TRST, petek 18. januarja 1957 Leto XIII. . Št. 16 (3551) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini SL J *■ “9NTECCHI st- *, n. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-631 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, višine V »iri V7 , GORICA: U1- S. Peliico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, s r nl 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - Z - 375 - izdata Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ - Trst Ostra bitka za pravične agrarne pogodbe PSDI se strinja, da La Malfa stopi v vlado Longo in Spano v Moskvi - Selwyn Lloyd poudarja namen Anglije, da uvede oblike tesnejšega združenja z Zahodno Evropo (Od našega dopisnika) RIM,^17. •— Namestnik sekretarja CK KPI Longo ter senator Spano sta danes odpotovala z letalom v Prago ter nato v Moskvo. Parlamentarna skupina KP pa si je danes izvolila vodstvo. Predsedoval ji bo" Togliatti, podpredsedni-»k pa bosta Pajetta in Guli o, Tajniki Amendola, Caval-•*rt. Čorbi, Diaz, člani vodstva pa Alicata, Bardmi, Berti, D’Onofrio, Fogliazza, Gianquinto, Ingrao, Laconi, Licau-si, Lozza, Maglietta, Natoli, Giuliano Pajetta, Pessi, Maria Maddalena Rossi in Tognoni. . Pred volitvami je bila dalj-6e diskusija, kjer so številni Parlamentarci kritizirali Cor-nija in Maglietto zaradi njunih izjav tisku. Tako ona dva kot tudi Giolitti pa so obso-dili poskuse nasprotnikov, ki ]im hočejo pripisovati namen, da bi delali proti smernicam Partije. Kljub vsemu je bil Čorbi izvoljen za tajnika, Ma-ghetta pa je ostal v vodstvu: vedeti je treba, da je pred časom tudi Togliatti Corbija ostro napadel. .Vprašanji agrarnih pogodb Pa imenovanja novega mi-«if-fa za.državne udeležbe sta v!i-pr?j najbolj aktualni. v cina za to> da se glasovanje o agrarnih pogodbah d ozi. Socialdemokrati, vsaj nekateri, so se postavili na ahsce, da je treba vztrajati < ki bo danes objav-ra»iu’ se verjetno ne bo vala a od nje- Razliko- ske t p,a se bo od varšav- likiii kot se od nje raz" java budimpeštanska iz- da v čem so razlike? V tem, Moskvi V BudimPešti in v stalil Poudarja enotno džarcu^v. glede ocene ma-stvn o dogodkov ter vod-ciaiiCKxV^etske zveze v sovin f n?m taboru. Ugoto-šavsk?0 — ’ da °b°jega var-Toda lziava ne omenja, iavsk« Za.v mednarodno de-boli Sibanje je vsekakor mp»v,Vazno tisto, kar posa-steea6 ,!Zjave druži od ti-Pa iii, ar ph loči. Druži skoici. °ktobrska izjava mo-sti ? vlade o neodvisno-stičniv, suverenosti social i-ia b držav in pa poudar-rodu Pet'h načel medna-ni p®. koeksistence. Pri tem Poudaril .uSot°viti, da je h "arJanje onega, kar lo- či ti-SloT,?^^. iZjaV®’ V Pr°" druži S kar jih se je zopet ogla-kot 7k na Podoben način nov0iptr,Prilikl znamenitega Rrpn-u ■ sprejema v Teh nJl!’ hvalil Stalina, ski if'! al verjetno sovjet-razširfi in radio ne bosta jih poiuia?° kot nista svo- seznavf-, cev in čitateljev PohvPUa niti z novoletno teh i7 stalina. Tudi glede velikega števila vpisanih govornikov vseh skupin. Vmes pa mora zbornica razpravljati še o mnogih drugih stvareh. Tako bo jutri dopoldne poročal zunanji minister Martino o pogodbi za evratom. nakar se bo zasedanje nadaljevalo šele v torek. Danes se je reja začela s komemoracijo Toscaninija čigar spomin sta počastila Pasini in prosvetni minister Rossi, nato pa še predstavniki vseh skupin. Meč1 samo debato o agrarnih pogodbah je komunist Luci omejil svoja izvajanja na prikazovanje položaja na podeželju v Umbriji ter obdolžil krivde za bedo kmečkih množic brezbrižnost vlade in izkoriščevanje zemljiških obdelovalcev zemlje. Dejal je, da je moglo priti do spremembe mnenja v večinski stranki in vladi samo pod izsiljevalskim pritiskom a-grarcev, ki je dovečel do tega, da se je večina odrekla Segnijevemu zakonskemu načrtu. Demokristjan Chiarini pa je dejal, .da bi s sprejetjem ((upravičenih razlogov« zbornica potrdila vrnitev k zemljiški sužnosti. Pri tem je govornik pozabil, da je tako ((zemljiško sužnost« nekoč predlagal sam Segni. Socialist Magnani je poudaril, da pomeni načrt večine nazadovanje v položaju kmetov. Selwyn Lloyd je imel danes dopoldne prvi razgovor z Martinom. Pogovarjala sta se tri-četrt ure ter pravzaprav določila načrt nadaljnjih razgovorov, med tem ko je bil pravi političen razgovor popoldne v navzočnosti drugih visokih osebnosti iz obeh zunanjih ministrstev. Iz uradnega poročila se vidi, da je Veliki Britaniji v sedanjem položaju mnogo do tega, da bi na kak način razbila izoliranost, ki se je v zadnjem času ustvarila okrog nje. Zato se tudi zavzema za evropsko skupnost, čeprav se je doslej prav ona držala kolikor toliko ob strani. Tako so govorili tudi o evropskih skupnih tržiščih. Vendar pa se zdi v teh razgovorih vse to le postranska stvar in je Angležem trenut- no le kaj drugega' bolj pri i Upanj3i zlasti se, ker je sploš-srcu. Poudarja se, da med An-1 na soglasnost o potrebi odločilnih naporov na poti rešitve tega vprašanja. Brilej je opozoril na resolucijo, ki jo je predložila Jugoslavija na lanskem julijskem zasedanju, da se skuša doseči sporazum vsaj o začetnih ukrepih razorožitve, t. j. da se uresniči to, kar je praktično mogoče in da se uresničenje tega ne povezuje z bodočim razvojem. Uresničenje takih uspehov bi u-godno vplivalo na splošno mednarodno ozračje, olajšalo rešitev drugih vprašanj in ustvarilo ugodne pogoje za druge korake pri reševanju ike tesnejšega združenja z zahodno Evropo. -«»- A. P. BUDIMPEŠTA, 17. — Bu-dimpeštanski radio javlja, da je prezidij madžarske republike izdal na predlog notra-nega ministrstva ukaz, ki začasno ukinja delovanje madžarskega združenja pisateljev. Radio pripominja, da je notranje ministrstvo izvedlo preiskavo in ugotovilo, da je združenje delovalo v nasprotju z interesi madžarske ljudske republike. Budimpeštanski radio je tudi javil, da so oborožene sile «odkrile kontrarevolucionarno zaroto v Gyarfi blizu Tapol-cze». Voditelji zarote so bili aretirani. ki raznih držav, so mnogi v teh besedah videli skoraj o-č.tck, da pred rueško kriza ni bilo posvetovanj med zavezniškimi državami. Selwyn Lloyd pa je med drugim dejal, da je Edenovo zčravje bilo močno prizadeto z delom, ki ga je on toliko let opravljal v službi miru«; pri tem pa Lloyd bržkone niti ni mulil ne na humor ne na ironijo. Glede Srednjega vzhoda je dejal; «V svesti smo si prijateljstva in razumevanja italijanske vlade in ljudstva v zadnjih treh hudih mesecih.« Zaradi akcije v Egiptu pa je rekel, ča bo sodbo izrekla zgodovina, Potem je podčrtal važnost združene Evrope ter je dejal, da namerava Anglija uvesti ob- iiiiHiiiiiiiiitiitiiiiiifiiiiiiiiiiiKitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Razprava o razorožitvi v OZN Metoda delnih je praktična i Izjave delegata FLRJ - Kašmirsko vprašanje - Diskriminacija v Južni Afriki - Razprava o umiku izraelskih čet iz Egipta Izjave v Peng Cena v Beogradu BEOGRAD, 17. — Danes je prispela v Beograd kitajska parlamentarna delegacija in delegacija mesta Pekinga pod vodstvom Peng Cena. Delegacijo so na zemunskem letališču pozdravili zastopniki zvezne skupščine in državnega tajništva za zunanje zadeve. Peng Cen je v pozdravnem govoru poudaril junaško borbo jugoslovanskih narodov proti nemškim in italijanskim fašističnim napadalcem in njihov uspeh v boroi za socializem. uKitajska in Jugoslavija, je poudaril Peng Cen, sta bratski socialistični državi. Narodi Jugoslavije in Kitajske so s skupno borbo za osvoboditev in izgradnjo svojih držav vzpostavili bratsko prijateljstvo že v revolucionarni borbi«. Vodja kitajske delegacije je dalje poudaril, da je kitajska delegacija prišla v Jugoslavijo, da bi gmoučila jugoslovanske izkušnje, potrdila prijateljstvo in poglobila medsebojno razumevanje in solidarnost v borbi za mir in demokratičen socialističen razvoj. Cuenlaj prispel iz Budimpešte v Moskvo Skupna kitajsko-madžarska izjava Cuenlaj obišče tudi Jugoslavijo Zanimive izjave Hruščeva v obrambo Stalina «Dovolj si govoril>, ga je prekinil Bulganin MOSKVA, 17. — Cuenlaj je prišel danes zjutraj iz Budimpešte v Moskvo. V Moskvi bo ostal do sobote in bo nato odpotoval v Afganistan. Jutri bodo objavili skupno kitajsko-sovjetsko izjavo. Pred njegovim odhodom iz Budimpešte pa je bila podpisana skupna kitaj sko-madžarska izjava. Izjava pravi, da je kitajska delegacija prišla v Budimpešto na vabilo madžarske vlade. Pri pogajanjih so v madžarski delegaciji bili predsednk vlade Kadar, notranji minister Muennich, zunanji minister Horvath ter državni ministri Apro, Marosan in Ronai. NEW YORK, 17. — V političnem odboru OZN se nadaljuje razprava o razorožitvi. Včeraj popoldne je japonski delegat izjavil, da je potrebno čimprej mogoče ukiniti poizkusne nuklearne eksplozije. Priznal pa je, da je sedaj nemogoče skleniti tak sporazum, ker ni soglasje med velikimi orzavami. Dejal je, da Japonska podpira pogajanja med velikimi državami v ta namen, ter je zahteval, naj se atomski poizkusi prej napovedo ter naj jih spremljajo vsa mogoča jamstva, zato da se prepreči ponovitev tega, kar se je dogodilo nekaterim japonskim ribičem, ki so jih zastrupila izžarevanja, ki so nastala pri eksplozijah na otočju Bikini. Jugoslovanski delegat dr. Jože Brilej je poudaril, da možnost, da se pri sedanji razdelitvi sveta na bloke vsak lokalen spopad spremeni v splošno vojno z uporabo najstrašnejšega orožja, opozarja na nujnost razorožitve. Jugoslavija ni mnenja, da ni mogoče doseči dobrih rezultatov o tem vprašanju, dokler se ne ustvari potrebno ozračje za- glijo in Italijo ni odprtih vprašanj, vendar pa je Angliji gotovo mnogo do tega, da si pridobi v Italiji zaveznika za svojo politiko na Srednjem vzhodu. Tu med Italijo in Veliko Britanijo pri zadnji angleški akciji ni bilo, vsaj na zunaj, soglasja. Italija je zahtevala razpravo pred OZN, čemur se je Velika Britanija na vso moč upirala. Ko je zvečer na slavnostni večerji Martino v svoji zdravici poudaril važnoet periodičnih, pogostih sestankov med odgovornimi predstavni- vprašanja razorožitve. Brilej je pouaaul, da so dane praktične možnosti za sporazum o konvencionalnem orožju in oboroženih silah, o zmanjšanju izdatkov za vojsko in za nekatere začetne vazne ukrepe na področju nuklearnega orožja, zlasti glede poizkusnih eksplozij. (Menimo, je poudaril Brilej, da je metoda delnih sporazumov v danem položaju praktična in realistična.« V Varnostnem svetu so včeraj in danes razpravljali o Kašmiru na zahtevo pakistanske vlade. Pakistanski zunanji minister je včeraj predlagal sklenitev nenapadalne pogodbe med Indijo in Pakistanom, na podlagi katere bi sleherni napad na Indijo veljal tudi kot napad na Pakistan. V glavni skupščini pa je bila danes razprava o umiku izraelskih čet z egiptovskega ozemlja. Razpravo je začel egiptovski delegat, zunanji minister Favzi, ki je obtožil Izrael, da se noče držati resolucij OZN ter da s tem ogroža mir in varnost na Srednjem vzhodu. Izrekel je zaupanje, da se skupščina ne bo hotela izogniti svoji odgovornosti in da bo sprejela potrebne ukrepe. Avstralski delegat je poudaril, da se mora Izrael držati tega. kar je bilo sklenjeno v OZN. ((seveda če se razume, da mednarodne sile OZN osta- nejo med obema državama, dokler ne bodo dokončno rešene zadeve, ki se tičejo tega področja«. Brazilski delegat se je temu pridružil in je dodal, da bo predložena resolucija, ki bo nakazala ukrepe, ki naj se začasno sprejmejo. Predstavnik Ceylona je predložil resolucijo, ki so jo podpisale delegacije 25 držav, ki predstavljajo vse afriške in azijske države članice OZN, razen Egipta in Laosa. Resolucija poziva glavnega tajnika OZN, nai ((nadaljuje napore, da doseže popoln umik izraelskih čet iz Egipta in predloži glavni skupščini Vi petih dneh poročilo o tem«. V imenu Izraela je govorila zunanja ministrica Golda Meir. Izjavila je, da bi za zaščito svobodne plovbe v zalivu Akaba bila potrebna razen navzočnosti mednarodnih sil OZN tudi mednarodna jamstva glavnih pomorskih velesil ali pa štirih obrežnih držav ter zagotovilo, da bodo sile OZN ostale na tem področju do sklenitve miru. O Gazi je gospa Meir predlagala, naj se to ozemlje začasno postavi pod upravo Izraela, ki si pridržuje pravico predložiti čimprej načrt, ki naj «jamči blaginjo in varnost področja, omogoči rešitev vprašanja beguncev in določa umik izraelskih vojaških sil iz Gaze«. Predstavnik ameriške delegacije OZN je izjavil, da bodo ZDA glasovale za afriško-azijsko resolucijo, ki poziva glavnega tajnika OZN, naj v petih dneh poda poročilo o umiku izraelskih čet iz Egipta. iiiiaiiiiiaiiiiiaiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaf•iitiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiniaiiiiaiifiiiiiiigiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiiiiiiiiiiif Smernice zunanje politike Jugoslavije Koeksistenca, enakopravnost, neodvisnost sti ra^4 Poudarjamo ti-resa ?gi?v stavek, iz kate-PeriaUcf aja opozorilo im-Stalina nm' da grajanje sociaič Pomeni grajanje bieljev *n njegovih te-katerih V ,Sovjetski zvezi, sociali * ^šonje nobenemu bm i, u na svetu niti na 1 ne pride (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 17. — Glavna načela jugoslovanske zunanje politike so: miroljubna aktivna koeksistenca, sodelovanje na enakopravni podlagi z vsemt državami, n evmešava-nje v notranje zadeve drugih držav, mirno reševanje spornih vprašanj, obramba svoje in spoštovanje tuje neodvisnosti. Osnovna črta jugoslovanske zunanje politike je doslednost, stalnost v spoštovanju omenjenih načel. Inozemski komentatorji, ki gledajo na jugoslovansko politiko s stališča blokovske orientacije, vidijo pogosto v zunanjepolitičnih potezah Jugoslavije, v njenem reagiranju na mednarodne dogodke nekaj trnovega». po možnosti to, kar bi potrdilo njihove prejšnje hipotetične in samovoljne zaključke, oziroma ugibanja. Kasneje, ko stvarnost demantira te njihove zaključke, se trudijo zaradi svojega ugleda z novimi hipotetičnimi ugibanji opravičiti svoja predhodna dokazovanja. Inozemski novinarski krogi, ki se zanimajo za Jugoslavijo, zelo redko seznanjajo svojo javnost o tem, kakšen je cilj jugoslovanske politike, kako jo Jugoslovani sami tolmačijo, temveč večinoma samo komentirajo, navajajo to, kar sami mislijo, pogostoma popolnoma neobjektivno, zlasti Se, če prihnjajo v Jugoslavijo s predsodki. Razumljivo je, da s tem onemogočajo svojim bralcem, da bi si ustvarili lastno objektivno sodbo o Jugoslaviji in njeni politiki. Ni dvoma, da Se je zadnje čase položaj v svetu ponovno zaostril. Priča smo ne le novi propagandni bitki med blokoma, temveč pravi bitki, ki je našla svoj konkreten odraz v napadu na Egipt in v dogodkih na Madžarskem. V zvezi s stališčem Jugoslavije do teh dogodkov so se prav tako pojavila v inozemskem tisku popolnoma napačna, samovoljna tolmačenja, ki jih je razvoj dogodkov kasneje demantiral kot neutemeljena. Iz govora maršala Tita in Edvarda Kardelja je dobro znano stališče Jugoslavije o dogodkih in razvoju dogodkov na Madžarskem. Pa vendar je jugoslovanska vlada storila vse. da se odnosi z Madžarsko normalizirajo. Jugoslovanski odgovorni krogi, držeč se načela dobrih odnosov z vsemi državami, sodijo, da politična kriza na Madžarskem ne sme ovirati razvoja pravilnih 'odnosov in da bo odstranitev posledic hude politične krize v sosedni državi omogočila, da se ti odnosi še bolj zboljšajo. Objektiven opazovalec jugoslovanske zunanje politike bo v stališču Jugoslavije v zvezi z vprašanjem Sueza, Cipra in madžarskih dogodkov spoznal, da so prav osnovna načela njene zunanje politike navdihnila njeno stališče, zlasti načelo spoštovanja neodvisnosti. Ko smo že omenili spoštovanje neodvisnosti, moramo ugotoviti, da je obramba neodvisnosti pomemben činitelj jugoslovanske zunanje politike. Nekaterim se to zdi samo fraza, čeprav je to resen činitelj vseh svobode željnih držav, ki ga zlasti velesile, ki so navajene gledati na to vprašanje na svoj način, ne pojmujejo. Zvesta načelom svoje politike meni Jugoslavija, da ni prišlo in da ni nobenega razloga za to, da bi prišlo do : poslabšanja gospodarskih m meddržavnih odnosov z vzhod- | ročjih. Odgovorni jugoslovan-noevropskimi socialističnimi I ski činitelji ne soglašajo s državami zaradi ideološke, tistimi, ki menijo da se OZN, medpartijske razprave. Mar- zaradi prezaposlenosti z re-šal Tito je nedavno izjavil, ševanjem važnih političnih da partija ni država in da medpartijska vprašanja ne bi smela vplivati na meddržavne odnose. Položaj na Bližnjem vzhodu je po mnenju v Beogradu tak, da se lahko samo še bolj zaplete s tujim vmešavanjem. Vsak poizkus velikih sil povečati svoje interese na tem področju lahko samo otežko-Ča ne pa olajša rešitev vprašanj, ki ogroža jo mir na tem delu sveta. Vprašanje Alžira je prav tako vzrok vznemirjenja v mednarodnih odnosih. V Beogradu sodijo, da so dosedanji napori francoske vlade, da reši to vprašanje, bili nezadostni in da v okvirih, v katerih francoska vlada želi rešiti to vprašan je, ni zadosti elementov, ki bi jih lahko sprejela tudi nasprotna stran, da bi prišlo do kompromisa. Brez kompromisa pa ni rešitve. Ideja evropskega sodelovanja je po mnenju odgovornih jugoslovanskih činiteljev realna. V skladu je s splošnim mednarodnim položajem, v interesu evropskih narodov in stabilizacije razmer v svetu sploh, Potrebno je samo uvideti da je nezadostno delovati samo na združevanju Zahodne Evrope, temveč da je treba delovati na mnofjp širši osnovi, na ublažitvi blo-kovskih nasprotij, na ublažitvi nasprotij med Vzhodno in Zahodno Evropo. Vprašanje pomoči gospodarsko zaostalim področjem v svetu je akutno. Odlaganje rešitve tega vprašanja lahko samo zaplete njegove posle- V washingtonskih krogih izjavljajo. da se zahodne sile strinjajo, naj bi sile OZN nadomestile izraelske čete na otoku Tiran v zalivu Akaba in na področju Gaze. Pripominja se, da je bil že dose,-žen načelen sporazum med diplomatskimi pogajanji ZDA, Francije in Velike Britanije. S tem v zvezi se pripravlja načrt resolucije v OZN. Po tem načrtu naj bi sile OZN ostale v zalivu Akaba in v Gazi, dokler ne bo dosežen dokončen sporazum Posebni politični odbor pa je včeraj nadaljeval razpravo o rasni segregaciji v Južnoafriški uniji. Jugoslovanski delegat Zvonko Grahek je dejal, da se ta rasna diskriminacija onuod razrašča in dobiva čedalje ostrejše oblike. «Politika nadvlade bele rase nujno vodi k čedalje večji zaostritvi oanosov med raznimi narodnostnimi skupinami v tej deželi m utegne povzročiti tudi resne politične posledice v tem delu sveta.« Izrazil je u-panje, da se bo južnoafriška vlada pridružila naporom OZN da bi uredila to vprašanje, ki «neogibno prehaja čez meje dežele in dobiva čedalje bolj mednarodni pomen«. vprašanj, ne more istočasno ukvarjati tudi s tem vprašanjem. Organizacija združenih narodov je — sodijo v Beogradu — dovolj močan organ, da lahko vzporedno obravnava razna vprašanja. Prav zaradi, težav, ki se pojavljajo pri odstranjevanju nasprotij, ki zavlačujejo rešitev političnih vprašanj, menijo v Beogradu, da bi bilo potrebno učinkovito rešiti vprašanje pomoči gospodarsko nerazvitim področjem in preko njega ozdraviti splošni mednarodni položaj. Kljub sedanji hudi krizi v mednarodnih odnosih Jugoslavija verjame v optimistično perspektivo. Potrebno je samo delovati, truditi se, da se na miren način odstranijo negativne posledice krize in upoštevati tiste elemente, ki upravičujejo optimizem. Gospodarski in družbeni razvoj v svetu sili na vzpostavitev konstruktivnejsih odnosov med narodi in državami. Nesporno je, da vsi narodi žele mir. Jasno je nadalje, da se mir lahko zagotovi ne s poglabljanjem in forsiranjem blokovske politike nasprotij, blokovske vsebine te politike, temveč z zboljšanjem odnosov med državami, ki ne pripadajo blokom, in državami, ki jim pripadajo. To so po mnenju v Beogradu trajni činitelji, ki delujejo v smeri ustvarjanja konstruktivnih odnosov med državami in narodi v svetu. Jugoslovanska žunanja politika se smelo o-slanja na tako ocenitev in to Ji daje pečat stalnosti, dice ne le na gospodarskem \ doslednosti in realnosti, temveč tudi na drugih pod-1 DOZO BOŽIC Sneg, mraz... RIM, 17. — Skoraj iz vseh krajev države poročajo o znatnem mrazu, snegu in močnih vetrovih. V Rimu samem se je temperatura dvignila nad ničlo. V samih mestih je mraz predvsem na severu, medtem, ko je na jugu povsod v višinah sneg Iz Barija pa poročajo o pravem tropskem deževju, ki je povzročilo tudi poplave. Podobno velja za druge pokrajine na jugu, kjer divja ponekod tudi močan veter, ki je povzročil mnogo škode. V Abrucih in Molisu je sneg povzročil vet ike ovire v prometu, tako železniškem kot avtomobilskem. Zaradi zame-tenih prelazov morajo ponekod stati stotine avtomobilov. Celo vlak na progi Rim-Pesca-ra ni mogel nadaljevati vožnje. Mnoge vasi so popolnoma izolirane od ostalega sveta. Z otoka Elbe poročajo, da je tam zapadel prvi sneg. BEOGRAD. 17. V vseh krajih Jugoslavije je danes snežilo. Pod vplivom hladnega vala se je temperatura spustila v Sloveniji na 9 stopinj pod ničlo, na Slemenu pri Zagrebu je bilo 13 pod ničlo, na Bjelašnici v Bosni 16 pod ničlo. Zaradi snežnih padavin, ki so v neakterih krajih v Liki Sandžaku, Vzhodni Srbiji, Makedoniji narasle na 60 centimetrov, so zame tene številne ceste. Včeraj je bila prekinjena tudi železniška proga med Zagrebom in Splitom. Čiščenje proge onemogoča močna burja, ki razsaja s hitrostjo čez sto kilometrov na uro in ki je nanesla na progo več metrov snega. Nocoj je severno Primorje zajela močna burja, ki je pri Senju dosegla hitrost 130 km na uro. Prekinjen je ves pomorski promet. Burja je povzročila zlasti v Slovenskem Primorju številne požare. V Piranu je razburkano morje vrglo na valobran pred pristaniščem eno tono težke zaščitne kamenite bloke. V Novi Gorici je burja na že-lazmiSki postaji dvignila v zrak staro ženo in jo vrgla na progo. DUNAJ, 17. — Tudi v Avstriji in Švici vlada hud mraz. Na Dunaju kaže toplomer 15 stopinj pod ničlo, na hribih pa 20. V Davosu in St. Moritzu v Švici so zabeležili 17 stopinj mraza. V srednjem delu Francije je 15 v Parizu pa 4 stopinje pod ničlo. izkus podreditve narodov Bližnjega vzhoda, za obnovitev hladne vojne, za poživljanje upora in zato je proti temu potrebna največja budnost. Držeč se petih bistvenih načel koeksistence skupno z vsemi miroljubnimi narodi sveta, bo mogoče preprečiti spletke imperialistov. Trdna enotnost socialističnega tabora pod vodstvom Sovjetske zveze skupno z mirnim sodelovanjem jamči uspeh socializma in trajni mir.« Sinoči so na sedežu sindikatov v Budimpešti organizirali sestanek komunističnih aktivistov na čast Cuenlaju. Govoril je predsednik vlade Kadar, ki je poudaril med drugim, da se bo ideološka borba na Madžarskem povečala. Kadar je zatem izjavil, da obstaja na Madžarskem nevarnost inflacije. «Toda, je dodal, reči moramo tudi. da zaradi delovne volje ljudstva in zaradi pomoči prijateljskih držav obstajajo možnosti, da se v kratkem rešimo tega položaja. Zato je potrebno povečati proizvodnjo, v prvi vrsti pa proizvodnjo premoga in električne energije.« Cuenlaj, ki je govoril za Kadarjem, je govoril o Eisen-howerjevi doktrini in je dejal, da se imperializem nagiba vedno bolj k zatonu. Zatem je izjavil: 1. da je sovjetska vojska pravilno ravnala, ko je zatrla madžarski upor, ker bi drugače imperialisti podprli revolucijo z orožjem, 2. Madžarska mora v bodoče zaupati v sovjetsko prijateljstvo. 3. Madžarska vlada bo morala izvesti ukrepe, da obrani ljudstvo «pred delovanjem kontrarevolucio-narjev«. Dalje je Cuenlaj dejal, da Kitajska priznava, da je madžarska vlada napravila napake v preteklih letih, ki so ustvarile nezadovoljstvo med ljudstvom, izrekel pa je upanje, da se bodo tem napakam v bodoče izognili. V Moskvi so na čast kitaj ski delegaciji priredili sprejem, na katerem je Bulganin dolgo govoril o Eisenhowerje- vi doktrini ter jo označil za «načrt gospodarske in politične ekspanzije na arabskem vzhodu«. V odgovoru je Cuenlaj med drugim izjavil: »Kitajsko ljudstvo se v celoti zaveda, da so vsi naši uspehi nerazdruž-ljivi od dezinteresirane pomoči Sovjetske zveze, in jaz izkoriščam to priložnost, da izrekam svojo največjo zahvalo vladi in partiji Sovjetske zveze. Ne moremo druga- Izjava pravi nato, da sta si obe delegaciji izmenjali informacije o položaju v svojih državah ter poglede o sedanjem položaju na Madžarskem, kakor tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih. ((Kitajska delegacija je z zanimanjem ugotovila odločne napore madžarske vlade za razvoj socializma na Madžarskem. Madžarska vlada je izrekla priznanje za materialno in moralno pomoč ljudske republike Kitajske. Obe delegaciji sta ugotovili povsem enako stališče pri presojanju nedavnih dogodkov na Madžarskem. Na podlagi tega stališča so sile imperialistične reakcije in madžarske kontrarevolucije izkoristile u-pravičeno nezadovoljstvo prebivalstva zaradi napak prejšnjega pohtičnega vodstva, da začnejo kontrarevolucionarno gibanje, ki je bilo zdavnaj pripravljeno in v načrtu in ki je imelo namen uničiti madžarski ljudski demokratični sistem in pridobitve socializma na Madžarskem. To je privedlo do hude borbe med silami socializma in reakcije, med mirom in vojno. Madžarska vlada je ob podpori sovjetske vojske strla oborožen upor, branila stvar socializma in preprečila spletke imperialistov, da bi s silo odprli razpoko na Madžarskem in nato porazili ostale socialistične države drugo za drugo na isti način. Kitajska republika podpira vsemi svojimi možnostmi napore madžarske republike. Razume zapletenost ir. težaven značaj te borbe, ki se bo vodila, da se odpravijo napake preteklosti in da se stre kontrarevolucija. Kitajska vlada priznava, da se madžarska vlada skupno z vsemi zdravimi silami naroda bori proti kontrarevoluciji in da pomaga ljudstvu razlikovati med pravilnim in zgrešenim, da bo lahko potegnilo ločnico med seboj in rovTažnikom. Kitajska delegacija z zadovoljstvom ugotavlja, da se sile demokracije na Madžarskem, zlasti delavski razred, vedno bolj zbiralo okrog partije in vlade in se vedno bolj odtegujejo lažnim in varajočim geslom kontrarevolucio-narjev.« Obe delegaciji soglasno obsojata dejstvo, da se ameriški imperialisti še vedno trudijo, da bi organizirali zaroto za vmešavanje v madžarske zadeve. Sklepi glavne skupščine OZN o Madžarski, ki kršijo madžarsko suverenost in se vmešavajo v notranje zadeve te države, pomenijo hudo kršitev listine OZN. Ce bodo Združeni narodi še dalje dopuščali pre-vladajoči vpliv ZDA, ki hoče preporod hladne vojne, bo to konec koncev uničilo dobro ime in vlogo organizacije. Obe delegaciji sta se strinjali o svojih pogledih na glavna mednarodna vprašanja. Imperialistični napad na Egipt in vmešavanje v madžarske zadeve sta nedavno privedla do povečanja mednarodne napetosti. Zaradi naporov sil miru ni imperialistični napad dosegel svojih ciljev, vendar pa ni opustil svojih načrtov. Glavna imperialistična država, ZDA, nadaljuje svoje napore, da bi razširila svoje področje moči in svojo politiko vojne. Ei-senhowerjeva doktrina je poni’""".............................................................................. Cuenlaj je nato poudaril, da so sile miru, demokracije in socializma nedavno dosegle zmago nad silami reakcije m je dodal, da je okrepitev enotne akcije socialističnih držav pod vodstvom Sovjetske zveze bistvena za splošen mir. »Socialistične države, je izjavil, imajo skupne ideje pri graditvi komunizma. So suverene države, neodvisne in med seboj enake. Včasih ni šlo vse dobro v njih odnosu, toda vse se jj prijateljsko uredilo«. Bulganin in Cuenlaj sta govorila pred več ko tri tisoč moskovskih delavcev, ki so se zbrali v veliki dvorani Vrhovnega sovjeti!* v Kremlju. Na sprejemu, ki je bil zvečer v kitajskem poslaništvu v Moskvi so novinarji Cuen-laja vprašali, če misli obiskati tudi Jugoslavijo. Odgovoril je pritrdilno, dodal pa je, ča dan obiska ni bil še določen. povedal je tudi, da bo v soboto ali nedeljo odpotoval v Kabul in nato v Novi Delhi, kjer se bo ponovno sestal z Nehrujem, nakar se bo vrnil v Peking. Na tem sprejemu, kjer so bili navzoči tudi nekateri zahodni diplomati, je Hruščev govoril o stalinizmu. Po zdravicah, ki sta ju izrekla Bulganin in Cuenlaj, je Hruščev dejal; «Ali moram ponoviti, da sem komunist?« «V zadnjem času, ga je prekinil Bulganin, je bilo rečeno, da si stalinist.« «Ne samo, je odgovoril Hruščev, jaz ne ločim stalinizma iin Stalina od komunizma, pač pa menim, da je Stalin kot komunist-borec za keristi delavskega razreda za nas zgled, kaj je komunist.« Te besede co navzoči pozdravili s ploskanjem. »Dobro rečeno,« je pripomnil Ka-ganovic. »Kritizirali smo Stalina, je nadaljeval Hruščev, kritizirali ga bomo in če bo treba, se bomo k temu povrnili kolikor bo potrebno, toda to delamo ne zaradi tega, ker mislimo, da je bil slab komunist, kar se tiče njegove borbe za interese delavskega razreda, pač pa, ker je imel napake in očiklone. Lenin je to pred nami videl in nakazal. Tudi mi pravimo, da so bile Stalinove napake slaba stvar, toda za bistveno — in bistveno so interesi delavskega razreda in sposobnost braniti jih — želim, da bi bog pomagal vsakemu komunistu, da se bori, kakor je delal Stalin. Ce za nekatera nepopustljiva bitja — ih prav tak je bil Stalin — ne če kot ugotoviti spremembo i nadaljevati po svoji poti do v mednarodnem položaju. Pri- | končne zmage delavskega razšlo je do napada na Egipt, reda na počlagi marksizma-Imperialistične države skušajo stalno premagati socialistične države in jih razdeliti. Primer Madžarske je e-den teh poizkusov. Kontrarevolucionarna zarota na Madžarskem je prišla istočasno s krvavim napadom na arabske države. Imperialistične države se bojijo osvoboditve azijskih držav in hočejo obnoviti svojo kolonialno nadvlado. Vendar pa je. kakor na * Madžarskem, njih’ napad doživel neuspeh. Velika Britanija, Francija in Izrael so leninizma pomeni žalitev, tedaj smo tudi mi stalinisti te vrste. Prav zaradi tega se vsak komunist, član naše partije, čuti ponosnega v zvezi s tem, da je zvest marksi-zmu-leninizmu, kakor je bil Stalin.« Ker je mislil, da je Hruščev izčrpal ta agument, mu je Bulganin prijazno rekel; ((Govoril si dovolj.« Toda Hruščev je nadaljeval: «Ne, ni še vse. Sovražniki komunizma so rlišali i-n zbrali tisto, kar je bilo bolj koristno zanje. bili prisiljeni na umik svojih '■ Mislili so, da s kritiziranjem čet. Namen Eisenhowerjeve i Stalina mi kritiziramo same doktrine je vsiliti ameriško | temelje komunizma, to je nadvlado na Srednjem vzho- marksizem-leninizem. Ne, godu in vse to terja povečano ! spodje imperialisti, vi se mo-budnost socialističnih naro- tite, ne boste videli kaj ta-dov in držav«. 1 kega.» Nova angleška vlada it je predstavila Mac Millan zagovarja napad Anglije in Francije na Egipt Za gospodarsko združitev vse Zahodne Evrope z britanskim Commonwealthom kot sile, ki naj bo med obema «kolosoma» LONDON, 17. — Nova britanska vlada se je danes predstavila javnosti z dvema govoroma. Po televiziji je govoril predsednik vlade Mac Millan, finančni minister Thorneycroft pa je govoril v ameriški trgovinski zbornici. Mac Millan je pozival na enotnost in na trdo delo, »da se v svetu ohrani prvovrstni položaj Velike Britanije«, glede katerega je dejal, da ga Anglija ni nikoli zgubila. Glede Sueza je Mac Millan izrecno izjavil to, kar je dal razumeti s potrditvijo Selwyna Lloyda v Foreign Officeu. Dejal je, da njegova vlada ni mnenja, da bi se moral opravičiti pred komer koli zaradi napada na Egipt in da »visoka cena«, ki se danes plačuje za to akcijo, «je gotovo mnogo nižja, kakršno bi morali plačati, če ne bi nastopili«. Glede odnosov z ZDA je dejal, da hoče Velika Britanija biti zaveznica in ne satelit, pri čemer je pripomnil, da sicer niti ZDA ne bi hotele, da bi to bila. Glede odnosov z Evropo je Mac Millan potrdil idejo večje skupine osebnosti konservativne stranke, to je ustano- vitev »evropskega Common-wealtha», katejega struktura bi lahko bila OEEC. »Mislim, je dejal Mac Millan, da je naša usoda delati z vedno tesnejšo povezavo z evropskimi narodi. Celotna sila in bogastvo britanskega in evropskega Commonwealtha ni manjša od sile in bogastva dveh »mogočnih kolosov«. Iz govora pa je razvidno, da zahteva Mac Millan za Veliko Britanijo vodilno piesto teh dveh Commonwealthov (sedanjega britanskega in evropskega). Finančni minister Thorney-croft pa je govoril o istem vprašanju. »Jasno želim izjaviti, je dejal, da je naša vlada naklonjena našim predlogom za področje svobodne izmenjave za Zahodno Evropo, ne s koščkom Evrope, pač pa z vso Evropo. Imel sem glede tega privilegij podpirati sedanjega ministrskega predsednika, ko je bil finančni minister, in ga podpiram tudi sedaj. Ne vem Je, ali bomo dosegli sporazum z Evropo, toda mislim in upam, da ga bomo«. Thorneycroft je dodal, da predstavlja Evropa najnovejši in najbolj spodbuden ele- ment v splošnem okviru. «Drugi novejši spodbuden element je britanski Com-monvvealth in med obema ni Inkompatibilnosti. Gospodarska pobuda potrebuje velike trge, če hoče biti učinkovita, in predlagani trg zajema 250 milijonov oseb. Mnenja smo, da bomo z našo okrepitvijo v velikem svobodnem evropskem trgu pomagali ne samo samim sebi. ne samo Evropi, pač pa Commonwealthu in našim ameriškim prijateljem, ki bodo naklonjeni politiki, ki sem jo označil in ki lahko napravi iz nas močnejšega zaveznika in boljši trg«. V nekaterih krogih ugotavljajo, da oba govora predstavljata resen poziv ZDA. V zaključku svojega govora je Thorneycroft pred poslušalci, ki so ga sestavljali a-meriški poslovni ljudje, namreč izjavil; «Ne podcenjujte temeljne sile Velike Britanije. Mi ostajamo bančniki dobršnega dela svetovne trgovine in ta banka ni naprodaj. Ne bomo krenili s politične linije, ki ima namen pripravit: iz nje oporišče tega centralnega sveta in vir sile za nas, kakor tudi za vas«. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 18. januarja 1957. Vrem« včeraj: NajviSja temperatura 1,5. najnižja —0,9, zračni tlak 1019.5 raste, vlaga 50 odst., temperatura morja 6,6. Vrem® danes: Burja, pretežno jasno, v popoldanskih urah možnost poobliačitve. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 1«. januarja . Sv. Petra stol, Vera Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.51. Dolžina dneva 9.10. Luna vzide ob 20.10 in zatone ob 8.36. Jutri, SOBOTA, 19. januarja Kanut, Hranimir_____________ Zaskrbljenost zaradi vedno večje draginje Za odločen in enoten nastop proti neupravičenemu dvigu cen V obrambo potrošnikov naj nastopijo skupno sindikalne organizacije, združenja in stranke - Potreba po občinski konsumni ustanovi Včeraj so Delavske začru-ge znižale ceno olivnega in semenskega olja za 40 lir pri litru. Nismo mogli pa še ugotoviti, če so tudi zasebne trgovine sprejele enak ukrep. Delavskim zadrugam pa moramo priznati, da so že leta 1955, po prvih znakih podražitve olivnega in semenskega olja, začele prodajati olje po konkurenčnih cenah in s tem prisilile mnogo drugih zasebnih trgovin, da so jim sledile. Poleg tega pa imajo Delavske zadruge tudi zaslugo, da so pomagale pri akciji za znižanje cene mleka, ki se je lani oktobra zvišala za 6 lir od litra. Sedaj se mleko ponovno prodaja po stari ceni, In sicer pasterizirano vste-kleničeno mleko po 80 lir za liter, mleko iz vrčev pa po 27 lir za liter. Gleče cene olivnega in semenskega olja. ki se je lam novembra in decembra vnovič znatno zvišala, je treba pripomniti, da so glavni Krivci tega zvišanja osrednji birokratski uradi, ki niso zna- Za pravičen šolski zakon Sinoči so se na sedežu Slovenske gospodarsko-kul-turne zveze zopet sestali predstavniki slovenskih o-srednjih kulturnih organizacij in političnih strank Tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine ter razpravljali o zakonskem načrtu, ki je v pripravi za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. Na sestanku so ponovno proučili resolucijo, ki je bila v grobem izdelana že na prejšnjem sestanku in Jo nato soglasno odobrili. Resolucija bo naslovljena predsedniku republike, predsedniku ministrskega sveta, predsednikom poslanske zbornice in senata ter ministru za javno šolstvo Rossiju. Ko bo resolucija podpisana, jo bodo odposlali naslovljencem ter v vednost številnim drugim zainteresiranim osebnostim. Na sestanku so prav tako sestavili predlog zakonskega načrta za slovenske šole v Italiji ter ga prav tako odobrili. Tudi ta dokument bo posian pristojnim ministrstvom ter poslancem in senatorjem. vpisovanje v srednje in višje šole, šolske knjige in druge šolske potrebščine, da se je 1' 1. januarjem zvišala najemnina stanovanj za 20 odstotkov in da sedaj, grozi, zvišanje cene uslug In dobav A-cegata. Zato je popolnoma razumljivo, da je prebivalstvo zaskrbljeno zaradi večno večje draginje in da zahteva od o-blasti odločne ukrepe proti tistim trgovcem na debelo in na drobno, ki samovoljno nabijajo cene. Akcija Združenja potrošnikov in stališče obeh sindikatov bi moralo prepričati urade vladnega komisariata, da je prišel čas za odločen nastop proti špekulantom. Želeli pa bi, da bi bile te akcije skupne in ne ločene, kot se to sečaj dogaja. Predvsem bi morale enotoo nastopiti v tej akciji obe sindikalni organizaciji. Delavska zbornica (CGIL) je že dala pobudo za enoten nastop. Delavska zbornica (CISL) pa to pobudo iz političnih razlogov ignorira. Voditelji te sindikalne organizacije bi se morali zavedati, kar smo v našem listu že mnogokrat poudarili, da se bo tudi njnhovo delovanje izjalovilo, če ne bosta obe delavski organizaciji, skupni z raznimi strankami in združenji, enotno nastopili v obrambo potrošnikov. Poleg posameznih ali skupnih nastopov proti naraščanju cen je treba tuči čimprej ustanoviti občinsko konsum-no ustanovo. Ta ustanova bi morala predvsem nadzorovati gibanje cen in takoj opozoriti izvršilne organe na prestopke posameznih špekulantov. Sicer pa je občinski odbor že sestavil neko komisijo. ki proučuje možnost ustanovitve takšne občinske ustanove. Obenem pa ponovno o-pczarja občinstvo, da je tržaška občina nabavila 100 ton koksa, ki ga bo prodajala po nižji ceni manj premožnim slojem. Menimo pa, da bi .bilo mnogo bolje, če ti občina že v jeseni nabavila večje količine drv in premoga in jih nudila po nižjih cenah vsem delavskim in uradniškim družinam. S tem bi občinska u-prava preprečila ‘.udi \ sako-letno zvišanje čen ‘ drV in1 premoga za široko potrošnjo. li pravočasno nabaviti v inozemstvu večje količine semenskega olja. Ti uradi so se tako ob koncu lanskega leta. kot tudi ob koncu leta 1955 prepozno spomnili, da lahko nabavijo v Ameriki velike količine semenskega olja iz ameriških kme:.ijskih viškov. S tem so dovolili grosistom in prodajalcem na drobno, da so neovirano zvišali cene olivnega in semenskega olja. Zakaeneli poseg državnih organov pa ni uspel znižati teh cen v enaki meri. kot so jih zvišali. Isto se je zgodilo tudi ob koncu lanskega leta, ko se je cena edivnega in semenskega olja ponovno zvišala. 6. čecembra lani so dosegle cene olja najvišjo raven. Od tirtega dne dalje pa do 1Q. januarja letos so se cene olju ponovno znižale, i-n sicer: 1. olivno olje najboljše vrste «A» od 75-76 t soč br za stot na 62-63 lir za stot. ali za 13.000 lir od stota; clivno olje najboljše vrste «B» od 59-60 ti toč za stot na 54-55 tisoč lir za stot. ali 5000 lir manj od stota; olivno olje «prve vrste svetlo# od 67-68 tisoč lir za stet na 54-55 tisoč lir za stot, ali 13.0CO lir manj od stota; 2. iemenrko olje iz ameriških lešnikov od 50-51 tisoč lir za stot na 46-47 tusoč lir za stot, ali 4000 lir manj od stota; semensko olje prve vrste od 48-49 tisoč lir za stot na 43-44 ti toč lir za stot. ali 5000 lir manj od stota, navadno semensko olje od 43-44 tisoč lir za stot na 39-40) tisoč lir za stot, ali 4000 lir manj od stota. Iz tega sledi, da se je cena enega kilograma olja v prodaji na debelo znižala od 130 lir za kilogram najboljšega olivnega olja do 40 lir za kilogram semenskega olja. Sporočajo pa, da je državni komisariat za prehrano sklenil nabaviti velike količine semenskega olja, ki ga bodo dali v prodajo na drobno. Del tega olja so že kupili na ameriškem trgu iz ameriških kmetijskih viškov. Trgovine na drobno, ki boe o dobile to ol’e za prodajo potrošnikom. ga bodo prodajale po 420 lir za liter. Kljub temu pa življenjski stroški stalno naraščajo. Ce se je utpelo z nekaterimi akcijami preprečiti zvišanje cene mleka in če se sedaj cena olja ponovno nekoliko znižuje, "ni še rečeno, da se je s tem ustavilo zvišanje cene številnim drugim predmetom široke potrošnje. Večkrat smo že ugotovili, da so se skoraj V‘a živila podražila, še preden je stopil v veljavo v naši občini zakon št. 703, ki določa povišanje trošarine na skoraj vse predmete široke potrošnje. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, ca so se v zadnjih mesecih lanskega leta znatno zvišale cene vseh električnih strojev za gofipo-dinjstvo, razni drugi gospodinjski predmeti, takse za ( PISMA URHMMlŠTffU ) Prejeli smo. Slovenska oddajna postaja v Trstu najde vedno priliko, da se obregne ob tistega, ki ne misli tako, kakor misli gospoda, ki se kreta po postajnih prostorih. V ponedeljskem poročilu o Kulturnih prireditvah prejšnjega tedna nam je napovedovalka povedala takole; Kontovelsko - proseški zbor je imel v soboto nastop v Avditoriju. Na sporedu so bile tudi tri borbene pesmi, ki niso bile v nobenem skladu z ostalim sporedom. Jaz ne razumem zaruka-nih Kontovelcev in Proseča-nov in tudi njihovega pevovodje ne, ki se upajo dati na spored kar tri borbene pesmi, namesto da bi o bogatili spored s tremi nabožnimi božičnimi točkami in bi namesto graje prav gotovo Gospod, ki sestavljate poročila o našem kulturnem delovanju, vzemite na znanje, da ni tako. Narodno osvobodilna borba je epopeja slovenskega in jugoslovanskega naroda, ki ne bo šla nikdar v pozabo. Ne po dobrih desetih ampak niti po sto letih. Ko bi šlo po Vašem, bi občutili ne samo mi, ampak tudi Vi tisto zilavko, ki bi padala po Vašem hrbtu. Vihtel bi jo nemški nadčlovek, ki bi spremenil Slovence iz ljudi v sužnje. Zato pa je popolnoma pravilno, da stavijo nasi pevski zbori na vsak svoj spored našo borbeno pesem, naj bo to gotovim gospodom jšo godu ali ne. In še to naj vzame na znanje tista gospoda, da nas je večina takih, ki ne mislijo kakor mislijo oni in da mi ne plačujemo redne prispevke zato, da lahko preko naših sprejemnikov poslušamo kakršnekoli neslano• sti. R. P. Simbolična splovitev ladje «SteIla Polaris» Tudi včeraj niso zaradi hude burje, ki je zlasti močno pihala v jutranjih urah, splovili ladje-hladilnika «Stella Po-laris#, katero grade za angleškega brodarja v ladjedelnici Sv. Justa. Vendar pa so izvršili simbolično splovitev in opravili vse svečanosti. Iz istega razloga tudi niso postavili gredljev dveh novih ladij. Gre za ladjo, ki bo nosila konstrukcijsko številko 49 in katero bodo gradili za pomorsko družbo «Continentale» ter za ladjo št. 56, katero bodo gradili za švedske brodarje. Druga ladia spada v vrsto petih enakih ladij-hladilnikov. katere bode v tej ladjedelnici gradili za Švede. To ni prvič, da eo bili v tržaških ladjedelnicah prisiljeni prestaviti splovitev raznih ladij. «aj so v ladjedelnici Sv. Justa na primer lani morali že preložiti splovitev ladje «Capo Faro# zaradi hude burje. Na včerajšnji splovitvi je bila burja tako huda, da je celo zanašala steklenico s šampanjcem, ki nikakor ni hotela udariti ob jeklene ladijske plošče. Razumljivo je. da je v takih pogojih obstajala nevarnost, da se ladja pri splovitvi prevrne, kar bi pomenilo za ladjedelnico izredno veliko škodo. O V torek bodo v novi dvo-dani trgovinske zbornice v Ul. San Nicold nagradili 70 zaslužnih delavcev z zlatimi odlikovanji in diplomami. Protest proti neupravičenim globam Delavci Tržaškega arzenala zapustili ob 13.30 uri delo Ravnatelj Arzenala ni hotel sprejeti delegacije, ki se je nameravala pritožiti proti ravnanju paznikov V poslednjem času je položaj v podjetju ACEGAT vsakdanji predmet razgovora Tržačanov, hkrati pa se z njim ukvarja tudi občinski svet na svojih sejah. Pri tem je seveda glavno vprašanje veliki primanjkljaj v podjetju, zaradi katerega naj bi se zvišale tarife raznih uslug; ravno tu pa najbolj žuli čevelj meščane. Dokler gre namreč za primanjkljaj in za njegovo kritje s pomočjo državnega prispevka, se prebivalstvo ne čuti neposredno prizadeto. Precej prahu pa so seveda dvignile zadnje stavke o-sebja in zato je bilo seveda slišati marsikatero neupravičeno opazko ali očitek; poleg tega pa je prispevalo svoj delež k povečanju nejevolje prebivalstva pisanje določenega tiska, ki je vedno zagovarjal zasebno pobudo in ki so mu zato občinska podjetja trn v peti. Končno pa so skušali določeni krogi pripisati veliki primanjkljaj zahtevam osebja in vodstvo A-CEGAT je storilo vse, da se je zaostril sindikalni spor iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiitiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunuuuunMnincmHHmHMiumuHUHmuiHMmHUMMiiiHUHMiHmmiMUii1« Gasilci in bolničarji RK so imeli spet polne roke dela Številne žrtve včerajšnje burje so morali odpeljati Na Ul. Roma je burja treščila ob tla neko žensko tako močno, da si je prebila lobanjo - Velik požar grmičevja pod Volnikom Drugi val burje, ki je včeraj začel divjati o skoraj podvojeno hitrostjo, saj je včasih dosegla hitrost 127 km na uro, je priporne gel k znižanju temperature ter povzročil obilo skrbi in nevšečnosti ne le raznim pešcem, temveč tudi osebju Rdečega križa, ki je moralo tekati sem in tja z rešilnim avtom, kjer so pač potrebovali njihovo pomoč, predvsem pa gasilcem, ki v dneh burje res nimajo niti trenutka miru in počitka. Rekli smo že, da so imeli bolničarja obilo dela; ne samo, da no morali prevažati v bolnišnico ranjence, temveč so tudi morali na dveh postajah za prvo pomoč nuditi vso potrebno nego laže poškodovanim osebam, ostale pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so jih prepustili tamkajšnjim zdravnikom. Najhujša nezgoda se je pripetila 52-letni Pavli Podgornik por. Komauli iz Ul. Ris-mondo, katero je sunek burje presenetil na vogalu z Ul. Roma in jo vrgel ob tla. Kljub temu, ca so na tistem mestu vrvi. se ženska ni u-tegnila oprijeti, ker jo je burja vargla najprej ob zid in nato na tla, kjer je z glavo udarila ob trdi tlak in obležala ob vznožju železnega količka. Pri tem se je hudo udarila v glavo in ker so ji poleg* drugih poškodb ugotovili tudi verjetno prebitje lobanje in možganski pretres, so jo sprejeli na drugem kir. oddelku. Seveda so si zdravniki pridržali prognozo. 47-letnega Alberta Amadeia sledila pohvala. ........................... '"»"i... v torek zborovanje DZ - CGIL Delavci Acegata opozarjajo na neupravičeno hujskanje Normativne zahteve uslužbencev nimajo nobene zvezo s primanjkljajem podjetja nezadovoljstvo, (Natoga Ikov je nafti roč t*. da jo, da ne pride do di- InskiH prekrškov ter da V Tržaškem arzenalu so pazniki v zadnjih tednih močno poostriliivo)# nadzorstvo nad delavstvom. “ je povzročilo med prizadetimi hudo nezadovoljstvo. Naloga paznikov _ sciplinŠkfflT pft delo v tovarni redno poteka. Včeraj pa je floseglo nezadovoljstvo delavcev višek zaradi številnih glob, ki so jim jih pazniki naprtili in ki se jim zdijo neupravičene. Zaradi tega se je število delavcev, ki so bili prizadeti z disciplinskimi ukrepi tako povečalo. da je bila mera končno prepolna in so delavci na to odločno reagirali. Enotna delegacija vsah delavcev je zato zahtevala, da jo sprejme ravnatelj podjetja, kateremu je namreč nameravala obrazložiti nastali položaj in ga opozoriti na neupravičeno pretirano ravnanje in vpemo paznikov.' Toda ravnatelj ni hotel sprejeti delegacije, kar je še bolj razburilo delavce. Zaradi *e-ga je notranja komisija sklenila. da napove protejjno stavko, tako da bi vsi delavci oh 15.30 zapustili delo. Medtem pa so se delavci zbrali v večjem številu v nekaterih delavnicah in dajali du-ška svojemu ogorčenju laradi številnih glob Delavci - niso niti hoteli počakatt do 15.30, marveč so vsi zapustili delo že ob 13.30 in odšli' iz Tržaškega arzenala. S tem »o delavci pokazali, da ne bodo dopuščali tako pretiranih disciplinskih metod ter opozorili ravnateljstvo podjetja, naj da svojim paznikom navodila, po kate- rih - bodo opravljali izključno svojo službeno dolžnost ter ne bodo pri tem pretiravali z globami in drugimi disciplinskimi ukrepi. ;*#■---- «Sa(urnia» danes v Trstu Za danes je predviden prihod mptorne ladje «Saturnia», ki bo ‘priplula na redni vožnji iz New Yorka. Z ladjo bodo pripeljali truplo tragično preminula tržaškega mornarja Enrica Piv>-dorija. Pri izkrcanju bodo umrlemu mornarju izkazali poslednjo čast civilni pomorski oficirji in podoficirji tržaškega pristanišča, prisoten pa bo 'udi oddelek vojaške mornarice. Truplo pokojnika bodo takoj nato prepeljali na pokopališče pri Sv. Ani, kjer ga bodo jutri pokopali. —-«#------ Spremembe v zakonu o rotacijskem fondu Včeraj je v Gorici izjavil poslanec Baresi, da bo nov zakdnski načrt izpremenil nekatera določila rotacijskega . fonda v korist Trsta in gori- za celo leto 3.300 lir, za pr iz 1. Kjadino ni rešila niti njegova «Giardinetta» posledic močnega sunka burje; ko je namreč včeraj zjutraj o-koli 10. ure hotel stopiti v Ul- Baiamonti v svoje vozilo, mu je burja zaprla vrata. To ne bi bilo nič hudega, če ne bi bila njegova roka med steno avta in vrati. Mož te je seveda takoj odpravil v bolnišnico, vendar so ga po nudeni pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Kljub mrazu in burji je 73-letna Amalia Maricloni vd. Boico iz Ul. M- D’Azeglio vseeno šla včeraj popoldne z doma, čeprav bi bilo bolje, da bi ostala doma. Pri pokritem trgu v Carduccijevi ulici jo je namreč burja podrla na tla in v bolnišnici, kamor jo je odpeljal eden izmed šoferjev, ki je prisostvoval nezgodi, so jo pridržali na drugem kir. oddelku. Ugotovili so ji namreč rano in podplutbo na čelu ter poleg c rugih prask tudi majhno rano na gornji ustnici. Okrevala bo v 20 dneh. Približno toliko časa bo morala ostati v bolnišnici, in sicer na ortopedskem oddelku, tudi 45-letna Angela Cal-ligaris por. Sgorbissa s Pen-dice Scoglietta, katero je burja nedaleč od njenega doma na vogalu z Ul. del Scoglio treščila ob tla. zaradi česar ti je izpahnila desno ramo, si povzročila verjetne kostne poškodbe in vrhu tega si je tuči zlomila komolec desne roke. Budnica je včeraj zazvonila za gasilce kaj zgodaj: čim močnejša je bila burja, tem več telefonskih pozivov je prihajalo v vojašnico na Lar-go Niccolini in trenutek zatem so že švigali po mestu rdeči gasilski avtomobili e tulečimi sirenami. Vsega skupaj je bilo 33 nastopov gasilcev, vendar na srečo le za malenkostne zadeve. Tako so na pr. zjutraj podprli omajan zid v Ul. Molim a vento, v Ul. Apipiari 10 to morali pogasiti goreče saje v dimniku stavbe, kar so kasneje storili tudi v Ul. Baiamonti. Več nastopov je bi-lo potrebnih tudi za podiranje zrahljanega ometa na številnih hišah, za odstranjevanje omajanih opek, dimnikov in podobno. Najhujše čelo pa so imeli z gašenjem požaaa, ki je zjutraj izbruhnil pod Volnikom za Zgonikom. Plameni so namreč zajeli travo, grmičevje in nekaj dreves ter so t« zaradi močne burje hitro širili Na mesto sta zdrveli dve brizgalki iz Trsta in ena z Opčin, a ker je bila nevarnost, da se požar še razširi, so poklicali na pomoč kakih 80 vojakov, ki so skupno t’ karabinjerji pomagali pri gašenju. Povzročena škoda še ni znana, ker o tem vodi preiskavo poveljstvo gozdne policije: predvidevajo, da so plameni zajeli nad 300.000 kv. metrov ozemlja. Naročnina za radijske in televiz. sprejemnike Do 31. januarja morajo vsi lastniki radijskih in televizijskih aparatov plačati naročnino za letošnje leto. Redni naročniki, ki imaj'o radijske aparate v domovih ali na avtomobilih, morajo plačati naročnino v znesku: Oni, ki plačujejo naročnino šele za 1. 1956 in so oproščeni plačevanja državne takse, morajo plačati: 14.000 za celo leto, 7.145 za prvo polletje in 3.270 za prvo tromesečje. Naročniki od prej pa morajo plačati: 16.000 za celo leto, 9.145 za prvo polletje in 5.720 za prvo tromesečje. ške pokrajine. Na osnovi no Vega zakonskega načrta bodo namreč tešili vprašanje jam stev za ona industrijska podjetja, ki nimajo lastne stavbe in lahko nudijo kot jamstvo samo stroje in industrijske naprave, kar pa dosedanji zakon ne dopušča. S tem bi bila odstranjena ena izmed ovir. ki onemogoča izkoriščanje sredstev iotacijskega fonda. vo polletje 2.100 lir in za prvo tromesečje 1.500 lir. Za radijske aparate, ki so postavljeni na avtomobile, ki imajo fiskalno moč višjo od 13 HP, pa je treba plačati: 7.450 za celo leto, 6.250 za prvo polletje in 5.650 za prvo tromesečje. Televizijski naročniki, ki Imajo aparate na domovih pa morajo plačati; Seja obč. komisije za deželno avtonomijo Včeraj opoldne je bila na županstvu seja komisije za deželno avtonomijo. Na seji je dr. Rinaldini poročal o t* krepih. ki bi se lahko izvajali v 'korist turizma v okviru deželne avtonomije. Prihodnja seja komisije bo v četrtek. Deset odpustov v podjetju DILFI 2e večkrat smo pisali, da se nova podjetja in tovarne v žaveljskem industrijskem pristanišču niso rodila pod srečno zvezdo. Kljub državnim podporam, ugodnim posojilom in davčnim olajšavam so razna podjetja že napovedala stečaj, druga pa odpustila precejšnje število delavcev. Med zadnjimi takšnimi podjetji je bila ((Tržaška steklarna«, katere uslužbenci še vedno čakajo na izplačilo svojih prejemkov. Sedaj pa je napovedalo deset odpustov ravnateljstvo podjetja DILFI. češ da mu primanjkuje naročil. Ti odpusti so še toliko bolj resni, ker smo sredi najhujše zime, ko je že tako težko najti novo zaposlitev. Zato bi bilo prav, da se najavljeni odpusti preprečijo. Po drugi strani pa bi morale oblasti poskrbeti za pobijanje brezposelnosti s tem, da bi povečale število delavcev pri SE-LAD in prektvalifikaci jakih tečajih, kar je pred kratkim predlagala tudi nova Delavska zbornica CGIL. Podpora brezposelnim pekovskim delavcem Odbor za pomoč pekovskim delavcem vabi vse pekovske delavce, ki so brezposelni, bolni ali invalidi, naj se v soboto 19. tega meseca ali v ponedeljek 21. tega meseca od 17. do 18. ure zglasijo v Ul. Zonta 2, kjer dobe podporo. -------- Posledice vinjenosti ali pa morda burje? Predvčerajšnjim zvečer so s policijskim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer »o jo sprejeli na ortopedskem oddelku, 60-letno Ines Zanato por. Zon iz Ul. Foscolo, kateri so ugotovili zlom kolčne, ga sklepa desne noge. • Kakor so agenti izjavili, so žensko našli na tleh na vogalu Ul. Marconi z Ul. Carpi-son. kjer je zelo verjetno zaradi vinjenega stanja in rnor-da tudi zaradi burje padla. Ce ne bo komplikacij, bi morala ženska okrevati v 70 ali 80 dneh. **- t , Občina sporoča, da bodo v kratkem prekopali grobnico XVII na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so pokopani umrli med 2. decembrom 1946 in 12. januarjem 1947. Kdor hoče poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov svojih dragih v novo grobnico, mora to sporočiti do 26. t. m. oddelku za pokopališča v občinskem uradu v Ul. del Tea-tro 5-III, soba št. 44. ravno v času, ko se delajo proračuni. Ce bi namreč u-pravna komisija ugodila delavcem kak mesec prej, bi o-stali obe vprašanji ločeni, kar bi bilo seveda tudi prav. saj nimajo zahteve osebja prav nobene zveze s predlogi za zvišanje tarif. Delavci AGEGAT poudarjajo, da gre torej za čisto navadno špekulacijo. Trenutno namreč ne pomenijo njihove normativne zahteve niti lire izdatka ter zato ne morejo bremeniti proračuna. Razen tega so delavci ACEGAT nad dve leti čakali; da se rešijo sporna vprašanja. Sedaj pa so pokazali vso svojo popustljivost s tem, da so prekinili stavkovno gibanje v pričakovanju izidov diskusije v občinskem svetu. Uslužbenci ACEGAT opozarjajo prebivalstvo in zlasti delavce, naj se ne pustijo varati. Določeni krogi, ki so bili vedno nasprotni delavskim zahtevam skušajo na vsak način povezati vprašanje zvišanja tarif ACEGAT z upravičenimi zahtevami u-službencev. Toda ta spletka jim ne sme uspeti, saj je njihov glavni namen nahujskati delavce proti delavcem in jih s tem razdvojiti. Delavci in uradniki ACEGAT upajo, da bo večina javnega mnenja razumela namen teh spletk m da jim zato ne bo nasedla. V torek bo v dvorani Kina ob možju zborovanje nove Delavske zbornice CGIL, na katerem bodo govorili o temi: «Kaj hočejo uslužbenci ACEGAT — resnica in govorice o mezdah in plačah delavcev občinskega podjetja«. «»------- Sestanek izvršne komisije nove Delavske zbornice Drevi ob 18.3Q se v Ulici Zonta 2 sestane izvršna komisija nove Delavske zbornice CGIL. Na sestanku bodo proučili položaj v zvezi s podražitvijo življenjskih po- V soboto otvoritev 1 novega sodnega leta V soboto, kakor je bilo že objavljeno, bo v preurejeni dvorani sočne palače otvoritev novega sodnega leta. Slovesnosti bo predsedoval prvi predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Consalvo, medtem ko bo slavnostni govor imel glavni državni tožilec dr. Valerani. Slovesni o-tvoritvi bodo prisostvovali poleg pravosodnega ministra Mora, ki bo jmšel v Trst v spremstvu svojega šefa kabineta dr. Silvia Tavolara, tuči predsednik kasaeijsk’ega sodišča v Rimu dr. Ernesto Eu-la in predsednik državnega sveta dr. Petrilli. Na otvoritev so nadalje povabljene vse krajevne civilne, vojaške in verske oblasti, diplomatski predstavniki raznih držav,- general De Renzi, župani Gorice. Vidma, Tol-meča in Pordenona ter vsi parlamentarci iz Furlanije. Po končani slovesnosti, ki se bo začela ob 9.15 in končala okoli 11. ure, bo pregled koronejskih zaporov, nato pa bo opoldne sprejem na občini. Ob 13. uri bočo gostom priredili kosilo v hotelu Ex-celsior. Po kosilu bo pravosodni minister, ki bo prispel v Trst danes zvečer ali najkasneje jutri zjutraj, odpotoval. Nasprotno pa se bo dr. Eula, ki bo prišel v spremstvu svoje žene, zadržal , še v nedeljo v našem mestu. ##------- Drevi redna seja občinskega sveta Drevi ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Poleg raznih upravnih vprašanj, bodo nadaljevali z razpravo' o letošnjem proračunu ACEGAT. Za razpravo je prijavljenih še devet svetovalcev. Zato pričakujejo, da se razprava o proračunu A-CEGAT ne bo končala niti prihodnji torek. Zaradi tega bo baje tudi prihodnji teden najmanj še ena izredna seja. ft * • Nocoj bo od 18. uri na županstvu v Nabrežini redna seja devinsko - nabrežinske-ga občinskega sveta. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. januarja 1957 se te v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 10 oseb. pbrok pa le bilo 9. POROČILI SO SE: mehanik Micheie Garbi-r in Rosa Giurge- trebščin. in sicer na podlagi j viCh, elektromehanlk Sergij Ko-pooblastil, ki jih je prejela šir in šivilja Livia Blason, elek-izvršna komisija na predvče-1 tromehamik^ Enrico Violin in rajšnji skupščini sindikalnih aktivistov. Na dnevnem redu sestanka izvršne komisije so tudi druga vprašanja. uradnica Maria Privitellio. trgovec Paolo Pellaschier in uradnica Annamraria Cull-in, industrijski izvedenec Bruno Spadaro in gospodinja Luciana Rigutti. ce-var Giovanni Gaalia in delavka Umberta D’Amibrosi. drogist Bor-tolo Tessiaris in uradnica Anit3 Spazzali. električar Bruno De-ponte in gospodinja Liliana Bo-n-azza. prodajalec Martino Semez in prodaialka Natalia Daneu. UMRLI SO: 77-1 et na Marija Ajdovec vd. Pečnik. 89-1 e!na Ernesta Melan. 63-letni Armando Zeper. 49-letni Antonio Guštin, 85-letna Cateripa Andrian vd. Comar, 51-letni Giuseppe Pre-lazzi. 71-letni Marcello Agacci 80-letni Alessandro Ser vade i 44-letni Egidio Pecorari, 72-!etnia Marija Jerman por. Lovrenčič. «»------------------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju Davanzo, Ul. Bernini 4; Giusti, Strada del Frtuli 7 (Greta); M lilo. Ul. Buonarrotl 11: Mizzan Trg Venezia 2: Tamaro-Neri, Ul, Dante 7. iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiliiiiMiiiMiiiimiiiiilmiiinitiiiiiiniiiiiHiiHHmiiMiiiiiiiiiuiiiiitiminiiii f KRITIKE IN POROČILA ^ «Umor v katedrali» Zaradi burje ustavljena pristaniška dejavnost Včeraj dopoldne je huda burja ustavila vsako delo v tržaškem pristanišču in v veliki meri paralizirala mestno življenje, saj so posamezni sunki dosegli tudi 127 kilometrov na uro. Popoldne se je pristaniška dejavnost spet obnovila, ker je burja prenehala pihati in jo je zamenjal močan veter «široko». Vendar pa se s tem divjanje burje še ni končalo, saj je ponovno zapihala proti večeru in so posamezni sunki presegli 94 km na uro. Trž. Stalno gledališče doseglo z Eliotovim delom velik uspeh Za «Umor v katedrali». nu besede. Zdi se, da priso- (Murder in the Cathedral) \stvujemo nekakšnemu oralo-je vzel Thomas Stearn Eliot | ri;u, polnemu poezije, kjer ' i . j *■___ i»l i.. K rrr ,< nefrn za podlago zgodovinska dej stva. Thomas Becket je bil nadškof v Canterb uryju od 1162 do svoje smrti. Ko se je že prej odlikoval v nekaterih političnih poslanstvih več ali manj v službi določenih dvornih intrig, je postal kancler pod Henrikom II. Temu je tako zvesto služil, da je v svojem delovanju podrejal koristi Cerkve — čeprav je bil sam cerkvena oseba — koristim države. Kot navaden diakon je postal po volji kralja nadškof v Canter-burj/ju. Vendar pa je kralja, ki je upal, da bo s pomočjo novega nadškofa spravil Cerkev v podrejeni položaj, popolnoma razočaral: opustil je kanclerstvo in postal kar najbolj goret zagovornik zahtev cerkve. S kraljem sta prišla v tako navzkrižje, da je moral celo zapustiti Anglijo. Pri papežu je sicer dobil moralno oporo, ki pa je bila neučinkovita spričo dejstva, da je bil tedaj papež zapleten v mnogo bolj pomembno borbo s Friderikom l. Po navideznem pomirjenju se je po sedmih letih vrnil v Anglijo, kjer je nastopal z nezmanjšano odločnostjo, kar je povzročilo, da je prevet razvnel nekatere kraljeve pristaše, ki so pa 29. dec. 1170 umorili. Eliotovo delo se prične ob povratku Thomasa Becketa v domovino. Včeraj zvečer po končani premieri je občinstvo priredilo prave ovacije, ki so veljale pat celotni uprizoritvi; režiser Pranco Ennquez je z igralci ter obema scenografoma Mascherinijern in Predon-zanijem zares postavil na o-der delo tako, da sinemo menda reči, da je tržaško Stalno gledališče doseglo včeraj svoj dosedanji najvišji vzpon. Eliotovo delo ni ni kaka tragedija v navadnem pome- avtor kljub svojemu ostro določenemu svetovnemu nazoru razvija teza o svetni in duhovni oblasti v borbi med seboj. Na koncu avtor štiri morilce prelevi v štiri govornike, ki prepričujejo gledal ce, kako pravzaprav za umor nadškofa niso krivi oni, ki so ga sicer spoštovali, temveč nadško/ sam in določene o-koliščine, v katerih so žrtve končno oni sami. Vlogo mjdškofa bi bil moral po prvotnih načrtih i prati Memo Benassi, za katerega pa smo nedavno slišali, da je bil resneje bolan. Tako se je lotil težke vloge Otforino Guerrini. Zaigral je velikega odločnega in asketskega prelata s sijajno dostojanstvenostjo brez vsakega pozen stva ter z umirjenim govorjenjem; to celo v pridigi drugem dejanju, po kateri mu je občinstvo zaploskalo r.o odprti sceni. Razen sla (Darjo Mazzoli) so bile vse o-stale vloge postavljene v sku pine: kor canterburj/jskih žena, duhovnikov v katedrali sknšnjavcev in vitezov. Priznati je treba; (ba so vsi pralci postavili vsak zase na oder dober, tudi zelo dober lik. Kor žena. ki nas je tolikokrat spominja! na kor v grških tragedijah, so predstavljale Angela Lavagna, Morisa Man tovarn. Maria Gra-zia Spinazzi, Omera Lazzari, Laura Migliani, Morisa Bartoli, Luciana Pass in, Lidia Braico, An na Maria Ricei, No-vella Ercelli, med katerimi so se zlasti odlikovale prve tri, ki jim ie pripadla večja govorjena vloga. Štirje duhovniki so bil i Pietro Privi-tera, Piero de Santis, Giorpio lalletta, Lino Savurani. ki vsi zaslužijo pohvalo, prav tako pa skuinjavci Giulio Bo-set ti, C esco Ferro, L oris Gaf-foria, ki so potem poleg Lina Troisija odigrali še viteze-morilce SNG za Tržaško ozemlje Jutri 19. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Pivi maju, Vrdelska cesta 7 I. gledališki ponedeljek Na sporedu: Odlomek iz nove komedije Johna Patricka «V roča kri« (premiera v sredo 23. jan. v Avditoriju). Literarna žetev tržaških slovenskih pisateljev 1957 (odlomki iz najnovejših knjig Alojza Rebule in Borisa Pahorja). Miniaturni koncert -Debussy: 6 Preludijev za klavir (izvaja pianistka Damijana Bratuževa). Javni razgovori z režiserko Nado Gabrijelči-čevo, pianistko Damijano Bratuževo, književnikom Borisom Pahorjem in predstavnikom Tržaške knjigarne. Odlomke bodo brali Štefka Drolčeva, Jože Babič in Stane Raztresen. Globoko znižane cene V nedeljo 20. t.m. ob 16.30 v dvorani na stadionu « P r v i maj# Robert Andersen «Čaj in simpatija* Zadnjič! Za mladino pod 16. letom neprimerno! Globoko znižane cene Člani prosvetnih društev imajo popust! Prodaja vstopnic za obe prireditvi danes in jutri v Tržaški knjigarni, Ul. sv.- Frančiška št. 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. V nedeljo 20. t. m. ob 15. uri v KRIŽU in v torek 22. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU PRODUKCIJA GOJENCEV IGRALSKF IN BALETNE SOLE SNG, s sodelovanjem GOJENCEV GLASBENE MATICE ns V vseh dvoranah zakurjeno'! GLASBENA MATICA v Trstu priredi v nedeljo 70. t.m. ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva ((Primorec# v TREBČAH Koncert gojencev šole Glasbene Matice s sodelovanjem šolskega pevskega zbora (dirigent Ubald Vrabec) in pevskega zbora «Primorec» (dirigent Oskar Kjuder) iz Trebč. V soboto dne 19. januarja 1957 od 18. do 19. ure bo prof. ALOJZ REBULA na povabilo TRŽAŠKE KNI1GARNE podpisoval bralcem v njenih prostorih v Ulici sv. Frančiška 20 svojo novo Knjigo ^VINOGRAD RIMSKE CESARICE* Ljubitelji slovenske knjige vljudno vabljeni. R A P » O J PETEK, 1*. januarja 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultur« 12.55 Melodije iz filmov; 13.JV Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Gershvvin: Koncert, za klavir in orkester v F-duruj 18.30 Z začarane police: 18.40 Vokalni tercet Metuljček; 19.00 Lisztove rapsodije; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra gtasto®, 20.00 Šport: 20.05 Leharjevi motivi- 20.30 Of-fenbachove skladbe; 21.00 Umetnos in oriredive V Trsu:' 21.15 Slavne skladbe znanih mojsrov; 21.45 Berlinove rn-e- j lodije: 22.00 Iz svetovne kn-jižev- ; nosti in umetnosti: 22.15 Slavni , pevci: 22.40 Beethoven: Sonata št. 3 za čelo in orkester. TRST I. 11.30 Nove popevke; 12.10 Orkester Franco Russo: 14.30 Tržaška kulturna kronika: 21.00 Sim* : fonični koncert radijskega orke- : stra, iz Turina. KOPER Poročila v »loveničini: 6.00, 7.00 , 7.15. 13.30, 14.15, 15.00. 19.00. 22 00 poročila v italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane, 6.15 Jutranja glasba: 7.00 - 7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 JU* Cra-n j i koledar; 8.00-12.00 spored iz Ljubljane: 13.45 Revijska glasba: 14.00 Tisoč in en takt — pisan spored solistične in orke- ; stralme glasbe; 14.30 Beležke radi,iškega reporterja; 14.40 Od melodije do melodije: 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Dalmatinske narodne: 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in popevke: 16.45 Holl.ywoodsika glasba: 17.00 Mehanotehnika v Izoli; 17.15 M. Tajčevič: Sedem balkanskih plesov; 17.33 Poje zagrebški komorni zbor: 18.00-19.30 Spored iz Ljubljane: 19.30 VValdteuflovi valčki: 20.00 Zurvanje-političnl pregled: 20.00 - 23.00 Spored !Z Ljubljane: 23.10 Operni koncert, SLO VEN IJ A 327,1 m, 292,1 m, 212,4 m Poročila ob 5,00. 6.00. 7.00. 13.00. 15.00. 17.00. 19.00 . 22.00 8.00 Iz zborovske zakladnice znanih skladateljev; 8.50 Dopoldanski koncert: 9.45 Za šolarje — Asta Žnidaršič: Kraljična brez bisera; 10.18 Lahka in operetna glasba; 11.00 Za dem in žene: 11.10 Dopoldanski operni spored; 12.00 Narodne in domače viže (izvajajo tenorist Jože Gašperšič in Avsenikov trio s pevcem« Korenom in Filipličevo); 12.40 Dve baladi F. Chopina igra pianist Cor de Groot: 13.15 Od melodije do melodije: 14.05 Za šolarje — Frank Leberecht: Dragocena pesem: 14.35 Želeli ste " poslušajte!; 15.40 Utrinki iz literature — Branko Semen: Pesmi: 16.00 Poipoldanski simfonični kon-cerf; 17.10 Športniki, pozor!; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku- 18.00 Ljudje med seboj: 18,15 Priredbe Danila Bučarja poie Planinski okte'- 18.45 Igra kvartet Jure Robežnik: 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled: 20.15 Beethoven: Godalni kvartet v B-duru op. 130 TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 18.00 Za ženo in dom: 20.45 Vesti: ;21.00 Vittorio Calvino: «ViteZ brez oklepa#, igra v 3 dej. KINO D VSE NAROČNIKE NA NAS LIST V JUGOSLAVIJI vljudno prosimo. da takoj nakažejo naročnino za leto 1957 — Po možnosti vsaj za tri mesece vnaprej, da nam tako prihranite delo in stroske. Posebnih položnic ne bomo pošiljalk Naročnino nakazujte na « A D I T i Državna zal. Slovenije — Ljubljuna — Stritarjeva 3/1. — Tekoči račun 60-KB-1-Ž-375. Letne naročnina znaša din 2.520.—, četrtletna 630.—, mesečna 210.—, samo nedeljska številka četrtletno din 135.—. Uprava Primorskega dnevnika ( OLEPAtlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI V soboto ob 20.30 premiera Rogsinijeve opere ((Seviljski brivec#. V glavnih vlogah nastopajo Rolando Panerai, Giana D’Angelo, Bruna Ron-chini, Juan Oncina, Alfredo Mariott' in Mario Petri. Dirigent Franco Capuana, zbor vodi Adolfo Fanfani. ( ljudska pkokvbta ) Prosvetno društvo v Barkov-ijah vabi vse bivše In nove člane pevskega zbora, da se udeležijo sestanka, ki bo danes 18. t. m. ob 21. url v društvenih prostorih (v Frarvklovem) Danes ob 18. url bo sela izvršnega odbora SPZ v Ul. Roma 15. Excelsior. 15.30: «Maria Anto- inetta. fr. ncoska kralilra«. M-Morgan. R. Todd, Marina Berti Technicolor. Fenice. 15.30: ((Jesensko listje«. J. Craw(ord. U. Robertson. Nazionalc. 15.30: «Ali Babi«. Eastmancolor, Fernandel, Sa-mia Gamal in Henrv Vilbert. F‘lourammatico. 16.00: «Pazite B* mornarje#, Jerri Leviš in Dean Martin Film Paramount. Supercinema. 15.30: «Tako govori srce#. Romantična ljubezenska zgodba s Jose Ferrer.ienj. Merle Oberonom in W. Pid-geonom. Arcobaleno. 16.00: «Hribi gori' jo» («Le colline bručiano«). Tab Hunter. Natalie VVood. C‘-nemascope Wamercolor. Filh* mladostnega zmagovitega P0" 8uma Astra Rojan. 16.00: «Carosel-l° disneiano#. risan, barvni filBi-Capitol. 15.30: Robert Wagnef (novi James Dean) v prepričljivem in slikovitem f-mt>“ «Mladeniči brez prihodnosti« UGlovani senza domani«). Prepovedano mladoletnim. Cristallo. 16.00: «Santiago». A- Ladd. R. Podesta Grattacielo. 16.00: «Gospa umorov«. Alec Giunness. Alabarda. 1530: «Colne v morje«. Pogumna dejanja med vojno na morju. Vistavision Um-versal, Jefl Chandler. George* Nader in Julie Adams. Ariston. 16.00; «Orlove peruti«' Universal prikazuje Van Hefl'-na in Julijo Adams v dramatičnem filmu. Technicolor. Zadnji dan. „ Armonla. 15.00: ((Zaseda stotin puščic«, L. Darnell; nov v*' riete, Auroia. 16.00: ((Milijardar.il«. Cl-nemascope z Mike Bongiornorn. Giul.o Rubini in Fiorello Mari, Prvič v Trstu Garibaldi. 16.00 «Svet tišine« («Mondo del silenzio«) Zlat* nagrada na festivalu v Cannesu 1956. Izreden dokumentarni film v technicoloriu odkriva skrivnosti podvodnega življenja. Ideale. 16.00: »Pragozd neustrašnih« («La iungla dei temer*" ri»). John Pavne. Ronald Reagan. Rhonda Fleming. Super-ncope v technicoloriu Impero. 16.00: »Branim svoJ° ljubezen#. M. Carol. G. Fet* zettl, v. Gassman. Halla. 16.00: »Preki scd». G. Cooper. S. Marco. 16.00: »Avanture kapitana Davidsona«. Kino ob morju. 16.00: »Stavk* žena#. James Grain. Moderno. 16.00: Pretresljiva )Wf bezeriska zgodba «OperaciJ* Normandija«, Robert Taylor' Richard Todd, Dana VVvnter IJ Edmund 0’Brien. CinemascoD* v technicoloriu, Savona. 16.00: »Pustolovščine Don Juana«. Technicolor VVarner-Errol Flvn in Vlveca Lindfors: Viale. 16.00: «Teta iz Amerik* prihaja«. T. pica. D. Maggio. VMt. Veneto. 16.00: »Donatella*1 E Martinem. W. Chiari. A-Fabrlzl, Belvedere, 15.30: »Krallevl mornarji«. M. Rennle. Marconi. 16.00: «Osemna tstletn««1 Superfilmscope v barvah M*f risa Allasio. Virna Lisi. v' Riento In R. Mlcheluzzl. Masslmo. 1600: «Greh člstofltl* («Peccato di častita). ZivahB* ljubezenska zgodba, polna komičnih In pikantnih zapletlJ*-jev, Giovanna Halli, Anton10 Cifarieiio In Franco Fabrizl- . Novo cine. 16.00: «Sprehod* («D» passegglata«), Technicolor FoV' Renato Rascel In V. Corte«< Odeon. 16.00: «LJubice gospo*** Rlpois#. Gerard Phlllpe. ltadio, 16.00. «Tam tam MayUiB' br». Technicolor. Pedro Ar' memtarl« In Kerima. primorski dnevnik 18. januarja 1957 PRIHODNJO NEDELJO BODO POLJAKI IZVOLILI NOVO SKUPSCINO Poljska - poljska in socialistična •Revolucionarna stranka delavskega razreda, kakršna je združena poljska delavska stranka, ne bo nikoli prepustila oblasti reakciji, — je 14. t- m. izjavil Vladislav Gomul-a na velikem predvolilnem zborovanju v Varšavi. — Nasa stranka ne bo izročila drugim oblasti morda zato, ker Ja oblast sladka, ampak ker vem°, da je oblast na Polj skem prav tako težka naloga, . or je trdo življenje tiso Vev ljudi v naši deželi. Zdru zena Poljska delavska stran-a ne bo prepustila oblasti drugim zaradi tega, ker bi vsaka druga oblast na Polj-! em kila slabša, kot najslab-sa ljudska oblast«. ,. ^ *em govoru pred tremi tisoči volivcev v Domu kul-ure je Gomulka prikazal po-ožaj v deželi pred volitvami za novo poslansko zbornico, akor tudi najpomembnejše ? ,rel)e’ Iti so jih podvzeli v poslednjih treh mesecih, 0 je od velikih oktobrskih 01 do danes. Poudaril je, da se je v tem kratkem, a pomembnem rSzdoVu utrdila vrhovnost poljske države, di so uredili njene odnose s So vjetsko zvezo na temelju enakopravnosti in nevmešavar.ja v notranje zadeve Govoreč o Potrebi Poljske, da si zago-ovi svojo varnost, je Gomulka dejal, da po Eisenhowerje-Vlh besedah niti ZDA niso Povsem prepričane v svojo varnost — kaj torej ostaja oljski? Zaradi tega — je do-al Gomulka — predstavlja nedavni dogovor o stat’ IhU so-vjetskih čet začasno nameščenih na poljskem ozemlju plus, 10 ne minus v poljski zunanji politiki. se je dotaknil ukrepov za utrditev demokratkai je in zakonitosti, je Gomulka omeni', da so v deželi rehaV.lit.-zali veliko število ljudi, ki so ili v preteklosti po nedolžnem obsojeni. Osebe, ki nosijo krivdo zaradi zeh neza konitih postopkov, bod > me rale za to odgovarjaH. V preteklih treh mesecih so sprejeli pomembne ukrepe v notranjem razvoju, kot na Primer zmanjšanje upravnega aparata, ustanovitev delavskih svetov, uveljavljenje posku-a°v, da bi utrdili lastno obliko socialistične izgradnje, Program razvoja poljedelstva ln zboljšanje položaja kmetov, “reditev odnošajev s katoliško cerkvijo, svobodno izražanje misli itd. «Povedali smo Prejeli smo 0f°”s Pahor, NOMADI BREZ la d ^f™ka kronika. Izda- Primorska založba Lipa v bpru. Opremila Jakiča Ac- «tto. 1956. g ?one Lokar, PODOBA DEC-ba t *zda*a Primorska založ-Ni.z v Kopru. Opremila Nu5a Jontez. 1956. t KOMUNIST — Glasilo Cenim, n.ega komiteja Zveze ko-^unistov Jugoslavije. XV. le-7 8. 1956 Beograd. narodu resnico o preteklosti — je dejal Gomulka — in govorimo resnico o sedanjosti. Pred nami je velika naloga, da izboljšamo življenje naših ljudi. Mi dosledno nadaljujemo z izvajanjem tistega, kar smo začeli in naredimo vse, kar je v naši moči. Na svetu ni tako dobre vlade, da bi mogla vse sama doseči. Delavska stranka in vlada se na Poljskem trudita, da bi zavarovali rezultate teženj in naporov delovnih ljudi. To je edina realna politika in edini stvarni program«, je dejal Gomulka. Ko je govoril o bližnjih volitvah, je Gomulka dejal, da ne gre samo za zamenjavo poslancev v skupščini, ampak za izvolitev take skupščine, ki bo nadaljevala z utrjevanjem pridobitev oktobrskega preporoda. Poudaril je, da so na Poljskem odklonili Stalinovo teorijo o zaostritvi razredne borbe v pogojih socialističnega razvoja, in omenil nalogo, ki je bila postavljena na osmem plenumu, namreč, da se demokratizira življenje v deželi in da se mora stranka opirati na ljudstvo ter da morajo delovne množice sodelovati v vodstvu in nadzorovanju procesa družbenega preporoda. Gomulka je nato opozoril na demagoške in druge ne-dobronbmerne elemente, ki sedanjo predvolilno kampanjo izkoriščajo za napad na narodno oblast in za bojkotiranje volitev. «Ti elementi so vrgli geslo, da bo zaradi gospodarskih težav šlo na volitve majhno število ljudi. Agitatorji reakcije proti volitvam — je dejal Gomulka — bi hoteli omajati stabilizacijo političnega in gospodarskega življenja dežele. Taka dejavnost reakcije, kakor tudi postopki drugih elementov, ki zlorabljajo ukrepe demokratizacije in ki spretno izkoriščajo razne notranje težkoče, prestavljajo poskus, da bi na. stala anarhija in da bi se zavrla ureditev položaja. Poleg namena, da bojkotira volitve, skuša reakcija bojkotirati tudi stranko in njene kandidate, organizirati napade na ljudi, ki so na osmem plenumu branili nova politična načela. Ta demagoška in sovražna dejavnost skuša vnašati anarhijo, razbiti enotnost in kompromitirati pot. po ka-tčti delavska stranka vodi deželo«. Nadalje je Gomulka opozoril tudi na to, da imamo med kandidati ljudi, ki so proti izgradnji socializma, ki ne zaslužijo da se jih izvoli v novo skupščino«. Poslanski mandat ni za to, d$ poslanec uresniči svoje osebne koristi, ampak za to, da brani splošne in državne koristi — je poudaril Gomulka. Skupščina mora prispevati k obnovi našega družbenega življenja, k razvoju socializma na načelih, ki so bila sprejeta na osmem plenumu«, «Na listah enotne narodne fronte kandidirajo ljudje, ki( kitajskega ministrskega pred-so v teku vrste let prednjačili v borbi za zmago socializma in predstavljajo jam- stvo za uspešno izvajanje strankinega programa in programa ostalih koalicijskih strank, ki podpirajo program delavske stranke. Globoko sem prepričan — je dodal Gomulka, — da bo naše ljudstvo pokazalo velik čut za odgo- vornost, patriotizem, da bo odklonilo reakcionarne elemente in demagoge, da se bo postavilo po robu reakcionarnim geslom in s tem ostva-rilo enotno akcijo za zmago narodne fronte. Prepričan sem, da bodo Poljaki glasovali za tiste kandidate, ki stoje na prvih mestih v vo- lilnih listah«. Nato se je Gomulka dotaknil mednarodnega opložaja in dodal, da je v poslednjem času opaziti porast napetosti in povečane dejavnosti imperialističnih sil. Zadržal se je na položaju na Srednjem vzhodu, na Eisenhowerjevi »doktrini« in na oborožitev Za-padne Nemčije, Poudaril je, da poljska zunanja politika temelji na koristih ljudstva in delovnih ljudi. Glavni interes Poljske je ohranitev miru v svetu, zavarovanje poljskih meja, ki ji omogoča izgradnjo socializma. Naglasil je, da je samo socialistična Poljska, s politiko, ki temelji na enakopravnosti in prijateljskih od-nošajih s Sovjetsko zvezo in i drugimi deželami, ki grade socializem, kakor tudi z ostalimi državami, v stanju u- stvariti nova politična načela. I htevo: Poljska — poljska i Ob koncu je še omenil obisk | socialistična. sednika Cuenlaja in dodal, da Poljska pripisuje velik pomen razvoju svojih odnošajev z Ljudsko republiko Kitajsko. * * * Ce poslušate radio Varšava, boste opazili, da njen znak m prav nič navaden. Gre za kratko melodijo trobente, brez zaključka. Dejansko gre za znak, ki ima svoje korenine z nekem dogodku, ki se je pripetil pred o-krog tisoč leti. To se je zgodilo v Krakovu. Zvonik stare tisočletne cerkve v tem mestu na jugu Poljske je nekoč služil za vojaško opazovalnico. Takrat je prišlo do vdora Tatarov na Poljsko. Opazovalec poljske vojske je zagledal prihod tatarske konjenice :n dal mestu in vojski znak za alarm. Toda nenadno ga je zadela sovražna puščica. Opazovalec je padel, znak za a-larm je bil prekinjen. In ta tisoč let stara melodija je danes znak radia Varšava. Navadno se turist v Krakovu jezi ,da ga ponoči budi prodorni zvok trobente. A ko dobi pojasnilo za ta običaj, zgine njegovo nezadovoljstvo. To je samo majhna podrobnost, ki nam pojasni, kako si Poljaki vroče žele biti Poljaki. Tudi sodobni dogodki dokazujejo, da ljudje v tej deželi želijo, da bi njihova dežela bila njihova, in da bi tudi socialistična izgradnja v tej deželi hjla takšna, kakršna ustreza njim samim. To pomeni, da gre poljski volivec danes na volitve z za- in n 111 * I 111 MAR LOJZE SPACAL V MESINI GALERIJI L. Spacal: »MAKEDONSKE HISE» — barvni lesorez iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiitiitiiiHiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AMERIŠKI ZNANSTVENIK SALK NADALJUJE SVOJE DELO Obeta se cepivo proti vsem virusom ki napadajo osrednji živčni sistem ? Po dokončni zmagi nad tistimi, ki so ga napadali, se je Salk lotil zamisli, da bi dal človeštvu neko polivalentno cepivo Iz Amerike je pred dnevi prišla vest, da se je znani pitsburški virulog Salk, ki je znan zaradi tega, ker je dal človeštvu cepivo proti otroški paralizi, lotil novega preventivnega cepiva, ki bi ne bilo učinkovito samo proti otroški paralizi, ampak tudi proti vsem virusom, ki napadejo o-srednji živčni sistem. Vest je vsekakor zelo dobrodošla, pa čeprav še ne moremo govoriti o nekih zaključkih in rezultatih, ker gre sedaj še vedno le za «delovno hipotezo«, tol zaradi «zastrupitve» dve sto se pravi za domnevo, da bo j otrok, ki so bili cepljeni s cepivo zares delovalo. Da pa ni to -le površna domneva, dokazujejo že nekateri podatki, ki sicer še niso bili stoodstotno preizkušeni, ki pa mnogo obetajo. Kot je znano, je Salk velik znanstvenik in vsaka njegova trditev ima svojo ustrezno težo. To velja posebno še v zadnjem času in sicer od tedaj, ko se je dokazalo, da je bila obtožba proti njemu """"■i........■"■■■■■■■■mm................................................ um,,........iminiiiiiiiiiin.......um.........mn................................................................................m Kako je dr. John Adams «zdravil» svoje 8n , ,^austbourneu, slovitem t. m kopališču se ie l5- •odiš’ za^e*a razprava pred irsl< Cem prve stopnje proti zdravniku Johnu doij ’nu’ ki naj bi bil, po ob-A[: lch zakrivil prerano smrt gat 6 Morrel, 81 let stare bolh c ,0Ve’ ln zakoncev Johna ded '1‘rude Hullet, katerih j0n h.a je znašala 380 mili-del ve se kolikšen dokt 6' dedi^lne Je pripadel se v°r]u Adamsu, medtem ko Morrl/ gotovostjo, da mu je avt0 zapustila luksuzen itevii Royce« in večje v sr'e^ umetniških premetov hou?am!’ je prišel v Eaust- Irske • Pred 18 leti iz rodne it, ,, m si je v tem tihem utrdil m mestecu kaj kmalu V j' sv°j zdravniški sloves. *Ust* mestu so se nastanile 1 starejše osebe oboje- ga spola, in k- težje ali lažje narave. 'ez; ni a, ki so jih mučile bo- z hotele v tem kraju v ^1 lrn Podnebjem prebiti ga *:lr,U. Poslednja leta svoje-za nV )enia- Slo je v glavnem taki r<'mo2hejše ljudi, kajti le Vanj.S° s' m°gH privoščiti bi-v ^ 'etoviškem kraju, dr, A eudnega torej, če si je thdi i ums Pridobil zaupanje lovu* starih in bogatih le- V tT’ Zaupan*’ ki *e' hein ki krajih zelo razširje-ljiv .^'čaju dobilo svoj otip-v ko-° v volilih’ ki so jih Vne ,„lst dr. Adamsa bolniki jg d v sv°j testament. Cim bolno. _Ada_ms zvedel, da je več milijonov, včasih pa le I ga zdravnika. Bolehala je za nekaj funtov; vsakikrat pa je lažjim mrtvoudom, tako da ii bilo nekaj tudi za dr. Adam- je moral pri premikanju nek-sa. Ce je žrtev pozabila dati 1 do nuditi svojo pomoč. Pri v ni °P°lnil testament tudi svoii!?Pvo korist, je vbrizgal čihe — ^'rtvam določene koli- ki in raznih strupov, hov0 “končno podkopali nji-P^htu ravje, v pravem mo-doz0 Pa i'h J® z močnejšo V*-Splavd na oni svet. vcasih !- ■ je dediščina znašala dokaz «hvaležnosti», ni mogel dr. Adams prikriti svoje nejevolje. Tako je nekega dne, preden je zapustil hišo, v kateri je pravkar umrla neka njegova pacientka, ki mu ni zapustila ničesar, pograb.l in odnesel s seboj pisalni stroj- in zamrmral: «Tako bom vsaj imel nekajn. Kdo ve koliko časa bi dr. Adams nadaljeval s to svojo prakso, da ni neko anonimno pismo alarmiralo policijo, ki je začela s preiskavo, ki se je pred kratkim zaključila z njegovo aretacijo. Koliko preranih smrti je zakrivil dr. Adams? Nekdo pravi 7, drugi spet 21. tretji pa celo kar 35. Scatland Yard preiskuje celo 200 primerov prerane smrti. Za sedaj pa mora dr. Adams odgovarjati samo v primeru Aliče Morrel in zakoncev Hullet. Na temelju receptov, ki jih je dr. Adams predpisal za zdravljenje prve, so ugotovili, da je dr. Adams predpisoval tako velike doze mamil, da bi mogle povzročiti smrt vprežnega konja; v primeru zakoncev Hullet pa je dr. Adams najprej umoril moža, ki je bil eden najbolj znanih in najbogatejiih agentov zavarovalnice «Lloyd’>» iz Londona, nekaj mesecev nato pa je svoje edinstveno zdravljenje uporabil tudi na škodo njegove žene, hkrati pa razširil glas, da se je sama umorila, ker naj ne bi mogla prenesti izgube svojega moža. Gospa Morrel je prišla v Eaustbourne julija 1948 in si je skoraj takoj izbrala dr. Adamsa za svojega zasebne- tem pa ni imela nobenih bolečin. V začetku 1950 pa ji je dr. Adams začel predpisovati mamila, predvsem morfij in heroin, vmes pa omni-pon. Postopno je dajal vedno večje količine teh mamil. Na razpravi je dr. Adams povsem miren in si flegmatično beleži potek razprave. Dosedanji potek razprave ie dokazal, da mu, v nasprotju z obdolžnico, avtomobila Roli-Royce ni zapustila gospa Morrel, ampak, da mu ga je v znak priznanja podaril njen sin. Razprava pred sodiščem prve stopnje se bo nadaljevala še nekaj dni; po angleškem kazenskem postopku pa mora to sodišče le odločiti, ali ie treba dr. Adamsa predati višjemu sodišču, ki mu pripada dokončna razsodba. Ce se bo, po razpravi, sodišče prve stopnje odločilo za predajo dr. Adamsa višjemu sodišču, bo ta obsojen na smrt. V poštev so prišli virusi, ki I terih drugih obolenjih, ven-so jih zasledili pri tistih bol- j dar bomo o njem rekli le to, nih otrocih, ki kažejo, da je da so pri njem odkrili izred-pri njih prizadet osrednji no podobnost z virusom, ki živčni sistem. Težava pri tem povzroča otroško paralizo, je bila in je še vedno v Vseh teh vrst in podvrst vi- cepivom proti otroški paralizi in od katerih je 11 tudi umrlo, povsem neutemeljena. Kot je znano je bil ta ameriški poizkus preventivnega j tem. da mnogi od teh povzro- rusov Cdxsckie pa je zelo cepljenja proti otroški para- J čiteljev bolezni še niso bili mnogo. lizi izredno obsežen in je za- preiskani in dognani. Te vi-; Zdi se, da se je Salk lotil jel več milijonov otrok. Toda ruse je «spravila na dan» so- svojega novega velikega dela pozneje je bilo ugotovljeno, j dobna zdravstvena znanost s vprav na temelju podobnosti da so bile omenjene žrtve te-1 pomočjo novih zelo popolnih teh virusov z virusom otro- ga poizkusa dejansko žrtve I tehničnih naprav, ki jih zna- ške paralize. Njegov cilj je zgrešene priprave cepiva v nost čedalje bolj uporablja, najti neko cepivo, ki bi bilo nekem ameriškem farmacevt-1 Nekoč tem povzročiteljem bo- učinkovito proti vsem tem po-skem podjetju. Nadalje je bi-i lezni niso posvečali pozorno- vzročiteljem bolezni in hkra- lo dokazano, da se je otroška | sti, ker so jih smatrali, da tu 5.22 (A), 6 39 (A), 7 57 (A), 9.06 (DD). 936 (D). 10.55 (A), 13.03 (D), 14.01 (A), 15.53 (A), 17-26 (P). 1908 (A), 20.02 (D) 21.25 (A), 2256 (A). PRIHODI: Iz Trsta: 5.19 (A), 6.35 (A). 7.53 (A), 9.04 (DD), 9.34 (D). 10.51 (A), 13.02 (D), 13-57 (A), 15.46 (A). 17.24 (A), 19.05 (A), 19 58 (A), 21.20 (A), 22.54 (A). Iz Vidma; 0.14 (D), 4.22 (D)*, 5.58 (A), 6.55 (A). 7.39 (D), 8.09 (A), 838 (D), 1052 (D), 13.58 (A), 1547 (A). 15.56 (DD), 18.15 (A). 19.59 (A), 21.22 (D), 23-26 (D)**. * V veljavi od 28. junija do 9. septembra; #* voii samo ob delavnikih in praznikih do 9. septembra. V bolnišnici so Fermanu u-gotovili zlom rebra, zaradi česar bo ostal na zdravljenju vsaj 20 dni. Svečanost za zaslužne delavce odložena Kakor sporoča goriška trgovinska zbornica v nedeljo ne bo najavljene svečanosti, na kateri bi v prisotnosti vladnega podtajnika razdelili med zaslužne delavce, o-brtnike in podjetja goriške pokrajine diplome in nagrade za njihovo dosedanje delo in uspeh. Obvezno uničevanje borovega prelca Zupan sporoča, ca morajo vsi lastni/ki borovih gozdov ali porameznih borov pobrati gnezda borovega prelca in jih popolnoma uničiti do konca meseca januarja letos. Škodljivec se mora uničevati v prvih jutranjih urah. Postopek naj se opravi na kraju, kjer ni gozdov, da se ne povzroči požar. Delavci, ki imajo to nalogo, morajo nadzorovati, da bo ogenj poga-šen, ko bodo zapustili kraj. Po omenjenem roku bodo poskrbele za uničenje preostalega borovega prelca oblasti na stroške lastnika, ki predpisanega dela ne bo o-pra-vil. Obenem bodo -proti njemu postopali po zakonu. —*»------ V Tržiču imenovan nov občinski odbor Na sinočnji seji občinskega sveta v Tržiču je župan imenoval nove občinske odbornike in razdelil med nje razne sektorje uprave. lIlKlllltllltlllllitlHIIIIHIIIIIMMMIIIIIIIIIIHIIlUnilllll llllllll llllltllllllllllllllllltlllltfllllllllllllll Včeraj na goriški preturi Od podstrešnih vrat do srečanja na sodišču Zopet eden izmed številnih procesov, ki nastajajo iz sovraštva in nestrpnosti med najemnikom in hišnim lastnikom Običajno se ob četrtkih na goriški preturi * zvrstijo mnogoštevilni obtoženci, priče, organi policije in orožnikov, ki so klicani pred sodne oblasti na zaslišanje ali pričevanje proti t,ej ali oni osebi, prot: kateri je bila zaradi več ali manj pomembnega dogodka ali obnašanja vložena obtožnica. Včeraj pa lahko rečemo, da je bil poleg številnih odloženih procesov omembe vreden le proces, ki ga je pro*‘ 45-letni Zofiji Špacapan iz Ul. Rossini 12 in Stanislavu Faganelu iz Ul. Baiamonti vložila Justina Vuga iz Gorice Ul. Rossini 17. Zadeva je bila precej zapletena in potrebna je bila dolga ura in , pol razprave da se je proces zaključil brez obsodbe Spacapanove zaradi pomanjkanja dokazov in za Faganela prav tako brez kazni, ker je bil pretor mnenja, da ni storil kaznivega dej> nja. Vugova je lansko leto pr javila Spacapanovo, ki je lastnica stavbe, v kateri Vugov« stanuje, da je vdrla z mizarjem vred v njeno stano- vanje in zaradi tega prekr Šila zakon, ki jamči varno bivanje posameznika v last nem stanovanju. Toda zdi so, da se ni šele tokrat začelo vojno stanje, na katerega ne žalost naletimo pri številnih lastnikih stanovanj in njiho vih najemnikih, marveč že mnogo prej v času, ko se je gospodinja Zofija Spaca-panova vrnila z devetimi <>• troki iz Jugoslavije, pa je našla svojo hišo popolnoma zasedeno in se je morala zadovoljiti s podstrešjem, katerega je lansko leto toliko predelala, da lahko v njem stanuje. Spacapanovo podstrešje pa delijo od Vugovega stanovanja le lesena vrata, ki so pravzaprav dovedla do procesa. Špacapanova je namreč izjavila, da je dan pred popravilom podstrešja obvestila Vugovo, da bo potrebovala prost vstop v njeno sobo. ker bo mizar, ki ga je najel Faganel, stare deske podstrešnega poda zamenjati z. novimi. Vugova naj bi nato molčala in se celo odstranila, ko je zaslutila, da jo bo hišni upravitelj ali pa kdo drug iskal. Stvari naj bi nato potekale takole. Spaca-panova je vdrla vrata, ker jih je moral mizar odstraniti, da bi zamenjal pod, pri tem pa po njenih izjavah nihče ni stopil v stanovanje Vugo-ve Obratno pa je vsa obtožba Vugove proti Spacapanovi slonela na izjavi, da je slednja skupaj z mizarjem vdrla v njeno sobo in se naslonili tudi na druga vrata, tako da je bila primorana po poli cijske stražnike. Mizar, ki je bil poklican kot priča, je dejal, da )* vrata odprla Špacapanova le toliko, da je lahko zamenjal deske; upravitelj hiše je zatem izjavil, da je Vugova v najemniški pogodbi izrecno dovolila lastnici hiše, da se enkrat, mesečno po-služi njenega stanovanja za dohod na podstrešje. Na dan je prišlo tudi. da je Vugova pravzaprav čakala priliko, da svojo hišno gospodinjo spravi pred sodišče, ker je sobo skozi katero naj bi bil dovoljen vhod na podstrešje posula s pepelom, s katerim bi ugotovila, ali je nekdo bil v njej. No, tega ni mogel nihče ugotoviti niti po dogodku, ki je spravil obe ženski pred pre-torja. Goriški pretor je končno na predlog državnega tožilca sklenil, da Spacapanovo o-prosti zaradi pomanjkanja dokazov, Faganela pa, ker sploh ni bil udeležen pri odpiranju vrat, ki so zahtevala dolge minute včerajšnjega zasedanja goriške preture. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi v Raštehi 27, tel. 33-49. «»— ■ — KINO — CORSO. 1630: «Phfft in ljubezni je konec«, Kirn Novak in Jydy Holiday. VERDI. 16.00: «Zadnja meja« V. Mature, v cinemascopu in v tehnikolorju. VITTORI A. 17.00: «Ubežniki», od 21. do 22. #Odnehš ali na. daljujes« CENTRALE. 17.00: «Zgodba o Glenn Millerju«, J. Steward. MODERNO. 17.00: «Kanaris» O. E. Hasse. Športni dnevnih Smučanje za «Pokal ladinskih občin» Picchiottino v slalomu Italija osvojila pokal V alpski kombinaciji si delita prvo mesto Pedroncelii (It.) in Stiegler (Avstr.) ORTISEI, 17. — V okviru dvodnevnega smučarskega tekmovanja v Gardeni za pokal treh ladinskih občin je bilo danes na progi Del Piz Ron-ce tekmovanje v slalomu. Nastopilo je 54 tekmovalcev. Proga, ki je bila zelo težka, je merila 600 m, imela je 180 m višinske razlike in 78 vratc. Po prvi vožnji je vodil Picchiottino z 81”7/10 pred Pe-droncellijem, Aignerjem in Happom. V drugi vožnji je dosegel najboljši čas Davide David s 83 ’9/10 pred Pompani-nom, Stieglerjem, P:cchiotti-nom. Peaioncellijem in Aignerjem. V klasifikaciji za kombinacijo sta na čelu dva tekmovalca z istim številom točk in sicer Italijan Pedroncelii ter Avstrijec Stiegler. V moštveni klasifikaciji pa je zmagala Italija v postavi Pedroncelii, Pompanin, David in je prejela pokal «Treh ladinskih občin«. Slalom: 1. Picchiottino (It.) 81"7, 85”1 skupaj 166”8/10; 2i Pe-droncelli (It.) 169”8; 3. Ai- gner (A.) 171”2; 4. Pompanin (It.) 172”1; 5. Stiegler (A.) 173”6; 6. Tritscher (A.) 174”4, 7. David (It.) 174”8; 8. Zulian (It.) ,174"8; 9. Siorpaes (It.) 176”1; 10. Schemmel (A.) 176”2; 14. Amstutz (Šv.) 182”7; 15. Fougerousse (Fr.) 183”5: 16. Hacklinger (Nem.) 183”6. Kombinacija: 1. Pedroncelii (It.) in Stiegler (A.) 1,36 točk: 3. Pompanin (It.) 2,78; 4. David (It.) 2.87; 5. Tritscher (A.) 3,36; 6. Schemmel (A.) 4,43; 7. Sche-none (It.) 4,53; 8. Aigner (A.) 5.51: 9. Zulian (It.) 6,73; 10 Siorpaes (It.) 7,33. Ekipni vrstni red: 1. Italija (Pedroncelii, Pompanin. David) 6,91 točk; 2. Avstrija (Stiegler, Tritscher, Schemmel) 9,15; 3. Švica (Amstutz, Pfosi Stoeckenius) 50,76; 5. Francija (Pa?quier, Lacroix Tissot) 56,36 ; 5. Nemčija (Hacklinger, Turm, Paulus) .57 točk. «»------- Mednarodni nastopi italijanskih smučark TRENTO, 17. — Italijanske smučarke, specialistke za teke, so zbrane v Moeni, kjer bo v nedeljo mednarodno tekmovanje v teku za ženske v okviru 6. tekmovanja »Monti Pallidi«, katerega se bodo u-radno udeležile tud’ tekmovalke Švice, Francije m Švedske, med katerimi bo tudi Ed-stroem, ki je na ohmpiadi v Cortini osvojila dve zlati kolajni. Od Italijank bodo tekmovale: Raimondi, Bottero, Bellone, Asteggiano in Meniš. CORT1NA D’AMPEZZO, 17 Tehnična komisija FISI za spuste je objavila postavo italijanske ženske ekipe, ki se bo udeležila tekmovanj v Badgasteiru. Ekipo bodo sestavljale: Carla Marchelli, Vera Schenone, Ierta Schir, Fran-cesca Salminci in Luisa Zec-chini. V moštvu ni Renate Mi-chelucci. ki si je danes na treningu izpahnila gleženj. «»------ Slovenski skakalci na turnejo po Švici LJUBLJANA, 17. — Najboljši jugoslovanski smučarski skakalci Zidar, Rogelj, Langus in Gorišek so danes pod vodetvom dr. Dečmana odpo- tovali na skakalno turnejo V Švico, ki bo trajala od 20. do 27. t. m. PLAVANJE Murray ni uspel na 200 m in 220 yardov SYDNEY, 17. — Murray ni uspel pri poskusu rušenja svetovnega rekorda v plavanju na 200 m in 220 yardov, čeprav je progi preplaval v svojem najboljšem času. Na 200 m je dosegel čas 2’05”6 (svetovni rekord v 50-metrskem bazenu ima Chapman z 2’05’'2) na 220 yardov pa je dosegel čas 2’06”5, medtem ko znaša Chapmanov svetovni rekord 2’05”8. TENIS Optimistične napovedi Pietrangelija in Maggija DARWIN, 17. — Italijanska tenisarja Nicola Pietrangeli in Gian Enrico Maggi sta ob svojem prihodu v Darvvin izjavila, da sta trdno prepričana, da se bo letos Italija srečala z Avstralijo v finalu tekmovanja za Davisov pokal. Mnenja sta namreč, da Italijanom ne bo težko premagati Amerikancev ob njihovi današnji formi in jim prvič po vojni preprečiti vstop v finale. Pietrangeli in Maggi se bosta zadržala v Avstraliji dva meseca kjer bosta trenirala pod vodstvom Herryja Hop-mana, kapetana avstralskega moštva za Davisov pokal. PARIZ. 17. — Orlando Si-rola se je prijavil za teniško prvenstvo Francije, imenovano »Indoor«. AVTOMOBILIZt M BUENOS AIRES. 17. — Tehnični direktor Ferrari Eraldo Sculati, je danes izjavil, da se moštvo Ferrari ne bo udeležilo dirke na 1000 milj, ki bo prihodnjo nedeljo, če ne bodo uvedli spremembe, ki bi zmanjšale hitrost dirke. Sculati je izjavil, da lahko avtomobili dosežejo na ravnih delih hitrost 300 km, nevarnost pa predstavlja dejstvo, da bodo stroji vozil’ na isti cesti v obeh smereh ločeni le z rumeno črto. Kljub temu krasnemu skoku je slovenski smučarski skakalec Albin Rogelj oevojil predvčeraj na mednarodni skakalni prireditvi v Ljubljani (v Šiški) le tretje mesto za Goriškom m Avstrijcem Plankom niHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiM«iiiiiHiMiiMmiiiiitimi«miiHuiiutHHHlit>a^ Od 24. februarja do 4. marca Pred svetovnim prvenstvom v hokeju na le Kanada, ZDA, Norveška in V. Britanija odpovedale udeležbo - SZ in ČSR favorita MOSKVA, 17. -- V drugi polovici februarja bo v Moskvi 11. povojno svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Cas za prijave je do 24. t. m.. vendar se zdi, da je končno število prijavljencev ze znano. Doslej so se namreč prijavile Poljska, CSR, švedska, SZ, Japonska in Finska, medtem ko so Kanada, ZDA, Norveška in V. Britanija odpo-vedele udeležbo »zaradi političnega položaja«, Nemčija pa se bo odločila konec tega meseca. Glede Nemčije naj omenimo, da je za dovoljenje za udeležbo na prvenstvu zaprosila Judi Vzhodna Nemčija, vendar je svetovna hokejska zveza odločila, da lahko nastopa v Moskvi samo Zahodna Nemčija. Švedi so se za nastop odločili šele te dni. sklenili pa so poslati v Moskvo svojo mlado reprezentanco, še piej pa se bodo srečali s hokejisti ZDA, ki bodo v kratkem prispeli na turnejo v Evrcpo. IIHIIIIMIIMIIMMHIIMIIIIIHIIHHIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIMIMHHIIMIHHMMIHHIMMHMIMMMHMIIHHII Nogometna politika na Madžarskem Sebes podal ostavko na položaj ministra BUDIMPEŠTA, 17. — Radio Budimpešta je sporočil, da je Gustav Sebes, namestnik ministra za šport, podal ostavko na svoj položaj. Sebes je izjavil, da ne bo sprejel nobenih uradnih funkcij več in da bo prevzel tehnično vodstvo kluba «Dozsa». Kot znano je imel Sebes pod Rakosijevim režimom odločujočo besedo v madžarskem nogometu. BUDIMPEŠTA, 17. — Martin Bukovy bo ostal tehnični direktor in Karoly Sos trener madžarske nogometne reprezentance. Tako je določila madžarska nogometna zveza in trenerju Sosu je bil že odklonjen vizum za odhod v Jugoslavijo, kjer bi prevzel tre- niranje novosadske Vojvodine. Prihodnje državno nogometno prvenstvo se bo začelo v jeseni 1957 in se bo zaključilo spom.adi 1958. 17. marca pa se do začela vr.-ta pomladanskih tekem v okviru posebnega tekmovanja. SAH VARŠAVA. 17. — Na šahovskem prvenstvu za leto 1957 je zmagal mojster Platter z 12,5 pred Dieczolovskim 12 točk in arugimi. * # * OSLO, 17. — Šahovsko moštvo Danske je premagalo reprezentanco Norveške z 11:8. Na prvi deski je Larsen remiziral z Myhrejem (Norv.). Zaradi, navedenih odpovedi, bo letošnje svetovno prvenstvo v hokeju seveda znatno okrnjeno, predvsem zato, ker bo manjkala ena največjih hokejskih velesil na svetu Kanada. Favorita ostajata tako Sovjetska zveza in Češkoslovaška. Kot >mo že omenili, bo letošnje prvenstvo 11. po vojni. Naslov svetovnega prvaka brani Sovjetska zveza, v prejšnjih letih pa so bili prvaki naslednje države: 1947 Češkoslovaška, 1948 Kanada, 1949 Češkoslovaška. 1950, 1951 in 1952 Kanada, 1953 Švedska^ 1954 Sovjetska zveza, 1955 Kanada. Kanada je v povojnih letih imela največ uspehov. Petkrat je osvojila naslov najboljše ekipe na svetu. Zanimivo je predvsem, da je tri leta zaporedoma suvereno vladala kot izvrstni predstavnik hokeja na ledu. Niz njenih u-spehov so prekinile 'e CSR in SZ po dvakrat te- Švedska enkrat. Preteklo leto so Kanadčanom zelo zamerili, da niso poslali na prvenstvo svoje reprezentance, pač pa le moštvo, za katero so mislih, da oo imelo več uspeha kot pa reprezentanca, ki bi jo morah sestaviti iz igralcev različnih klubov. Prav to pa je stalo Kanadčane prvenstvo. Presenetili so jih hokej'sti Sovjetske zveze, ki so\ jim v Cortini D'Ampezzo v okviru zimskih olimpijskih iger (veljavnih tudi za svetovno prvenstvo) odvzeli prvo mesto. Sovjetski hokejisti so se za letošnje prvenstvo dobro pripravili vendar pa se zdi, da še niso dosegli svoje lansko forme. V okviru svojih priprav so gostovali v Pragi in v Brnu. V prvi tekmi so proti reprezentanci CSR dosegli neodločen rezultat 2:2. v drugi pa so v Brnu izgubili proti B reprezentanci CSR s 3:1. Ta poraz je pomeni' presenečenje za same sovjetske strokovnjake. posebno še, ker je bila poražena reprezentanca v tisti sestavi, s katero je nameravala SZ nastopiti na prvenstvu. Vse kaže, da se bo- do morali zato Rusi odločit1 za nekatere spremembe. I” vsak način pa bodo imeli ' odsotnosti Kanadčanov v č*" hoslovakin nevarne tekme«' NOGOMET Portugalska - Irska 1:1 LIZBONA, 17. — Nogometno srečanje v četrti’nalu tekmovanja za svetovni pok8' med Portugalsko in Irsko, I1! je bilo včeraj v Lizboni, se je končUo neodločeno ldt Oba gola sta bila dosežena v prvem polčasu. V vodstvo r prešla Irska v 6’ po Bingh*' mu. izenačil pa je za Portugalsko v 24’ Vasquez. Moštvi sta nastopili v o* Slednjih postavah: Portugalska: Carlos Gome*; Virgilio, Angelo; Pedroto, P*‘ sos, Monteiro da Costa; H*1' nani, Vasauez, Aguas, Cold' na. Perdiagao. Irska: Gregg: Kunninghan1' McMicael, Danny Blanchfl^ wer, Jack Blanchf!ower, CseJ' Bingham, McIlroy, Coy!e, Cusk’ McPhardlrnd. SABLJANJU BUDIMPEŠTA, 17. — Mf' džarska sabljaška zveza i* sklenila odpovedati organi28' cijo svetovnega prvenstva 28 1. 1957. BOKS HARTFORD (Kalifornija). ^ — Italijanski boksar sredni* lahke kategorije Corrado 5**“ carella je premagal s k. 0. 1 drugi -undi JužnoafrikanC* Billa Dooleya, Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - T2*' KINO SKEDENJ predvaja danes 18. t. m-ob 18. uri zabavni METRO film: Sedem nevest za sedem bratov OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCeOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOnoOOOO5 DOBRIČA ČOSIČ muc it smet Ko je stopal skozi majhna vrata v zidu ki je bil visok tri metre in opleten z bodečo žico, je Jovan opazoval, kje bi bilo najprimernejše mesto za beg. Ko pa je stopil v ozki mračni hodnik in nato v celico, je na vse to pozabil; zdelo se mu Je, da se bo vsak hip zrušil v tem toplem smradu. V umazani sivi svetlobi, ki je prihajala skozi rešetkasto okence prav pod stropom, Je na izritih tleh poleževalo nekaj ljudi; ti so se ob Jovanovem prihodu komaj premaknili, kakor da so izgubili znano zaporniško radovednost. Jovan je hotel sesti v kot, pa je takoj skočil pokonci in se ob zlobnem smehu jetnikov vrnil na sredo celice ter pri tem stopil na nogo nekemu starcu. Starec je zagodrnjal psovko. Užaljenega Jovana je imelo, (la bi planil na tiste, ki so se mu posmehovali in jih poteptal s petami; tako je nekaj minut stal na miru, se tresel od jeze in se privajal svetlobi. »Gospodu, kot kaže, ni všeč naš hotel... Dišavnica mu ie na poti! Nič zato, bomo ie preboleli!« je pripomnil nekdo v zimskem plašču, s klobukom, ki je bil njegov rob gizdalinsko privihnjen. »Molči, baraba!« je zakričal Jovan in stisnil pesti, pripravljen, da se bo stepel. »In pa še hud je kot hren... Nič ne maraj, bom ze napravil iz tebe kremšnito...« je zbadljivo in še ostreje ponovil in se še močneje zasmejal. Nekaj se jih je pridružilo njegovemu posmehu in izzivanju Jovana, nekateri pa so ga hrabrili in se med seboj psovali. Ko so se utrudili in jim je zmanjkalo psovk, so se pomirili. Jovan je molčal in opazoval. Dva sta igrala z nepopolnimi in umazanimi kartami »šnops« ter si pri tem drug drugemu klicala: «Ta nima! Tudi ta nima!« Ostali so molčali in kinkali iz dolgega časa. ,Kam sem padel!... Včeraj v odredu med tovariši, zdaj na tu, med samimi barabami. Ponižanje... Strašno!’ je pomislil Jovan in sedel k priletnemu kmetu. Čutil je po nečem, da je starec najboljši med temi ostudneži. Nameraval je kasneje z njim načeti pogovor o tukajšnjih razmerah in se po ovinkih pozanimati, kakšne so možnosti za beg. V ječi je bilo toplo: — iz pogovora jetnikov Je zvedel, da Je upravnik zapora neka dobričina, ki mu ni škoda drv. Toda prav zato, ker je bilo toplo, je bil smrad le bolj neznosen. Ko je Jovanu uspelo, da se je popolnoma pogreznil v razmišljanje o sebi, je postajal čedalje bolj prepričan, da se je v mlinu, ko so ga prijeli, zmedel in prav strahopetno obnašal. Da je bila sramota še večja, je to strahopetstvo pokazal prav nedičevcem, ki veljajo za zelo slabo vojsko. Nič pravega ni storil, da bi se rešil. Zakaj ni bežal? Imel Je nekaj lepih možnosti. Lahko bi pobegnil, ko so ga nevklenjenega peljali od okrajnega načelnika v jetnišnico... Lahko bi. Ceta ga bo nocoj čakala. Kdo ve, kaj vse bo Pavle pomislil o njem. Saj Ima prav! Kako naj se zdaj izmota? Načelnik bo kaj kmalu odkril prevaro, pa bo vsega konec. V obupu, ki ga Je prevzel, je bilo več ogorčenja nad njim samim kakor strahu za življenje. Starec je opazil, da Jovana nekaj teži, pa ga je v nekem trenutku pocukal za konico opanke. «Vidim, nekaj hudega te je pritisnilo... kar nič ne maraj! Mlad sl, vse boš pozabil. Prav gotovo si prvikrat v ječi. To ni nič, tudi ječa je za ljudi. Na, vzemi košček kruha in slanine, lačen sl! Kaj strmiš?« Jovan se mu je zahvalil in odklonil. »Dobro, dobro! Samo vedi: dobra volja gre skozi želodec. Lačnega človeka dvakrat bolj tare... Kajne, dragec, ti si bržda pismen. Ali vidiš tistole vrezano v kamen? Tile izprijenci so mi prav gotovo kaj drugega brali.« Jovan je pogledal. Na kamnu pod oknom so bile vrezane nekakšne besede. Pridvignil se je in prebral: «Jaz sivi tič Milič Jankovič mlad in zelen po nedolžnen odgnani kočar — (tu sočna kmečka psovka) — tri leta na robijo.« »Ubogi človek... takšni so kočarji!« je bolj zase rekel starec. Jovan se je ob tem nenavadnem napisu nasmehnil. Toda to ni moglo za dolgo prikleniti njegovih misli, če bi ta gimnazijec sedmega razreda po kakšnem naključju pred vojno prebral ta ogorčeni krik, vrezan v kamen, bi o njem razmišljal cele dneve in si ga zapisal v zvezek. Morda bi napisal tudi sentimentalno pripovedko za sestanek dijaškega krožka. Tako pa kot ujet partizanski kurir, ki se je predstavljal za kurirja komandanta četniškega korpusa, ni Imel za to nič več kakor samo kratek in nagel nasmeh. «Ej, ti, stric, čemu pa si v zaporu?« se je obrnil Jovan k staremu. »Zaradi oblasti, mladenič! Nikdar nisem spoštoval nobene oblasti, pa nisem hotel niti te, ki je najslabša od vseh. Davka nisem plačeval niti pred vojno, oni sami so mi jemali živino, prodajali na trgu, mene pa držali vsako leto po mesec dni v zaporu. Zdaj pa hočejo tl. poleg davka še rekvizicijo. Nisem dal. Kadar se bodo naveličali, me bodo že spustili. Tl si pa kaj ukradel, kaj?« »Nisem! Sprl sem se z nekom zaradi dekleta in mu razbil glavo!« se je zlagal Jovan in potem tiho sprožil razgovor o razmerah v zaporu. Popoldne se je pred mrakom na rešetkasti kocki ureze v vratih pojavila glava žandarja. Med jetniki je nastal nemir; kvartopirci so pustili karte, zamrmrali, da je to upfavnik in se, ko so čuli škrtanje ključa v ključavnici, pripravili, da bodo vstali in stopili mirno, kakor zahteva zaporniški predpis. Zandar štiridesetih let, s črnimi, kratko pristriženimi brki, je vstopil in ne posebno strogo dejal: »Tisti novi, ki je davi prišel, naj stopi ven!« Jovana je streslo in srce mu je močneje zabilo: «Kaj že! Telefon... kako? Zdaj bom zbežal!« Toda kakor hitro je prišel na hodnik in stopil za zgrbljenim kaplarjem, ki ga je povabil v svojo pisarno, si je oddahnil. Po žandarjevem lagodne!’’ obnašanju mu je bilo jasno, da ne gre za zaslišanje. Upravni zapora ga je odpeljal v svojo sobico, ki je v njej bučal* zakurjena peč. Poleg preproste mize, pokrite s časniki, h* kateri so stale dve, tri steklenice z vinom in žganjem, se Je v sobi nahajala tudi vzorno napravljena vojaška postelja. »Sedi, fant!« mu je na njegovo presenečenje ponudil stol' «Vzemi steklenico, star tropinovec je. Kozarca nimam, saj K* vojakom niti ni treba.« Jovan je segel po steklenici, jo malo dlje pridržal na ustil’1 toda požrl samo dva, tri požirke in strokovnjaško dejal: »Dobra — a! Prava župljanka!« j «Da, steče že, steče... Toda slišim, da si od zgoraj. PT*! gotovo poznaš Vasa! Pred vojno je bil kaplar kakor jaz, zdšj pa je, slišim, napredoval za narednika in poveljuje četi. * ga kličete Bosanec.« • .1 »Kako ne bi poznal — strica Bosanca! Strog komandif: Jaz mu vsakokrat, kadarkoli se vrnem s poti, prinesem Kr malega. Za spomin mi je podaril svojo parabelo, ki so mi J* ti vaši davi vzeli.« «01ej, glej, vraga! Bila sva skupaj na Kosovu, ko so bil1 tisti arnavtski upori. Potem so naju premestili na neko P?! stajo v bližini Čačka. Tam sva preživela skupaj štiri leta. ' isto naslonjalo sva postavljala puški, postelji sva imela pr*! skupaj... Praviš, da je prišel za narednika in dobil četo p0* poveljstvo. Hej, tri sto hudičev, pameten človek. Ta se ti ’c vedno lepo znašel. Ko smo bili na Kosovu, ti je v hiši nekeg* arnavtskega bega skubel nekakšne zlatnike. Pravijo, da le zaradi tega zabodel arnavtovo hčerko. Samo kdo bi vedel, ^ je res. Sam ni tega nikdar priznal, v Cačku pa si je le h* pravil hišo. Služba sama tega ne prinese. Jaz sem trpel kot P®5' hranil vsak solk, pa si vendar nisem mogel napraviti hiše... T®* tako praviš, četni komandir! Pameten človek. A jaz, vidiš: ** vedno kaplar! Oficirji — prekleto seme — dobivajo čine V° vsakem boju s partizani, mi pa, na primer jaz: ni in ni, ni^ sar ni... Ko se pojavilo komunisti, nam oficirji obljubljajo čibft zvišanje plače...« se je razgovoril nezadovoljni žandar. (Nadaljevanje sledi)