Jurče na polji
Jurče je šel večkrat k svojej teti, ki je stanovala v bližnjej vasi. Medpotoma je vselej natergal lepih cvetlic, povezal jih Je v šopek in da-roval svojej teti. Večkrat je pvav pazljivo premišljeval cvetlice. in se čudil nad nežniini listki in lepitni barvami. Mislil je na Boga, ki daje cvetlicam tako lepo oblačilce, pa jim. d& tudi pohlevnega dežja in gorkote, da morejo rasti.
Vselej ga je zabolčlo, kedar koli je pohodil kako travico ali cvetlico. Jurče ni nikoli stopal iz ceste v travo ali celd na obsejano njivo. Nikoli ni tergal sadja ali kake druge reči. Spominjal se je na Boga, ki je povsod, ki vse vidi in vse ve.