Narodna politika. ni. Vsakdaaja skaŠBJa aaa ači, da aasprotaiki pravičae aaše želje ia zahteve prezirajo ali celo zasaiebujejo, ter po teat takem aikakor Be aiarajo, da 6i se aarod naobrazil. Vsake vrste listovi streljalo Ba aas da je groza in se mora vsak čaditi, kako se takošoo počeBJaaje vjeaia z aačeli ustavae države. Pa aaj bode team kakor hoče; toliko je veadar gotovo, da je vladar izrekel ia obrekel narodom ravBopravaost. Ali se je pa aekim listom tudi aaročilo, da ravaopravaost zagovarjajo, ali ae, Bevenio; veadar pa pričajo jih sostavki, da se zdi ravaopravaost pahla fraza, aekoŠBa reč, ktere bi ae radi zaebili, da ai ravao se je ae uiorejo. Saj tadi radi verjamemo, da je težko po svojej prepričaaosti arčao govoriti ia piaati, ker vemo, da aiaogi ljadje aimajo ai arčaosti ia prepričaaosti. Veadar pa posledajega teia liatom ae podtikamo, ker aečeaio nikogar aapadati; le braaiti ae moramo. Ali gotovo aam ae bi godilo, zadoatilo, ako bi se uiorali prepričati, da tudi vladi Bi mar ravaopravaosti. Pa za voljo teh besedic aara aikar ae očitajte, da o vladi samimo! to ai aaš aamea. Saj vsi verao, da so pač tudi miaistri istekoviae kakošae so drugi ljadje sploh; a errare hamaBum. Za to aaa pa tudi vest ae peče, ker smo svojej prepričaaoati tako zveati kakor miaistri svojej; bodoČBOSt bode vže sodila ia učila, kdo ima pravo. Vo8talemaam se pa tudi ae zdi čudflo, daaas aasprotai listi grde ia aaai podtikajo Bepošteae aaklepe; saj so pač pohlevai aietalji ia ae često meBJajo. Veadar bi je pa radi opomaili aeke važae, reči, da bi se je pri biatroumaib svojih arguraeBtacijah vsaj časi zmislili. Ko se je za vlade Ljudevita XVI. tako zvaai tretji staa na fraacoskem predramil, vstal in zahteval avoje pravice, bila sta prva dva staaa aeizrečeao Bezadovoljaa in sta se tretjema grozila. To se ve, da ata imela pravo. Kako neki bi smel tretji staa zahtevati oao, kar sta prva dva vže imela! Kdo bi se predrzail zabtevati ouo, kar imam jaz! — Kako smejo Sloveaci zahtevati ono, kar Nemci vže davno iiuajo! Kako le more Sloveaec zahtevati, da bi ga sodil sodnik sloveaski, ko sodi Netnec netnški ! Kako le sme Slovenec zabtevati, da bi ga v javnih zborih tudi tujei unieli, če govori slovenski; saj vendar Neraca vsak uraeje! Takošae zabteve so neumna sanjarija, zlobna predrzaost, prenapetost, rovarstvo. In če sena zadnje še kteri nasprotni list toliko poniža, da te hudobnih pregreškov spomni in posvari, ti ga pa ne poslušaš in ne potreseš glave petež, rogovilež, smeti, ktere je s pepeloru: potern si treba izniesti. Tem nali- stom je prej ko iie naj važneja naloga, da nas grde. Slovaajne sme inieti istib pravic, kterih iuiajo drugi; pritisnirao jekjzidu! Ali vkljub takiin giduoom, ktere moramo še za njihidobroto se svojinii žulji rediti, bode se narod zavedal svojih pravic ter prej ali pozaeje doseže vse, kar rau pripada. Neunino je tiditi, da moramo tudi na dalje ostati na sedanjej stopinji omike; neumno trditi, da ne smeaio brepeaeti po onem, kar Nemec vže ima. Za fo pa ravnajte z nanii pošteno in pravičao; ne očitajte nanj, da bi radi vladali, ko bi le radi otresh okove; dajte uam sredstev, da se na narodaej podlagi razvijemo in naobrazimo ; dajte nam ravaopravnost in avobodo: ia narodnib razprtij bode precaj konec.