužah, je visela iz enega dolga, bleda roka; drgnila se je ob kolo, obdrg-nila se polagoma in je bila naposled odrta do kosti.
V
v vasi Balan je dež ponehal; Prosper je pregovoril Silvino, da je pojedla košček kruha, ki ga je iz previdnosti vzel s seboj. Ura je bila že enajst. Ko pa sta prišia v bližino Sedana, jih je še enkrat ustavila straža. To pot je bilo strašno. Častnik se je razljutil in se celo branil vrniti izkaznico; v brezhibni francoščini je izjavii, da je ponarejena. Vojaki so na njegovo povelje porinili osla z vozičkom vred v neki skedenj. Kc*i storiti? Kako nadaljevati pot? Takrat je Silvino, ki jo je že prijemal obup, navdala misel: spomnila se ie bratranca Dubreuil-a, sorodnika očeta Foucharda, ki ga je poznala sto korakov odondot vrhu malih ulic nad predmestjem. Morda bi poslušali njega, meščana. Pustila je osla tam ter odpeljala Prospe-ra's seboj, ker so jih izpustili s~ pogojem, da pustita voz pri straži. Ko sta stopila v stoletni brestov drevored, jih je oddaleč silno presenetil pogled, ki se je nudil o-čem.
'Vraga!" je dejal Prosper, — "tem se dobro godi!"
i Pod stopnicami, na drobnem I produ terase, je zborovala vese-j la družba. Okoli mizice z mramor-j no ploščo so stali v krogu naslo-I njači in nebesnomoder satinast di-I van—čuden salon pod milim nebom, ki ga je močil dež že od včerajšnjega dne. Dva zuava sta slonela na komolcih vsak v svojem kotu divana; zdelo se je, da zdajci počita od smeha. Majhen infan-terist je sedel v naslonjaču ter se sklanjal naprej kakor da bi se držal za trebuh. Trije drugi so se malomarno opirali na področnike svojih stolov, dočim je lovec iztezal roko, kakor da hoče vzeti kozarec.
"Kako da so še vedno tukaj?' je zamrmral Prosper, osupel vedno bolj, čim bliže je prihajal. — "Strela božja, * ti se ne menijo mnogo za Pruse!"
Takrat je Silvina vzkliknila, široko odprla oči, ter razmahnila od nenadne groze. Vojaki se niso ganili: bili so mrtvi. Zuava sta b£ la le dve otrpli trupli z zvitimi rokami in odtrganimi nosovi, oči pa so visele iz jam. Smeh tistega, ki se je držal trebuh, je prihajal od krogle, ki mu je razklala ustnice i in izbila zobe. Prizor je bil v resnici grozen: ti nesrečneži, ki so v svojih polomljenih pajacovskih
In ko je motril ostale mrliče, ki <o ležali počez po drevoredu, pod drevjem in na travi, tistih trideset junakov, med katerimi je bilo tudi truplo poročnika Rochasa, predrto od krogel in zavito v zastavo, je dodal resnobno in z izrazom velikega spoštovanja:
"Hudo so se udarili tukaj; čudil bi se, če bi našel na tem kraju civilista, ki ga iščete."
A Silvina je že stopila v hišo; okna in vrata so zijala strta v mokri zrak.
Zares, nikogar ni bilo tu. Gotovo so prebivalci zbežali pred bojem. Ko je trdovratno silila dalje in stopila naposled v kuhinjo, se ji zopet izdavil krik groze. Pod izlivalnikom je ležalo dvoje trupel, zuav, lep človek s črno brado, in ogromen Prus, obadva srdito objeta. Zobje prvega so 3e bili zadrli drugemu v lice, otrple roke niso bile izpustile žrtve; zdelo se je da pokata zlomljeni hrbtenici še vedno; odedve trupli sta bili zapleteni v tak vozel večne besnosti, da so jih morali kasneje skupaj pokopati.
Zdaj se je Prosper podvizal, da odvede Silvino odtod, ker nista i-mela česa iskati v tej odprti hiši. kjer je prebivala smrt. Ko sta cef v obupu vrnila k straži, ki jima je bila obdržala osla in kolesnico, je 3reča hotela, da sta našla pri o-durnem častniku generala, ki si je ogledoval bojišče. Ta je pogledal izkaznico. Nato jo je vrnil Silvi-io in dejal sočutno kimaje z glavo, naj puste ubogo žensko in nje-lega osla, da poišče svojega soproga. Brez nadaljnega čakanja 3ta se napotila s spremljevalcem / spremstvu ozke kolesnice, gor jroti Fond de Givonne, ravnaj e :e po obnovljeni prevovedi, ki ji-na je branila iti skozi Sedan.
Nato sta se obrnila na levo, da ■>o cesti, ki vodi skozi Garennski 5[ozd, dosežeta Illy-sko planoto, i \ tudi tukaj so jih zadržali; pač dvajsetkrat sta mislila, da ne prideta skozi gozd, tako so se kopičile zapreke.
Korak za korakom so jima zahirala pot drevesa, posekana od granat kakor ubiti velikani. To je )ila bombardovka gozda, kjer je hgenj topov uničeval stoletna življenja, kakor v, kakem .kareju tare garde, vztrajajočem v neo-tianjni trdnosti veterancev. Vsepovsod so ležala debla, obeljena, ' preluknjana, razklana kakor človeška telesa. To uničevanje, ta nesarija vej, plakajočih svoj sok, e bila v nečem podobna turobni ?rozi človeškega bojišča. Pa tudi rupla so bila tukaj; vojaki, ki so oadli bratovsko z drevesi. Poroč-lik s krivi j enimi usti je grebel z obema rokama po zemlji ter trgal travo iz tal. Dalje proč je ležal nrtev kapitan na trebuhu, glavo dvignjeno, kakor da bi tulil od Dolečine. Drugi so se zdeli, kakor la spe pod grmičevjem, dočim e imel zuav ki se mu je bil zapalil tiodri pas, lase in brado popol-loma osmojeno. Večkrat sta mo-ala na tej ozdi gozdi stezi odrivati trupla, da je mogel osel na-laljevati svojo pot.
V majhni stranski dolinici se je itrahota nenadoma nehala. Bitka e šla nedvomno po drugi strani •nimo, ne da bi se dotaknila tega >relestnega kotička narave. Niti 2no drevo ni bilo obstreljeno, ni-:i ena rana ni krvavela na mahu. Potok je tekel med okričevjem, stezica, ki mu je sledila ob bregu, ie je senčila pod visokimi vejami bukev. Presunljiva lepota je kraljevala tu in čuden mir: ta svežost tekoče vode, ta drhteči molk zelenega listja.
Prosper je ustavil osla, da ga napoji ob potoku.
"Ah, kako je tu človeku dobro!" je vzkliknila nehote z olajšanim srcem.
Silvina se je začudenim očesom
ZDRAVI OTROCI SO BOGASTVO NARODA
Ce ne morete sami dojiti svojega otroka potem ne bodite brezbrižni; dajte mu
Sprememba imena znači samo, da je postala NEMETH STATE BANKA tako velika, čvrsta in mogočna, da je boljše ako ni več poznana kot banka ene same "osebe.
Pred 35 leti je pričel IVAN NEMETH kot agent za pošiljanje denarja v nekem malem mestecu države Pensylvanie. Z veliko vstrajnostjo in poštenim delovanjem je kaj kmalu po'stal eden izmed prvih privatnih bankirjev v New Yorku. Kasneje je vstanovil NEMETH STATE BANKO ln postal njen prvi predsednik. On bo ostal predsednik tudi AMERICAN UNION BANKE in bo tudi v bodoče opravljal bančne posle. On je jamstvo, da se bo tudi v bodoče gledalo za koristi vlagateljev in vsi, ki so poslovali v prošlosti z NEMETH STATE BANKO so prošeni, da >se poslužujejo tudi v bodoče AMERICAN UNION
banke.
Samo ob sebi se razume, da je prevzela AMERICAN UNION BANKA popolno odgovornost za vse uloge denarja, za pošiljatve in druge kupčije NEMETH STATE BANKE kajti spremenjeno je bilo samo ime, kar je odobril bančni oddelek in vrhovno sodišče države New York. Na-C1n poslovanja in osobje banke ostane nespremenjeno.
Sredstva AMERICAN UNION BANK znašajo sedaj $2,224.775.86.
(CONDENSED MILK)
hrano, ki je uspešno vzredila na sto tisoče otrok v zadnjih dvainšestdesetih letih.
THE BORDEN COMPANY
BOHDEN BUILDING	NEW YORK
Izrežite ta kupon SEDAJ — in ca pošljite še DANES in prejeli boste ZASTONJ naSo kniieo "Dobrobit deteta" (Baby's Welfare), ka tera vam pove. kako držati otroka zdrave-Ka in vam d$ tudi instrukcije v vašem ie-ziku. kako ga hraniti.
PSS5
sgSjae BRWS>'

Naslov
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI
IVAN NEMETH, predsednik
Podružnica: 1597 Second Ave. Vogal 83rd St.
Pozor!
Pozor!
NEW YORK CITY.
Ali mislite potovati domov ?
Pot ^'^e, da vam uredimo vse potrebno za potovanje in vaša do Va-m k° v zabavo. Preskrbimo vam lahko potni listek prav v yažefCa doma, skrbeli bomo za vašo prtljago in vam nudili
Pomoč pri dobavi potrebnih listin za potovanje.
u,.„ Naš New Yorski zastopnik vas bo spremil skozi eolninski do ladje.
L j sledi nekaj ladij, ki odpoveja v bližnji bodočnosti.
La(i'la Clay, naravnost v Hamburg...........19. februarja
Laj?a Susquehanna naravnost v Bremen.........19. februarja
,Ja -Antigone, naravnost v Bremen ...........19. februarja
Lu<pa ^an Giusto, naravnost v Trst,...........15. februarja
D'Aosta, naravnost v Napelj.......16. februaria.
La.-!a America, nai-avnost v Napelj, ..............10. marca
Lai|J.a Columbia, naravnost v Trst................. 16. marca
•la Mt. Clay, naravnost v Hamburg.............22. marca.
V	REKO ..................................$111.50
V	ZAGREB ................................$110.90
J. BUDAPEŠTO ............................$116.00
,vr KASSA .................................$115.50
l LJUBLJANO ........■....................$110.00
£}A. DUNAJ ................................$111.00
v ODERBERG .............................$129.80
* PRAGO .................................$128.50
B0 n . afte in denarne nakaznice pošiljamo v vse dele sveta
ajnižjih cenah. Varnost jamčena.
H0 v v ^elite še več pojasnil, ne pozabite pisati ali priti oseb-naš urad.
Cenjenemu' občinstvu naznanjava, da la restavracijo na
sva prevze-
od Mr. JAKOB GRDINA. Prostori so popolnoma pre-vi-ejeni, postrežba je izvrstna, kuhinja domača. Sobe so gostom vedno na razpolago. V zalogi bova imela tudi cigare in cigarete 'kakor tudi mehke pijače.
Se vam priporočava za obilen obisk.
WATERLOO RESTAVRANT
MAVSAR & CERGOL
16011 WATERLOO RD.
CH urad za prodajanje parobrodnih listkov in za tuie-
zemske pošiljatve na Buckeye Rd.	Cleveland, O.
ure: od 8:30 dop. do 8:30 zvečer. — Ob nedeljah in _	praznikih do opoldne._
ADARKOLI hočete poslati denar v
JUGOSLAVIJO
ali sploh v katerikoli deželo, posvetujte se z nami. Mi pošljemo denarje točno in po najnižjih cenah.
V naši podružnici v vaši neposredni soseski bodete dobili uradnika; ki se lahko pogovori z vami v vašem domačem jeziku.
EVROPO
Vsake 14 dni z "O" parniki,
NEW YORK-HAMBURG
Mhogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivaj očim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveC tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik.
Premoženja nad $120,000.000
FEBRUARY ! I th, 1921.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
STRAN 4.
■T.....W ' t
"ENAKOPRAVNOST'
FEBRUARY 11th, 1921.
LOKALNE NOVICE
—	Umrl v samoti in zapušče-nosfci. —Mizar John Drozbowski star 65 let je živel popolnoma samotarsko življenje, tako da ni niiti nihče vedel, kdaj je u-tmrl. Svojo delavnico je imel na 2337 W. 5. St. Včeraj pa je prišel naokoli hišni gospodar, pobiravši najemnino in je našel •vrata Drozbowski j eve delavnice zaprta jn ko ni dobil na vise trkanje nikakega odziva, je vlomil vrata. Prišedši v spalnico, je našel starčkovo truplo ležeče poleg nelce skrinje, v katera so kasneje našli pogrebniki $1000. Denar je bil izročen mestnemu koronerj-u, ki je po preiskavi mrtveca izjavil, da je bil Drozbowski mrtev že najbrže od 23. decembra lanskega leta. Umrl je naravne smrti. Sosedje so pripovedovadi, da je 'nekako pred božičem pripovedoval, da obišče svojega sina, živečega v Detroi-tu, nakar ga ni videl nihče več. Brigal se pa tudi ni nihče več zanj, ker 'so mislili, da je najbrže odšel na obisk k sinu in se še ni vrnil.
—	Spalna bolezen. — Zdravstveni direktor Rockwood i naznanja, da sta včeraj podlegli spalni bolezni dve osebi. Napovedal je tudi, da bo to pomlad izelo razširljen oslovski kašelj, kajti že sedaj je v mestu 170 slučajev kašlja. Skrlatica je nekoliko (ponehala.
Manica Komanova:
KURENT.
Takole koncem oktobra je bilo, in že se je oglašala burja tako brezobzirno, da nas je pošteno pretresal mraz, ko smo čepeli tam za drvarnico, obrezovali repo in jo metali skozi okno, ki je stalo tik zemlje, od tam pa se je trkljala po napeljanih deskah v globoko klet.
"Miha, hiti in nikar samo ne zijaj okrog!" je priganjala pastirja dekla Meta.
"I, ko me pa tako zebe."
"Če boš postopal, te bo Se bolj. Čim bolj boš hitel, tem preje boš na gorkem. Zdaj moramo biti 'še posebno pridni: Vsi sveti so pred durmi, repe imamo pa še veliko na njivi. -Lahko zapade sneg, potem bo še le mraz."
"Kdor po Vseh svetih repo obrezuje, ta si prste oblizuje, modruje teta Spela.
"Oblizuje jih ene, ker so preveč prsteni, ampak piha vanje, Ugovarja hlapec Gašper.
Zdajci se začuje doli pod klancem votel, zategnjen vrisk, ispremljan od otročjega smeha.
"Kurent gre, Kurent!" reče pastir.
"Blagor norcem," pristavi Gašper.
Med tem je bil Kurent že na vrhu in zavil okrog sosedove hiše <naravnOst proti nam, obkrožen od kopice otrok, ki so kri-Icali vanj kakor srake.
Smešno je bilo videti .tega, nekaj nad trideset let starega čudaka. Klobuk mu je bil krog in krog obdan s petelinjim in kurjim perjem, izza pasa in iz vseh žepov pa so mu štrle raz-nobojne, poljske cvetlice.
Ko je prišel do mas, je vzel iz žepa male orglice.
"kurent, pojdi nam pomagat!" je zaklical pastir.
"Ne grem!" je odgovoril kratko.
"I no, Kurent, pa bi pocenil nekoliko k nam," ga je nagovarjal Gašper.
''Se nič ne menim iz vami!"
Nesel je orglice k ustom in zaigral veselo poskoonico* ter odšel dalje po vasi, otroci pa kajpada vsi za njim.
"Kako mu je dobro," vzdihne pastir.
"Saj pravim, blagor norcem,", ponavlja Gašper.
Tam na vasi se je iznova za-čul glasen juhuhuhu. . .
Kurent — to ime so mu dali
poredni vaščani, njegovo krstno ime mu je bilo Jernej — ni bil vedno tako revše, kakor si ga predstavljate iz opisanega prizora. Bil je najstarejši sin vaškega mlinarja, močan in nekdaj zelo pameten in priden fant. Ker je bil čednega obraza, so dekleta kaj rada takole na skrivaj poškilila za njim, toda Jernej se je kaj malo brigal zanje. Le z eno !sta si bila dobra in ta je bila Merkuševa Katra, edina hči že davno umrlega polzemljaka Merkuša, ki je zapustil vso svojo imovino Katri, ki je bila tedaj še malo dekletce. Zveza med Katro in Jernejem je bila tudi očetu Mlinarju zelo po godu, in vaška potovka, ki se ni zmotila nikoli, je trdila, z vso gotovostjo, da ne bo dolgo, ko Mlinarjev Jernej zago-spodari na Merkuševini.
Žalibog, zavrtilo se je drugače.
Tisti čas je 'začel zahajati v Merkuševo hišo neki, do tedaj popolnoma tuj človek. Po obleki in vedenju soditi je bil najbrž iz bližnjega mesta. Postave je bil vitke in obraz mu je krasila svetlo rujava, na kratko pristrižena brada.
Sosedje so začeli vleči Katro skoki zobe in se čudili Jerneju, da se ne gane nad "Šlibarjem," tako so ga namreč imenovali, ker mu niso vedeli pravega imena.
"Za (Katro m>u ni, posestvo, to mu diši. Ampak z dolgo suknjo in s kravato pod vratom ne bo oral in s svojimi mehkimi rokami ne bo kidal gnoja. Če bo res vzel Katro, bo posestvo takoj prodal, sam pa popihal kdo-ve kam. Morda je že oženjen. No, Kafra bo doživela1 še čudne v te. Prav ji je!"
Tako so besedovali sosedje in se hudovali, na Katro in Šlibar-
ja.
Neko jutro je počila po vasi pretrsljha novica. Stari Bol-tež in njegov sin, ki sta se peljala zjutraj ,'godaj na semenj, sta našla ob poti, ki drži od Merkuša. tja čez travnike, Mli-narjevega Jerneja, pobitega sko-ro do smrti. Takoj sta obrnila konja, naložila Jerneja vsega krvavega aa voz in ga še nezavestnega pripeljala domov k Mlinarju.
Tedaj so zagnali ogorčeni sosedje velikanski hrup:
"Šlibar ga je, prav Siibar in nihče drugi!"
Začele so se obširne preiskave. Šlibarja so aretirali. Morda res :: " >-rrv,. ali pa se je znal iz rs- govarjati, natančnih dok pa tudi ni bilo, in tako so :nalu spet izpustili, v veliko nevoljo vaščanov. Vklj'U'b temu pa Šlibar ni imel sreče. Se tisto leto je baje neko noč zašel v Savo in utonil.
Jernej je ležal in se zdravil dva dolga meseca. Zdravnik je izjavil, da sta mu bila zadana po glavi dva težka udarca z železnim drogom, vsled česar so se mu pretresli možgani. Krepka in močna narava je slednjič zmagala. Jernej je ozdravil, toda samo telesno. Vsled silnih udarcev se mu je omračil um in nekdaj tako pameten in vesel fant je postal ■— blazen.
Sicer se je zdelo, da se mu vračajo jasni trenotki v dušo in tedaj je postajal otožen in molčeč ter se vedno lotil kakega dela. Pa to »ni trajalo) nikoli dolgo. Stara bolezen ise je kmalu oglasila in nesrečni Jernej je zbežal po vasi, vriskal in igral na orglice, v veliko veselje o-trokom, ki so ga ob takih prilikah vsega ovenčali z rožami in drugo ropotijo.
Katra je bila zdaj brez ženina. prvi je zblaznel, drugi je u-tonil. Sicer ji pa odslej menda ni bilo kdove kako do možitve, kajti njeno imetje je pozneje privedlo še marsikaterega snu-bača v hišo, toda odrekla je vsakemu. Najela je hlapca in deklo ter sama s pomočjo svoje žei precej stare matere (gospodarila naprej. Med dekleta je zašla redko in tudi vesela ni bila več
tako kakor prejšnje čase.
Drugi dan po tem dogodku smo se še vsi pridno ukvarjali z obrezovanjem, a tretjega dne so me pustili samo pri tem delu. Hlapec, dekla in pastir so ta dan kopali na njivi veliko jam-nico, da zasujejo vanjo ono repo, ki naj ostane čez zimo shranjena na njivi.
Ravno sem natihoma računala, v kolikem času bom z delom gotova, ko primaha k meni Kurent. Tisti dan ni bil nič naše-marjen in to je bilo znamenje, da se mu je za nekaj časa zopet povrnil razum.
Obstal je pred menoj in o-gledoval precejšen kup še ne-obrezane repe.
"Danes si pa kar sama, danes !"
"Da, Jernej, kar samo so rx)g pustili te grdobe."
"Presneto je še velik kup. Ko bi mi dala nož, bi ti pomagal inekoliko."
"Takoj ti ga prinesem, Jernej. Ali hočeš morda kos kruha?"
"Pa ga prinesi!"
, "In en kozarec mošta, kajne?"
"Le prinesi, no!"
Pohitela sem v hišo in se kmalu vrnila z nožem, kruhom in moštom. Kurent je hlastno segel po kruhu in ga hitro spravil, enako je napravil z moštom. Nato je vzel nož, počenil k kupu ter se urno lotil dela.
Skušala sem ga napeljati v pogovor:
"Če te le ne bo zeblo, Jernej."
Za hip je prejenjal z delom in se otožno ozrl vame:
"Ti, zakaj mi pa praviš Jernej?"
"I, zato, ker ti je tako ime. Kako pa ti naj rečem?"
"Drugi mi pravijo Kurent."
"Ker so hudobni. Pameten človek ne bo nikogar obkladal z žaljivimi priimki."
Skomizgnil jez rameni ter se zopet lotil dela.
(Nadaljevanje iz 2. strani.)
Pomen in važnost pogodbe.
Takšen je načrt jugoslovensko-francoske pogodbe v svojih glavnih obrisih. Kakor je bilo rečeno že zgoraj, ni se postal gotovo dejstvo, toda ni izključeno, da postane v najkrajšem času.
Važnost te pogodbe bi bila velikanska za Jugoslavijo ravnota-ko kot za Francijo. Kar se tiče prve, je treba pred vsem naglasiti dejstvo, da ji bo sodelovanje francoske vlade pri organizaciji pouka francoskega jezika zelo dragoceno, in mnoge večje države ji bodo to sodelovanje gotovo zavidale.Koliko so se trudila in se. se trudijo naučna ministrstva raznih držav, da bi uspešno organizirala pouk francoščine po srednjih in drugih šolskih zavodih.
Ravnotako bodo koristi, ki jih bosta imela Francija in francoski narod zanje velikega političnega pomena.
Namen, ki ga Francija želi doseči s svojo šolsko in sploh intelektualno potiliko v inozemstvu in še poseboj v Jugoslaviji je jasen: francoski narod si hoče zagotoviti stalne simpatije tistih narodov, ki so mu potrebni.
T oda francoski duševni vpliv in vpliv francoske vlade na razvoj jugoslovenskega šolstva ne sme postati neka vrsta šolskih kapitulacij. Izenačenje jugoslovenskih šol s francoskimi, ki se predvideva v pogodbi, bi bila velika zmota, kajti frankofilstvo ne sme iti tako daleč, da bi se popolnoma zanemarjalo, kar nam more priti dobrega tudi od drugih narodov. Tako se ne sme pustiti iz vida, da ima tudi nemška šolska vzgoja in izbrazba svoje dobre, da naravnost vzorne strani.
Neumno bi bilo se braniti francoske znanosti in francoske šole, ali ravno tako bi bilo neumno, sprejemati počez vse, kar je francoskega, ne meneč se za to, kar se lahko naučimo dobrega tudi od drugih narodov.
—- Konec. —
"Veš, zato mi tako pravijo, ker sem norec."
"Kdo pravi, da si norec, kdo?' Le bolan si včasih; Bolezni so pa roznovrstne. Eden jo čuti v životu, drugi v nogah, tebi se je pa vtihotapila v glavo. Pa zato še nisi norec, ampak revež., kakor je revež vsak bolnik."
''Revež sem res, toda jaz sem tudi zločinec."
Plaho sem se ozrla vanj, misleč, da ga zopet zapušča razum. Toda njegove oči so bile mirne in nenavadno otožne.
"Ti si zločinec? O Jernej, kaj ti še ne pride na misel."
Popravil si je klobuk, ozrl se kvišku in globoko vzdihnil.
"Vidiš, kadar sem pri pameti, bi tako rad povedal komu, kar me boli notri v prsih. Pa ne najdem človeka. Tebi bi razodel vse, prav res da bi ti, ko bi vedel, da znaš molčati. Ali ti smem zaupati?"
"Le govori, Jernej! Če želiš, da to, kar mi zaupaš, ohranim zase, potem hočem molčati, kot bi mi zaprl usta s troj'no ključavnico."
"Dobro, povem, ampak dekle—"
Za vzdignil je prst ter mi grozeče zažugal.
"Brez skrbi, Jernej! Kar mi poveš, poj de z menoj v grob."
Ogledal se je pazno na vse strani, primaknil se bliže k meni ter 'začel, ne da bi prejenjal z delom, s pritajenim glasom:
"Veš, to je bilo v onem času, ko Sem bil jaz še tak, ko ste drugi 'ljudje. Bil sem zdrav, vesel, čvrst in pogumen, da bi se šel metat s samim medvedom, če bi bilo treba. Večkrat sem zašel tja gori k Merkušu — kaj bi tajil, hodil sem radi Katre. Rad sem jo imel, zelo rad in tudi ona mene, vsaj zdelo se mi je tako. Ni manjkalo mnogo, da bi začela pripravljati že-nitnino, da se ni tedaj priklatil v vas tisti Šlibar, naj ga vzame vrag! Še danes se mi krčijo pesti, če se spomnim nanj in —"
"Jernej," sem mu segla v besedo, "i kdo vendar je bil in odkod je prišel tisti človek?"
"Kdo je bil? Postopač in za-nikarnež. Dišalo mu je Katrino premoženje, drugega nič. Enkrat se je izdajal za bogatega kupca, drugič za agenta in tretjič zopet za kaj drugega. V res niči je bil pa čisto navaden slepar."
(Dalje prih.)
GLAZBA
Podučujem mladino kakor tudi odrasle, v glazbi, zlasti igranje na citre, kitare in druge slične inštrumente. Cena zelo nizka, ker želim, da se tudi tukajšnji rojaki s te vrsto glazbe bavijo.
Podrobne informacije dobite ob pondeljkih, sobotah in nedeljah na 6215 Gla'ss Ave.
MAKS PA VEK (37
RAD BI ZVEDEL
za prijatelje Franceljna Vogelnik s katerim sva bila skupaj v Celovcu leta 1911. Prosim rojake, da ga opozore na ta oglas, če pa sam čita naj se mi javi. Tomaž Klemenčič, 14607 Thames Ave. Collinwood, Cleveland, O.
(37
Slovencem države MICHIGAN
naznanjamo, da jih v kratkem obišče naš glavni potovalni zastopnik
g. John Pungerčan
kateri je pooblaščen pobirati naročnino zaostalih in pridobivati listu novih naročnikov. Rojakom ga toplo priporočamo in želimo da se vsak zaveden delavec naroči na delavski list
"ENAKOPRAVNOST", kateri se bori in se bo še nadalje boril za koristi in pravice zavednega delavstva.
Upravništvo.

Frank J. Lausche slovenski odvetnik
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila.
PHONE — CENTRAL 710	MAIN 2327
Dr. Cowdrick
Zdravim samo v uradu. Poslužujem se vsek vbrizgavanj z a krvne in razne zastarele bolezni.
M.oja 35 letna izkušnja vam bo v veliko pomoč. Pridite, da vam razložim, kaj mi je mogoče storiti za vas.
URADNE URE: — od 10. ure dopoldne do 6:30 zvečer. — Ob nedeljah do opoldne.
2209 ONTARIO STREET
CLEVELAND. OHIO.

9 i
I
II
L
AMERICAN LINE
Direktno poslovanje v iz NEW YORK A DO HAMBURGA
VELIKE MODERNE LADJE
Ladja Manchuria..............odplove 24. februarja
Ladja Mangolia ...................odplove 10. marca
Ladja Minnekahda (nova) . .odplove 24. marca (samo tretji razred.)
Najkrajša in najudobnejša pot. Sprejemajo se potniki za prvi in tretji razred. Potnikom trejega razreda strežejo pri obedih strežaji v veliki jedilnici. Zaprte sobe se lahko rezervirajo za ženske in otroke.
Zglasite se v družbinem uradu
9 BROADWAY, NEW YORK
ali pri lokalnih zastopnikih.
1 B 1
fj,
S
II
B g
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
finifiiliniTmitiniteTiirailinilunititiitinitiffiim
Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690 j|
John L. IVIiHelicH SLOVENSKI ODVETNIK
902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA:
6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R.
liiUlMlBliklaliikliilaliilBliilBliilaliilaliilaliilaliilali^liilaliililiililalBUiiliiTiiiilaliililiiliiluliliililiill
m
H
ga
šp ■
I
MALI OGLASI
delo išče
izučen slovenski mesar, zmožen
popolnoma angleškega jezika in voziti avtomobil. Za naslov se obrnite na urad tega lista. (36
IMAM ZA ODDATI 2 šobi, eno v spodnjem in eno v zgornjem nadstropju. Spodnja soba je lahko vporabljiva za pečlarje. Kdor želi imeti sobo, naj se zgla-si na naslov: 1363 East 52nd St.
(38
PRODA SE POHIŠTVO.
Zaradi odhoda iz mesta se proda pohištvo za malo družino. Mogoče se dobi tudi stanovanje. Lepa prilika za novoporočenca. Kdor želi kupiti, naj se zglasi 'nemudoma na II85 E. 61. St. zgoraj v ozadju.
NAZNANILO!
Vse delničarje in delničarke Slovenskega Doma v Collinwoo-du, ki plačujejo delnice na obroke, se opozarja, da morajo biti plačane delnice v teku 6. mesecev, kot predpisujejo pravila, kajti drugače zapade vsa vplačana svota. Vsi prizadeti so prošeni, da to vpoštevajo.
Obenem se prosi vse delničarje in delničarke, da sporOče v najkrajšem času svoj pravilen naslov skupno z certifikat številko osebno ali potom dopisnice tajniku ali oskrbniku Slovenskega Doma.
JOHN HUCH, tajnik, 16102 Holmes Ave.
ZAPIRALEC STEKLENIC S2.75
NA ŽIVILSKI RAZSTAVI
RAZSTAVA PURITAN SLADU V KOCl ŠT. 71.
Bodite pazni, kadar pripravljate.
SLAD HMELJ KAPCE
THE CLEVELAND BOTTLE & CORK CO.
2190 E. 9th St. vogal Bolivar Rd. Main 3924	Central 2408
ii
II
LEPA PRILIKA ZA SLOVENCA.
Proda se dobro Moča restavracija in trgovina z mehkimi pijačami. Vzrok prodaje: ker je lastnik preveč zalposljen z drugo obrtjo. Več se poizve v uradu tega lista.
(40
IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA!
Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela:
Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00.
Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c.
Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c.
Poezije Ivana Zor mana. Cena $1.25.
V močvirju velemesta. 50c.
Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov.
AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
KOFFEE
kamden kava
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN CO.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
iilliil
PRODA SE dobro idoča trgovina z grocerijo in mesom, v sredini slovenske naselbine. Proda se radi bolezni. Več se poizve v uradu tega lista.	(41
PRODAM LOTE
Naprodaj imam tri lote v West Park, Cleveland, O. Eden meri 56x163, drugi 40x163 in tretji 40x175 ft. Katerega veseli kupiti naj se zglasi na naslov: John Suhadolnik, South Fork, Pa. Box 801.
ClTAJTE!
SEDAJ IMATE PRILIKO
kupiti si Čevlje
ZA POLOVIČNO CENO.
Naša navada ni, da bi prirejali razprodaje ker dobro blago ni treba usiljevati.
Toda ker je naša zaloga obuval nastala preogromna, smo se namenili prirediti razprodajo, ki bo res nekaj nenavadnega.
OGLEJTE SI NAŠE RAZ-LOŽBENO OKNO!
1 SCHWARTZ
752 E. 152nd Str.
®®®®®Sxg®SxS)<^^
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamu v gotovini takoj.Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Lefl noxBldg.,t drugo nadstropja-Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp»-to do 6. ure zvečer.	*
(■■■I
Oglašujte v "Enakopravnosti!"
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
(805 ST. CLAIB AVENUE

Utj.Ut
Ustavite se
pri to j uri ia
Ste nu pra-
vem prostoru
Cleveland, O.

. <m
■Mi