352 Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 9. oktobra 1885. leta svojo redao sejo, kateri je predsedoval nje predsednik gosp. Josip Kašar v navzočnosti vladiaega zastopnika gosp. c. kr. dvornega svetnika Rudolfa grofa Chorinskega. Seje so se udeležili sledeči gospodje zbornični svetniki: Ivan Dogan, Oroslav Dolenec, ivan Nep. Horak (podpredsednik), Pougrac Eichelter, Alojzij Jenko, Janko Kersnik, Kari LucKmann, France Oinersa, Mihael Pakič, Ivan Perdan, Josip Ribič, Fran Ks. Souvan, Filip Su-pančič in Jernej Žitnik. Predsednik konstatuje, da je v sklepčnost dovoljno število zbornikov navzočnih, otvori sejo in imenuje ove-rovateljema zapisnika današnje seje gosp. Karola Luck-manna in Frana Ks. Souvana. Potem poroča zbornični predsednik, da je prejel od gospoda C. kr. deželnega predsednika barona Winklerja sledeče pismo: „Vaša blagorodnost! Vsled brzojava g. vrhovnega pobočnika Nj. Veličanstva gosp. m. barona Poppa blagovolilo je najmilostneje Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo zahvaliti se Vaši blagorodnosti za čestitanje na naj visi imendan, katero ste sporočili v imenu trgovmske in obrtne zbornice v Ljubljani. Čast mi je, da to Vaši blagorodnosti dam na znanje.*' Zbornica je to poročilo radostno na vedo vzela. I. Zapisnika z dne 19. junija in 28. avgusta 1885. se potrdita in na znanje vzameta. II. Zbornični tajnik poroča v imenu odseka o nekaterih preuaredbah čolne tarife z dne 25. maja leta 1882. Odsek je radostno vsprejel namero vis. c. k. vlade, da hoče uvesti one gospodarstvene naredbe, ki bi utegnile preteče oškodovanje domačih proizvodov in rušeča trgovinska razmerja najprej Rolikor možno vspešno olajševati, polagoma pa tudi odpraviti jih. Odsek pripoznava tudi, da je v to svrho pred vsem najnujše sredstvo čolna novela in se vjema z razlogi, kateri so vis. c d., vlado vodili, da poviša colnino. Avstro-ogerske obrti, kakor tudi kmetijstvo in gozdarstvo imajo pravico zahtevati zaščita, Ki ga potrebujejo v svoj obstanek in razvoj. Carina naj bi pa tudi zravnala neenakosti obdavčenja. Bremena, ki jih nosi domači proizvodnik v neposrednih in posrednih davkih, v občinskih in deželskih dokladah, so mnogo veči nego jih ima inozemec. Poleg teh ima inozemec ceneji denar in nižje prevozne tarife; ne glede na to, da morajo mnoge obrti v Avstro-Ogerskem še razne neprilike premagovati, ki jih inozemec niti ne pozna, tako na primer obrt za železo. Držeč se teh načel priporočil je odsek v vsprejem visocemu c. K, trgovinskemu ministerstvu nekaj tarifuih toček ali splošne čolne tarife z ozirom na colno novelo sledeče poročilo: 1. Za tarif. štev. 58. „Vosek, bel, rumen in barvan (tudi rastlinski vosek)". V voskini obrti je izdelovanje ubeljenega čebelnega voska važen zaslužek, katerega korist sedanja carinska tarifa ne ščiti. Ubeljen čebelin vosek je vendar prav gotovo izdelek, vkljub temu je stavljen v jedno vrsto z rumenim čebelinim voskom, kajti od obeh od izdelka in surovine se pobira po tarif. štev. 58 jednaka uvoznina s 5 gold. na 100 goid. in vendar je cena surovega rumenega čebelinega voska le 130 do 160 gold. nasproti oni belega (ubeljenega) čebelinega voska s 200 do 250 gold. za 100 kg. Omenjena carina 5 gold. pristja izdelku s 2—2%^/q vrednosti, kar je z ozirom na njegovo ceno vendar le premalo. 353 Belo ubeljeai čebeliai vosek uporablja se prav mnogovrstno v obrti in lekarstvu, kakor tudi v domačem gospodinjstvu, posebno pa mesto Dunaj ga na leto prav veliko porabi. Toda, žal! ni avstrijski voskini belivec, ki oskrbuje to potrebo, nego Nemčija je, katera s svojimi izdelki preplavuje naše domače trge. Hanoveransijo, ki po luueburšsem vresji prav močno in po najnovejših skušnjah in napredku čebeiorejo goji, ima tudi velikanska belišča za vosek, ki se izključno le z ubeljevanjem čebelinega voska bavijo, in ker doma ¦ceni surov vosek dobiva, more tudi izdelek ceno dajati. Vsled tega, potem radi nizke niti uštevne avstrijske uvoznine in pa radi cene razpošiljatve v skupnih vo zovih z oficijalnimi železniškimi tarifami gospodujejo nemška voskina belisča avstrijski trgovini, posebno dunajski, tako da se avstrijski obrtnik, ki kupuje drago surovino, imajoč večo upravnino in plačujoč visoko pre-vožnjo, mora umakniti. (Dalje prihodnjič.) 359 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) V zaščito avstrijske voskine obrti uvidi odsek za nujno potrebo, da se ;,beli, ubeljeni čebelini vosek" izloči iz dosedauje tarifne štev. 58 se postavi kot tarifina točka ter obteži z uvoznino najmanje 25 gold. na 100 kilog. Druge stvari v tarifini štev. 68 pa naj bi ostale, ker so, kakor rumeni čebelini vosek surovine, kijih obrtniki deloma tudi iz inozemstva dobivati morajo. 2. Za tarifino štev. 103. — „Prsti ali zemljine in rudninske tvarine"; b) „žgane, promite ali zmlete". Poleg pogodbe je sedaj uvoznina prstenih barv, žganih, zmletih ali izpranih (promitih) prosta, in se je zadnji čas uvoz močno pomnožil, v preteklem letu 1884. čez 384.381 metričnih centov, radi tega preti po inozemskem tekmovanji velika nevarnost obrti prstenih barv. Nemčija s tem ne gospoduje le severnim pokrajinam avstrijskim, marveč je dandanes uže na Dunaji tako mogočna, da narekuje tej obrti cene; pa tudi v Ogersko in podonavske kneževine je zmagovito prodrla Nemčija s to obrtjo. Nemčija ima v ^Ivstro-Ogersko in posebno v Srbijo in Rumunsko prav ugodne prevozne pogoje in nemška prevozna društva podpirajo obrt še z vedno hasnjivejširni pogoji. Italija iii Francoska imate v tej stroki tudi veliko prednost nad Avstro-Ogerskem, ker se ondi surovina prirodno v tako lepi kakovosti nahaja, da se v Avstro-Ogerskem tako komaj le po zelo dragem izmivanji doseči da. Ker je tedaj inozemstvo tej avstrijski obrti nasproti po navedenih obstojnostih toliko na boljšem, morala bode v kratkem podleči inozemskemu tekmovanju, ako naj obstoji ta obrt v Avstriji, in tembolj opravičena, ker se je v novejšem času tudi sosedna država , Nemčija, obkolila proti tuji uvožnji s zaščitnimi carinami. Odsek nasvetuje tedaj za tarifino št. 103 b) carino najmanje 50 kr., ki naj bi se tudi v pogodbah ne zniževala. 3. Za tarifino št. 109. „Barvilni les"; b) zdrobljen (t. j. rašpan, semlet, razrezan). Leta 1878. urejena znižana uvoznina za ^^barvilni les zdrobljeni" (t. j. rašpan, semlet ali razrezan) z 1'06 gold. na 50 kr. me-tercent uplivala je na to obrt, česar se je bilo uže prej bati, zelo škodljivo. Bojazen se je minola leta, žal! še preveč potrdila, kajti vsled znižane carine pomnožila se je uvožnja od severa neizmerno, tako da preti uničiti to obrt popolno, ako se ne najde opomoči. Take odpomoči bi se smeli prizadeti krogi s toliko večo opravičenostjo nadejati, ker jo ukazno zahtevajo ne le skušnje zadnjih let in veleva nujna premena v izdelovanji, povišanje uvoznine na pravo razmerje z iz-lečki barvilnega lesa, ampak ker more tudi carinska novela nemške države, zaščit, s katerim se je ona opasala proti tuji uvožnji, prisiliti vendar le Avstrijo, da premeni uvoznine tako, kakor so nepogrešno potrebne v zaščit avstrijske trgovine, obrti in kmetijstva. Take odpomoči treba najnujše obrtni stroki, ki se bavi z drobljenjem barvilnega lesa in barvilnih korenov, ako neče, da se zatre po tekmovanji od severa, in posebno v južnih pokrajinah cesarstva, kamor se mora surovina iz Trsta dovažati, bilo bi nemogoče, da se vzdrži. V kaki meri se je pomnožila uvožnja zdrobljenega barvilnega lesa iz Nemčije , odkar se je znižala uvoznina, kažejo uradni izkazi desetletja 1875 do 1884. Poleg teh iznaša uvožnja na metercente: prekoTrsta: izNemčije: 1875: 161 5.323 1876: 105 4.576 1877: 70 5.698 1878: 42 6.377 1879: 118 7.010 1880: 383 9.603 1881: 240 10.590 1882: 220 13.448 1883: 231 13.956 1884: — 14.812 tedaj, odkar se je znižala carina, pomnožila se je uvožnja od severa za blizu 3007o- Ta množitev je rastla neprestano; vsled znižane carine gospoduje nemško tekmovanje uže sedaj avstrijskim deželam, ki največ rabijo barvilnega lesa: Češki, Moraviji in Šleziji; tudi uže zdaj sili v srce našega ce- 360 sarstva — v krono vino Dolenjo-Avstrijsko in se bode še od ieta na leto širilo, ker so nemškemu tekmovanju razmerja mnogo ugodnejša nega avstrijskemu. Nemško tekmovanje ima uže po krajevnih in prevoznih razmerah preogromno prednost nad avstrijskimi izdelovalci. V Hamburgu, ki je po svojem urejenem in obilnem plovnem prometu z vsemi deli zemlje pred vsemi odločilen, so pogoji nakupovanju ne le glede ko-likosti, ampak tudi glede boljšega kupa mnogo lagot-neji, nego se avstrijskim izdelovalcem nudijo; štajerski, kranjski ter primorski pa morajo dobivati barvilen les v kosih in barvilna korena le preko Trsta. — Vrhu tega 80 na severu ugodna prevozna razmerja v severne avstrijske kronovine po od leta do leta cenejših plov-stvenih razpošiljatvah po Labi in Odri-in pa severni prevozni zavodi, ki opirajo obrt in trgovino v vsakem obziru po vsemožnih sestavah. Celo v odpravi barvil-nega lesa po železnici v najvažniše potrošivne kraje severnih avstrijskih pokrajin ima Hamburg veliko prednost izdelovalcem južnih pokrajin nasproti. Po železnicah se razpošilja prav redkokrat in izjemno, navadno se odpravlja blago 8 sestavljenim plovnim in železničnim to-vorstvom, in iiake razlike so glede prevoznih stroškov v prid Hamburga, razvidijo se iz sledečega kazala, iznašajoč za metercent: od Hamburga: s sestavljenim plovnim in z železnim tovorstvom; železnim tovorstvom: goid. gold. n. m. a. v. n. m. a. v. V Liberce 2,72 a 60 s. = 1,63 1,25 a 60 s. = —,75 v Prago 2,78 „ = 1,72 1,50 „ = —,90 v Brno 3,86 „ = 2,32 3,22 ^ =1,93 v Krnov 3,67 „ = 2,20 2,09 „ = 1,25 v Belsko 4,26 ;; = 2,55 2,48 „ = 1,49 v Opavo 3,86 „ = 2,32 2,26 „ = 1,36 v Lvov 6,93 ;; = 4,15 4,84 ^ = 2,90 preko Trsta: v Liberce: gld. 3,05 v Prago: „ 2,84 v Brno: ;, 1,96 v Krnov: ;, 2,40 v Belsko: „ 2,46 v Opavo: „ 2.67 v Lvov: „ 3,86 (Dalje prihodnjič.) 367 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Poleg tega je pa še neka obstojnost, Ki opravičuje in usiljuje povišanje carine za ;^barvi)ni les zdrobljen". Za časa prejšnje više carinske dobe bila je trgovina z ^barvilnim lesom zdrobljenim^^, čisto drugačna nego je zdaj. Takrat se je umelo pri nas za pojem : ;;barvilni les, zdrobljen" , zgolj prvotno pripravljen kupčijsk pridelek. V kosih iz tujine dobljeni barvilni les se je namreč prosto zdrobil, to je zrezal ali zrašpal, in pri-roden, to je surov poprodajal trošivcem, kateri so ga še le potem (kolikor so ravno umeli), v pridobitev barvila parili in kuhali, ali pa so barvilni les neprav uporabljali. Toda sedaj, ali bolje, odkar se uporabljajo izlečki barvilnega lesa, zahteva se vse kaj druzega od zdrobljenega barvilnega lesa. Trošivec hoče, da popolnem pridobi barvilo iz barvilnega lesa v najkrajšem času in z najmanjšim delom in da more to doseči, mora tvornik barvilnega lesa zdrobljeni les prav dobro prepariti ter prekuhati in tako za trgovino pripraviti izdelek, ki je po svojem bistvu in izdatnosti podoben bolj „izlečku v lesni obliki", nega za prejšnjega časa poznanemu „barvilnemu lesu zdrobljenemu". Po takem potrebnem izboljšanem rokovanji so se podražili izdelovalni troški za 1007o in ker je izdelek ioistveno drugi postal, je torej tudi umestno, da se za-nj uvoznina stavi bliže oni za „barvilne izlečke^' (3 gold. za metercent), saj se da dokazati, da je strokovnjaško prav ukvašen, oziroma pripravljen (apretovan) barvilni les še enkrat tako izdaten, kakor prejšnji narekovani surovi barvilni les. Prošnja za obrano s povišanjem uvoznine je tedaj v vsakem oziru opravlčeaa. Leta 1882. po visoki c. k. vladi urejena diferenci-jalna carina za kavo je dovoljno dokazala, kako bi mogla času primerna carinska uredba uvaževanje kave na pravo uzorno mer napotiti in kako bi se dalo s tem težišče uvaževanja od Nemčije v Trst obrniti. Poleg uvozne statistike vis. c. k. trgovinskega mi-nisterstva bilo je v poletji 1880. do 1884, uvoženih prekoTrsta: izNemčije: 1880: 69.710 237.579 1881: 75.452 262.765 1882: 147.049 211.000 1883: 224.443 91.157 1884: 275.643 80.120 Dokazano je tedaj s številkami, da je naše trgo-višče Trst glede kave v tekmovanji popolnem prekosilo Nemčijo, in ravno tako, kakor se je moglo v tem zgoditi, možno je tudi, da se bode uvaževanje barvilnega lesa, ki iznaša sedaj vsako leto blizo 90.000 metercentov, po največ krenilo pot preko Trsta, kakor hitro se odstranijo zdanje ovire, kar bi bilo tudi za trgovišče Trst in za južno-avstrijske železnice velike koristi. Ker gre tu za to, da bi se mogli vzdržati nasproti severnemu tekmovanju, bilo bi pri uredovanji diferenci-jalne carine dovolj, da se pusti sedanji postavek ob uvaževanji po morji, ob uvaževanji po kopnem pa naj bi se sedanja uvoznina podvojila, ako bi ne bilo dopust-Ijivo, da se prejšnji postavek zopet uveljavi. Dobro bi bilo tu, da se razmotruje vprašanje, naj bi se li uredila tudi diferencijalna uvoznina za ^^barvilne izlečke^. Poleg statistike se je uvozilo tega blaga v petletji 1880—1884 metercentov: preko Trsta: iz Nemčije: 1880: 57 17.480 1881: 92 20.527 1882: 90 22.244 1883: 123 23.495 1884: — 27.317 Uvoz se je tedaj blizu 407o povekšal, in če ostane dosedanje carinsko razmerje, ne bode se to blago nikdar uvaževalo preko Trsta. Ako pa bi se ustanovila diferencijalna uvoznina v korist uvaževanju po morji, dal bi se tudi uvoz tega čez dalje več potrošivnega blaga nagniti preko Trsta in Reke, kar bi bilo z ozirom na uvozno kolikost vsekakor ne male koristi za naši trgovišči Trst in Reko. Odsek misli, da bi izpolnjenja te pravične prošnje ne oviral menda pomislek na avstrijsko tekstilno obrt — barvarstvo, kajti lahko se dokaže, da samo malo povišanje barvilne uvoznine avstrijskemu barvarstvu škodovati ne more. Praktično izkustvo v barvarstvu uči, da se povprečno za pobarvanje 100 kilogr. volne rabi blizu '-^^so kilogramov barvilnega lesa zdrobljenega, blizu 7io kilogr. izlečka barvilnega lesa. * 368 Za pobarvanje 100 kilogr. suknine: blizu ^Vso ^^1^' gramov barvilaega lesa zdrobljenega, blizu % kilogr. izlečka barvilnega lesa. Za pobarvaDJe 100 kilogr. svile: blizu 80 kilogr. barvilnega lesa zdrobljenega, blizu 20 kilogramov izlečka barvilnega lesa. Ako se tedaj poviša uvoznina za „barvilni les zdrobljen'^ s 50 kr. na 1 gold., iu za ^^barvilae izlečke" 9 3 gold. na 5 gold., povečali bi se izdelovalni stroški, na pr. za meter sukna še ne prav za Va ^r-» i^ s® torej ne more trditi, da bi se ta obrtna stroka po taki carinski uredbi le v količkaj znatni meri oškodovala, in to tem manje, ker se bodo barvila mnogo bolj podražila, ako se izvrševanje tej obrtni stroki ne omogoči in bi se potem trgovina izključno po severnem tekraovanji nadvladavala. Vse to ocenjevaje predlaga odsek, naj se uredi uvoznina za „barvilni les zdrobljen", na 100 kilogramov: a) ako se uvozi po morji s 50 kr., b) ako se uvozi po kopnem z 1 gold. Za „barvilne izlečke" na 100 kilogramov: a) ako se uvozijo po morji s 3 gold., b) ako se uvozijo po kopnem s 5 gold. (Dalje prihodnjič.) 375 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) 6. Za tarif. štev. 274 „Cink". Leta 1882. se je v avstrijskih planinskih deželah pridelalo cinkovice 135.526 metercentov, kar je dovolj, da bi se bilo izdelalo 45.000 metercentov kovine. Stalili pa sta še tudi štajerske in koroške surove cinkovice obe delavni južno-avstrijski cinkarnici, in sicer c. kr. talilnica v Celji .......40.000 me. in privatna talilnica v Zagorji.....34.000 „ vkup . 74.000 me. v Nemčijo pa se je prodalo 47.133 me, t. j. ves pridelek cinkovice v Tirolah, ostanek s 15.000 je bila prevzela cinkaraica v Ivanci (na Hrvatskem), toda ne stalila. Leta 1882. sta obe avstrijski planinski cinkarnici izdelali surovega cinka, in sicer: Celjska.............15.298 me. Zagorska............13.383 „ vkup . 28.681 me. poleg tega je Zagorska iz Auronzo (v Italiji) uvozila 12.000 me. kalamine (Galmei) in uplavila, tako, da se odnosno domače talilnine prej navedeni izdelek surovega cinka skrči za kacih 3000 me. Od tega izdelka se je poprodalo 21998 me, ostanek s 6683 me. se je hranil v zalogi. Cinkarnica v Št. Janži na Kranjskem se je opustila L 1878., ko so cinkove cene upadle; ravno tako sta brez dela Ivanska (na Hrvatskem) in c. kr. cinkarnica v Briksleku (v Tirolih). Dalo bi se misliti, da je opuščenje treh južno-av-strijskih cinkarnic omogočilo obema delujočima v Zagorji in Celji, da umnožita svoje izdelke. Mesto tega se je moralo tudi v teh dveh talilnicah delo ukrčiti in nekaj izdelkov v zalogo dejati, ker jih nista hoteli v zgubo prodati. Ne more se reči, da sta obe še delujoči talilnici slabo urejeni, pomanjkljivo upravljeni, ali da slabo delati. Cinkarnice, katere so urejene za top-ljenje štajarske in koroške cinkovice, ko se porabi trikrat ali štirikrat toliko goriva, kakor se rude stali, morale so se prirodno postavljati v najbližnjo bližino od cinkovega rudarstva najmanj oddaljenih južno-štajerskih ali kranjskih premogokopov, oziroma poleg teh samih. Celjska in Zagorska talilnica sta sicer ob južni železnici , ali dobivanje cinkovice draži se izven visoke že-leznične vožnje še z ne malo voznino od rudnika do najbližnje železniške postaje. Plavži celjske cinkarnice so napravljeni po najnovejših skušnjah in tekmuje ta erarična talilnica glede prehranjevanja goriva in pridobivanja kovine s cinkarnicami v Nemčiji, katere kurijo z mnogo boljšim in veliko cenejim premogom; v zagorski talilnici pa so plavži urejeni bolj v porabo drobnega premoga in ki vsaj nič manj ne izdeluje kakor celjska. Kljubu vsemu temu je morala Zagorska cinkarnica zadnje leto svoje delo polagoma utesniti, ker cinkove cene neprestano upadajo. V zadnjih desetih letih so cinkove cene od 30 gold. za metercent polagoma upadle na 17 gold., in najbrže niso še dosegle najnižje stopinje. To neprestano upadanje cen vzrokuje zlasti a) ogromno množenje neavstrijskega, posebno gorenješlezijskega pridelovanja surovega cinka, ki ima veliko predstev nad avstroplaninskim; b) visoka uvoznina, ki jo severne amerikanske države pobirajo od leta 1878. sem za surovi cink in njegove druge izdelke, da bi ščitile svojo še mlado obrt. Pobira se uvoznina od surovega cinka v kosih, kakor tudi v odlomkih V/2 centa za funt, t. j. 33*6 dolarjev za angleško tono (a 2240 funtov), kar da 6.60 gold. za 100 kg., in ta uvoznina se je za dalje obnovila dne 1. julija 1883. leta. Posledek obeh teh činov je, da se uvoz angleškega cinka v Francijo in nemškega v Avstrijo od leta na leto množi. Surovega cinka se je iz Nemčije uvozilo v Avstrijo 1881. leta 83.072 metercentov in 1882. leta 92.577 metercentov. — Avstrijskega surovega cinka se je izvozilo le 5966 metercentov, od tega pa samo 1468 metercentov planinskega izdelka surovega cinka, drugo je izvozila Galicija. Glavni tekmec avstrijskemu surovemu cinku je pruska Šlezija, ki jo je priroda tako obogatila, da se cin-kovica nahaja tik poleg ogljinih slojev, ki dajejo vrlo dobro in ceno pridobivno kameno oglje; ima pa tudi ta dežela prav nizke železniške voznine, tako da plača celo za surovi cink od šlezijskih talilnic do Dunaja manj voznine, nego naše planinske cinkarnice. Voznine od cinkovih rudnikov do južno-avstrijskih cinkarnic veljajo malo ne ravno toliko, kolikor v gorenji Šleziji ruda sama na lici talilnic. Razven tega dobiva gorenja Šlezija od blizu cene in prav dobre neizgorne gline, naše planinske cinkarnice pa si morajo tudi neizgorno glino po visoki ceni in voznini deloma celo iz inozemlja na-ročevati. 376 Koliko imajo avstrijske cinkarnice nasproti nemškim, po neugodnih razmerjih trpeti, razvidi se najbolj jasno iz njihove nezmožnosti, da bi prikupili cinkovice v tirolskem Schneebergu, tako, da se pridelki tega era-ričnega cinkovega rudnika uže leta v inozemstvo prodajajo. Ako bi naši planinski cinkarnici imeli nizke voznine ali te izravnajočo zaščitno colnino, prikupili bi si tirolski rudnik , bistveno razširili delo in pomnožili izdelek za kacih 20.000 me. surovega cinka na leto; bilo bi njima možno izdelovati ne le surov cink, marveč tudi druge njegove proizvode — posebno cinkovo ploščevino — ter bi s tem povečale vrednost svojih izdelkov. Bilo bi njima sploh možno, da bi rudo draže plačevali, potem pa bi se iz leta na leto pešajoče pridobivanje rude vnovič oživilo in domače izdelovanje cinkovice ter surovega cinka izdatno pomnožilo. Da bi avstrijske cinkarnice mogle izdelovati več cinka, razvidno je iz tega, da se prideljuje več cinkovice , nego se je doma uplavi, in da bi se lahko vsa pridelana ruda doma porabila, dokazuje uže to, da se mnogo surovega cinka uvažuje. Trošivci surovega cinka bi se s tem ne predali sa-motrštvu, kor bi se še vedno dovolj cinka uvaževalo, in ker se teži na to, da bi se izdelovanje toliko pomnožilo, kolikor se planinske cinkovice prideluje. Celo Rusija, kjer se glede cinkove obrte na Rusko-Poljskem blizo ravno ista razmerja za izdelovanje, kakor v sosednji Gorenji Šleziji, brani svoje izdelke surovega cinka z zaščitno carino za pud 40 kopejk, t. j. 3 gold. 60 kr. za 100 kg. Opiraje se na vse to, predlaga odsek za cink colnino s 5 gold. (Dalje prihodnjič.) 383 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) 7. Za tarif. št. 322 in 323. Odsek priporoča najtopleje po vis. c. kr. vladi v colno novelo vsprejeta povišanja in predlaga v tarif. št. 322 carino za „svinčeni pepel, svinčeni glaj (srebrni in zlati glaj)*, z dosedanjega postavka 1 gold. 50 kr. povišati na 2 goid. za 100 kg.; v tarif. št. 323 pa, da se obteže: »svinčena bel, masikot in menig", ki imajo sedaj carino na 3 gold. določeno, z enako carino kakor svinčeni cuker s 5 gold. za 100 kg. 8. Za tarif. štev. 324. — „Kali in natron". Vsled ogromnega tekmovanja med Anglijo in Nemčijo usilujejo se v Avstrijo hromokisle kali- in natro-nove soli, neutralne in kisle, zadnji čas posebno iz nemških tvornic (kakor kaže statistika), po tako nizki ceni, da sedaj to blago komaj 40 gold. za metercent vrže, ki je ob času, ko se je sedanja čolna tarifa urejevala, veljalo 60 gold. — Razvidno je toraj, s kako zgubo delajo tvornice, ker je blago za 20 gold. v ceni upadlo. Ako je visoka vlada uže ob urejevanji sedanje carinske tarife uvidela potrebo, da se poviša carina, ko je blago veljalo še 60 gold., toliko bolj je opravičena viša carina sedaj, ko velja blago le še 40 gld. Trošivec tega blaga, ki se mu s tako brezceno ponuja, ne čuti razlike celo za 10 gold. prav nič, kajti tekstilno obrt in barvarstvo tkanin, kateri edini rabita te izdelke, izvršujejo stoteri, in celo razlika za 20 gld. na metercent se ne da, na pr. za meter zgotovljene barvine, prav nič uračunjevati. Odsek predlaga povišanje colnine na hromokisle kali- in natronove soli, neutralne in kisle, od 4 gold. na 10 gold. za 100 kg. 9. Za tarif. št. 340. — „Voščene sveče*. Glede voščenih sveč se opomni, da kranjske in goriške voščenice hudo tekmovanje po italijanskih tovarnah trpe. Dalmacija, Istra, Primorsko, hrvaško Primorje, pa tudi južni Tiroli rabijo mnogo voščenih sveč. Največ sveč se uvaža z Italijanskega, posebno iz Benedek. Trgovinske zveze naših južnih dežela z Beneškim so še iz časov, ko je bila ta sosednja dežela še avstrijska. Sicer se je pa zadnja leta trgovina v mnogovrstnem blagu z Italijo mnogo predrugačila, ali ravno glede voščenih sveč je ostalo isto razmerje, ker trošivci blago še vedno iz beneških tvornic naročajo, ki niso le največe na svetu, ampak tudi uže stoletja sloveče. Avstrijski voščeninarji so tej stvarni in moralični premoči Italijancev nasproti tembolj brezzaščitni, ker je avstrijska uvoznina za voščene sveče neznatna, ki komaj 4% vrednosti blaga znaša. Da je uvoznina za voščene sveče res mnogo prenizka, razvidno je uže iz tega, da je za-njo po tarif. št. 340 (voščene sveče, voščeni stočki itd. le 10 gold. na 100 kg.; za trikrat cenejše stearinove pa se pobira viša carina z 11 gold. na 100 kg. po tarif. št. 341 (sveče ne posebno imenovane, na pr. iz stearine, kamnega voska itd.), kajti cene voščenih sveč so za vsakih 100 kg. 250 do 300 gold. av. v., one stearinovih pa 80 do 95 gold. a. v. Avstrijskemu svečarju je bilo dosedaj zarad tako nizke, popolnoma neopravičene colnine nemogoče, da bi se bil branil italijanskemu tekmovanju, tem manje, ker italijanski svečarji vsled nizke plovne voznine svoje izdelke našim dalmatinskim, istrijskim in hrvaškim pristaniščem ceno in skoro brez lastnih stroškov dovažajo, avstrijski odmorski voščeninar pa mora plačevati še vedno drago železnično voznino, da more s svojim blagom do Trsta ali do Reke, od koder še le je mogoča daljna razpošiljatev v avstrijske pomorske pokrajine. Na izvožojo iz Avstrije v Italijo ni misliti, ne glede na to, da je v Italiji voskina obrt mnogo bolj razvita, marveč ker Italija za voščene sveče (cera bianca lavo-rata) 40 lir = 20 gold. — av. v. v zlatu na vsacih 100 kilg. uvoznine pobira, tedaj dvakrat več nego sedaj v Avstriji. — Razvidno je tedaj, da avstrijski voskini obrtnik ne more le izvažati v Italijo , ampak da ima, žal! še celo truda, da se v svoji lastni deželi proti italijanskemu tekmovanju vzdržuje. Temu nenaravnemu razmerju da se le s tem odpomoči, da se colnina za voščene sveče (tarif. št. 340) znatno poviša, in sicer vsaj na 40 gold. za vsacih 100 kg. Tudi se iz Italije uvaža še druga vrsta cerkvenih sveč, ki so delane iz nekakove mešanice voska in nadomestkov, to je, stea-rina, kamenega voska i. dr., in katere zarad nizke cene avstrijskim iz pristnega čebelinega voska delanim svečam zelo škodujejo. 381 Iz tega razloga nasvetuje odsek, naj bi se colnina za tarif. št. 341 (sveče ne posebno imenovane) najmanj na 30 gold. za 100 kg. povišala. Pri glasovanji so se vsprejeli vsi odsekovi predlogi. III. Gosp. zbornični svetnik Iv. Perdan poroča vsled dopisa vis. c. kr. deželne vlade z dne 17. sept. 1885., št. 8898, o vprašanji, če-li pravica v izvrševanji trgovine z mešanim blagom obsega pravico prodajati klobuke. Po §. 36 zakona z dne 15. marcija 1883., drž. zak. št. 39, se razsoja obseg obrtne pravice po vsebini obrtnega pisma. Ker zakon le gostilničarskim, krčmarskim in trgovinskim obrtnim (§§. 16 in 38) določuje, kako daleč segajo njihove pravice, mora se v vseh druzih obrtih ravnati po pravilih, ki so bila uže pred izdanjem obrtnega reda veljavna, kajti v smislu čl. III. razglasil-nega patenta za obrtni red odpravila so se le ž njim nezdružena starejša pravila. V zmisli dvorskih ukazov z dne 20. avgusta 1792. leta, 17. marcija 1802. 1., 13. septembra 1806. L, 17. novembra 1812. in z dne 19. maja 1817. 1. dopuščeno je trgovinam z mešanim blagom prodajati vse blago, za katero ni treba posebnega dovoljenja. Po ukazu trgo-vinskosodne komisije z dne 20. februarija 1822. L, št. 259, po gubernijalnem ukazu z dne 1. marcija 1882. 1., št. 2481 (zbirka provincijalnih zakonov 4. knjigo 1822,' št. 58), obsegajo trgovine z mešanim blagom neomejeno trgovinsko pravico za vse za trgovino ne izključeno blago. V zmislu tega ukaza imajo tudi pravico za raz-pošiljavno in naročilno trgovino. (Kopetz , avstrijski obrtni zakoni, I. kujiga, §. 103, na Dunaji 1829; — Stubenrauch, upravni zakoni 1856, II. knjiga, §. 503.) To načelo se potrjuje tudi v §. 38 obrtne novele, ki določuje, da obsega prijava za trgovinsko obrt pravico, trgovati z vsem v svobodnem prometu dopuščenim ne posebnemu dopustilu podvrženim blagom , ne da bi se omejevala pravica na določeno blago ali na določeno vrsto blaga. Prodajanje klobukov tedaj ni podvrženo posebnemu dopustilu , posebnega privoljenja za to ni treba, mora se toraj tudi odsek izreči, da trgovci z mešanim blagom smejo prodajati tudi klobuke, ne da bi jim bilo treba za to pridobiti si posebne pravice. Odsek toraj predlaga: slavna zbornica naj se izreče v zmislu tega poročila. Predlog je bil vsprejet. (Dalje prihodnjič.) 392 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) IV. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o dopisu koroške trgovinske in obrtniške zbornice, zadevajočim od 1. oktobra 1884. 1. veljaven zakon o davku od žganjarjenja. Po tem zakonu se je odpravil povprečni ter uvel davek od pridelka. Malim, tako zvanim kmetijskim žganjarnicam, dovoljuje zakon izjemo, da jim dopušča marveč do neke določene mere še nadalje povprečnino, in da bi jih ščitil premoči velikih tvornic, zagotavlja kmetijskim žganjarnicam vrhu tega še 25% do 5% popuščanja na davku. Ne glede na to, da zakon natanko označuje kmetijske žganjarnice, stavi jim §. 27 natančne mere, določujoč, da mora površje njiv, travnikov in pašnikov — izjemno gozdi — meriti pet hektarov na hektoliter droz-galičnega prostora. Ta določba velja kmetijskim žganjarnicam pridržu-jočim povprečni davek. Kmetijskim žganjaruicam in tvornicam kvasu, ki so vspr.ejele davek od pndei&a mesti povprečnine delujoče s prigledno-meraim aparatom velja § 61. zakona. Ta paragraf določuje, da se obdači vsak dan pridelana množina žganih opojljivih tekočin namesti drozgaličnega prostora, narveč dva litra žganja na eden hektar zemljiškega površja, in jim dovoljuje 20% popuščanja na davku, ako pridelujejo sploh 350 litrov žganja na dan in 10%. ako pridelujejo sploh 350 do 200 litrov na dan. Iz teh določil sledi, da morajo žganjarnice in tvor-nice kvasu, ki zahtevajo 20% popuščaja na davku, kot last ali najem 175 hektarov, blizo 310 oralov, in one, ki bi zahtevale 10% popuščaja, blizu 440 oralov njiv, travnikov in pašnikov skazati. Ta določila pa tudi jasno kažejo, da se na zemljiško površje planinskih dežela niti oziralo ni ter jim delajo veliko nepravice. Kakor dopis zoornice posestrime v Celovci naglasa, oziralo se je o uredovanji §§. 27. in 61. le na velike kronovine, planinske dežele so se čisto prezirale. Tem se je odrekla dobrota popuščaja davka, kajti v planinskih deželah je pač malo žganjaric, ki bi mogle skazati posestva 310 do 440 oralov zemljiškega površja, ne vštevši gozda. Obdavkovanju od pridelka tudi zbornica-posestrima celovška neče nasprotovati, marveč pokazati način, kako bi se dalo vedno laglje uvajati in priljubovati; in to bi se dalo vsaj v planinskih deželah doseči s prenaredbo §. 61, ki naj bi določila, da se popuščaji davka merijo po množini pridelka in ne po zemeljskem površji. Taka prenaredba §. 61, ta olajšava učinjevala bi dobro tudi drugim kronovinam ter laglje uvela obdavko-vanje od pridelka, ker se da vsekako in v vseh slučajih svobodneje gibati. Tako svobodneje gibanje, ki ne veže več na zemeljsko površje, donašalo bi pa tudi nedvomno mnogo več davka, ker bi veliko kmetijskih žganjarnic, ki sedaj delajo s povprečnim davkom, radovoljno vsprejelo ob-davkovanje od pridelka. Posebno pa bi to svobodno gibanje ustvarjalo nove kmetijske žganjarnice z davkom od pridelkov in s temi bi se pridobilo gotovo tudi več davka. Koroška zbornica poprosila je istodobno vse zbornice posestrime v planinskih deželah, naj bi se obrnile do vis. ministerstva s prošnjo, da se §. 61 zakona o davku od žganjarenja z dne 19. maja 1884., drž. zak. št. 63, za planinske dežele prenaredi tako, da obdav-kovanje žganjarnic po zemljiškem površji čisto odpade in da se v zakonu določeni popuščaj davka odmerja le po množini vsakdanjega pridelka. Mogoče pa je, da bi se v bodoče osnovale veče žganjarnice, ki bi jim preuredba zakona po želji koroške zbornice ugajala, meni odsek, naj bi zbornica želji zbor-nice-posestrime celovške ustregla in predlaga tedaj: zbornica naj bi se na vis. ministerstvo zaradi preuredbe §. 61 zakona o davku od žganjarenja obrnila. Predlog je bil vsprejet. V. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann poroča vsled dopisa podružnice avstro-ogerske banke v Ljubljani z dne 2, oktobra 1885. 1. o umeščenji petih, koncem tega leta izpraznenih cenzorskih služeb. Ozirajoč se na čl. 40 in 64 bankinih pravil predlaga odsek 393 to-le: Zbornica naj za umeščenje petih cenzorskih služeb priporoči naslednje gospode: L. Btirgerja, Josipa Kor-dina, Josipa Kušarja, E. C. Mayerja, Artura Miihleisena, Ivana Perdana in A. Ledenika. Predlog se je vzprejel. VI. Gosp. zbornični svetnik Mihael Pakič poroča, da se zbornica od vis. c. kr. deželne vlade poprosi, naj bi se izrekla o sledečih prošnjah za odpuščenje dokaza sposobnosti v nastop rokodelskih obrti. 1. Jakob Mihelič, kajžar v Podbrezji, prosi dovolitve za nastop in samostalno izvrševanje čevljarske obrti, ki jo je uže pred več leti izvrševal. V tej stvari povprašani občinski urad v Naklem potrdil je po vsem podatke prosilčeve. Odsek ne more ravno lahko sumneti resnice teh podatkov 65 let starega prosilca in občinskega načel-ništva in predlaga: Zbornica naj bi s svojo razsodbo prošnjo podpirala. Predlog se je vsprejel. 2. Franc Vodišek, čevljarski pomočnik v Ljubljani, prosi, naj se mu odpusti dokaz z učnim spričevalom v samostalno izvrševanje čevljarske obrti. Prosilec se ne more skazati z učnim spričevalom, pač pa ima več svedočeb o uporabljivosti kot pomočnik in tudi dokaže, da je v Zagrebu čevljarsko obrt uže aamostalno izvrševal. Ocenjevaje prosilčeve razloge predlaga odsek, enako z ljubljanskim mestnim magistratom: zbornica naj se izreče za odpuščenje dokaza z učnim spričevalom. Predlog je bil vzprejet. 3. Avguštin Trojanšek iz Stoba prosi za opuščenje dokaza z učnim spričevalom v samostalno izvrševanje krojaške obrti. S spričevalom po županstvu domžalskem potrjenim dokaže prosilec, da je kot pomočnik delal več časa, nego to zakon zahteva. C. kr. okrajno glavarstvo kamniško podpira prošnjo z ozirom na razloge po občinskem uradu opisane. Odsek pritrjuje temu predlagajoč: Zbornica naj prošnjo visoki c. kr. deželni vladi priporoči. (Dalje prihodnjič.) 399 Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) VIL Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann omenja v obširnem razlaganji njemu poznanih pritožeb proti voznemu redu železnične črte Ljubljana-Trbiž, ki je v veljavi od 1. oktobra t. L Vsled preuredbe z dne 1. junija t. L, da je namreč vlak št. 1715 v Ljubljana dohajal namesti ob 2. uri 56 m. kakor prej, še le ob 5. uri popoludne, onemogočila se je edina ugodna zveza z Gorenjskim in Dolenjskim, Hrvaškim, Dolenje-Štirskim in Ogerskim. Z dnem 1. oktobra 1885. pa se je opustil vlak štev. 1711, ki je bil ravno tako ugoden za krajni, kakor za prevozni promet. Vozni red z dne 1. oktobra 1885. je za ljubljanski promet zelo neugoden. Vsi vlaki dohajajo pozimi v Ljubljano po noči. Kmečko ljudstvo ne more drugače do gosposk ali na sejme v Radovljico, Kranj in Ljubljano, nego da zgubi noč; posledek tega pa je, da ne uporablja toliko železnice. . Govornik kaže na zbornici podane prošnje in pripominja, da bi se najprej dalo odpomoči s tem, ako bi se vlak št. 1715 odpustil in mesto tega naj bi se vlak št. 1711 spet uvel; ali pa naj bi, ako bi se to ne dalo tako lahko izvršiti, vlak št. 1717 za kake dve uri pozneje od Trbiža odhajal, tako da bi dohajal v Ljubljano zjutraj in ne ponoči. Za slučaj, ako bi tudi to ne bilo mogoče, meni govornik, naj bi se uredil potem mešanec, ki bi v Ljubljano dohajal med 9. in 10. uro dopoludne. Naposled pripomni še gosp. govornik, da se bode koncem meseca oktobra kot ud soveta državnih železnic udeleževal njegovih sej, zaradi tega bi on želel, da bi izvedel, kako misli zbornica o tem voznem redu, da bi se mogel potezati za preuredbo. Zbornični tajnik poroča o prošnjah za preuredbo voznega reda na črti Ljubljana-Trbiž, ki vse zahtevajo, naj bi se težilo na to, da bi vozni red ustrezal krajnim razmeram. Uže prejšnja leta se je mnogokrat prosilo, naj bi bili bivši sejmski vlaki vozili ne le med Ljubljano in Lesci-Bledom, ampak med Ljubljano in Trbižem, da bi bilo tako prebivalcem od Lesec navzgor mogoče uporabljati vožnjo do c. kr. oblastev v Radovljico in nazaj ter v Kranj ali Ljubljano potovati, ne da bi morali prenočevati v enem ali drugem kraji. Tem željam je glavno vodstvo državnih železnic ustreglo z uredbo bivšega sploh priljubljenega in vsem razmeram kolikor možno ugodnega voznega reda. Govornik napominja po gosp. predgovorniku naštete nedo-statnosti sedanjega voznega reda. OdseR je popolnoma ocenil razloge, ki bi bili utegnili biti merodajni v določbo sedanjega voznega reda: 1. Da se potnikom nudi prilika, da morejo dospevši v Ljubljano odpotovati v Trst, Reko in druge kraje po južni železnici, ne da bi se dolgo mudili, in 2. da se kar najhitreje mogoče odpravlja nemško-češka pošta. Toda vozni red, Kakor je gosp. predgovornik uže omenil, se ravno tako malo ozira na zvezo Dolenjskega, Hrvatskega, Dolenje-Štir-skega i. d. kakor na krajna razmerja. Govornik našteva, kako bi se dalo po odsekovem mnenji odpomoči nedostatnosti in predlaga sledeče: Slavno c. k. vrhovno vodstvo se prosi: 1. naj zopet uredi vlak št. 1711, ki je dohajal v Ljubljano ob 10. uri 35 min. predpoludne ; 2. za slučaj, ako bi tako pomnoženje vlakov ne bilo mogoče, naj opusti vlak št. 1715, ki dohaja v Ljubljano po novem voznem redu ob 5. uri popoludne ter naj uredi mesto tega drugi vlak, ki bi dohajal v Ljubljano okolu 10. ure dopoludne; 3, za slučaj, ako bi tudi v 2. točki zaželjena preuredba ne bila mogoča, naj bi uredilo mešani vlak, ki bi iz Trbiža ali Beljaka odhajal taki čas, da bi dospeval v Ljubljano okolu 10. ure &o poludne. 400 Gosp. zbornični svetnik Franc Omersa podpira predloge in želi le to premeno, ako bi se uredil rae-šanec, naj bi dohajal v Ljubljano ob pol devetih dopo-ludne. Predloge podpirali so še gg. zbornični svetniki: Mihael P a k i č, Oroslav D o 1 e n e c in Kari Luckmaun in umaknivši gosp. Omersa svoj nasvet za promeno, vsprejeli so se vsi predlogi enoglasno. Gospod predsednik poprosi na to g. Kari Luck-manna, naj bi se potezal za danes dogovorjeno preu-redbo voznega reda pri razpravah v sovetu državnih železnic. Gosp. Kari Luckmann pripomni, da ne bode le tega storil, marveč da bode tudi druge Kranjsko zadevajoče nasvete stavil. Zbornica je vzela to izjavo ua znanje in gospod zbornični predsednik se zahvaluje udu soveta državnih železnic, g. Karolu Lnckmannu, za njegovo potrujenje, (Dalje prihodnjič.) 407 Trgovinska in obrtna zbornica (Konec.) VIII. Gosp. zbornični svetnik Karol Luckmann omenja poštno zvezo med Kranjem in Tržičem, ter po-jasnuje po njegovih mislih opravičene pritožbe prizadetih krogov, katerim bi se dalo odpomoči, ako bi se napravil nov poštni voz in se vožnje na ta-le način določile: a) iz Tržiča naj bi odhajala pošta ob 10. uri in 15. minut dopoludne ter ob 5. uri popoludne, in v Kranj dohajala ob 12. uri opoludue oziroma ob 6. uri in 45 min. zvečer; b) iz Kranja naj bi pošta odhajala ob 8. uri in 15 min. zjutraj ter ob 1. uri popoludne, in v Tržič dohajala ob 10. uri dopoludne oziroma ob 2. uri in 45 min. popoludne. Govornik ima te želje opravičene in predlaga: zbornica naj se v tej zadevi obrne do slav. c. kr. poštnega vodstva najtoplejše priporočajoč izpolnitev omenjenih želj vdeležencev. Predlog &e je vsprejel.