Štev. 19. Poštnina v gotovčini plačane. Cena edne številke dinar. 12. maja 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. List 4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australijo i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na Opravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Priloga : M. List s kaiendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. . Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 12S. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20% 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edne objavo. Cena malih e-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom" 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% de 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Iz oči v oči Edno najbole plemeniti čü-tenj v nas lüdej je lübezen do lastivnoga naroda. Ta lübezen se kaže posebno v tom, da lübimo svoj jezik in svojo zemlo, da lübimo svojo preteklost in kulturo, Štero smo ustvarili; z ednov rečjov, da lübimo vse, ka je zraslo iz naroda v teki lejt. To lübezen, štera je edna najbole moč-nij dühovnij sil v vsakšem poedinomi človeki, je vsado v naša srca sam Bog. Krščanstvo pa davle toj naravnoj dühovno] sili ešče večnosti fundament, Vej je pa ravno krščanstvo tisto, štero narodnostne idejo vreja i jo op-loja z močnimi verskimi nagibi, In ka vala za poedinoga človeka, vala, mora valati za nujno naravno organizacijo«poedincov, t. j. za narod, in to za vsakši narod. Kak je z nami, gledoč na to pitanje ? Ali je v našem lüdstvi kaj lübezni do svojega lastivnoga slovenskoga naroda, do svojega slovenskoga jezika i do svoje zemle ? Nega ga, Šteri bi mogeo praviti, da v nas nega močne lübezni do vsega toga. Ar, šteri nar dobro pozna, mora brezi vsega pritrditi, da je ta lübezen naravnoč ogromna. Te svoje lübezni naš narod ne obeša na velki zvon, ar resnična prava lübezen je tiha. Pa se ešče zato li najdejo lüdje, šteri vüpajo lüčali nam kamen v obraz. Istina je, a Škoda, da sta posebno dve reči jako kvarno vplivali na naše narodno čütenje. Nika se ne bojimo toga priznati ; bila je ob prvim to nepri-jazna tühinska vzgoja i ob drügim, tüdi to vűpamo povedati, sebičnost, štere je več ali menje v vsakšem človeki. Tüdi vsakši pošteni tujero-dec, pa naj bo to tüdi pripadnik vogrskoga naroda, mora priznati, či šče bili pravičen, da je bila vzgoja našega lüdstva, štero nam je dopüščala skoz stoletja državna politika translajtanske avstrijske državne polovice, milo povedano, tühinska i neprijazna. In či ešče k tomi dodenemo drügo dejstvo : sebični materijalizem, ki ga nega ravno najmenje v oni vrstaj, štere so kruto grešile že ponovno med našim lüdstvom, s tem da so njemi v oči vrgle narodnostne mlačnost, potem so Zagvüšno vsi ti kvarni momenti ne mogli ostati brez lagoji posledic. Gospoda okoli »Jütra", »Domovine" in „Učiteljskega tovariša", štera se je že večkrat spravila na nas, naj prle pogled- ne okoli sebe, da nemo prisiljeni mi, podvoriti s kislim blagom. Či H, ka so v našem narodi senčne strani, liki je pa v njem tüdi telko Zdravoga narodnoga čütenja, da si to štemo naravnoč v ponos. Posebno si pa štemo v ponos, da ide skoro vsa zasluga za to ravno cerkvi i njeni dühovščini. Düh obeh Küzmičov, Borovnjakov i Kardošov, Ivano-cijov i vsej ešče živih katoličan-skij in evangeličanski] duhovnikov nam je živo Potrdilo toga. „Naprednost“ gospode okoli »Jütra" et Co. pa je preplitva, da bi bila zmožna to razmiti. Naša boleča rana. Zadnje številke „Novin“, posebno Štev. 16 namigavle na düševno nevarnost i zapüščenost naši delavcov, ki odidejo v Slavonijo ali pa na Belje. Tüdi »Slovenec" je nejdugo nekaj maloga od toga pisao. Čüdno pa se mi vidi, zakaj se ne oglasijo tisti, ki poznajo bole, kakše živlenje majo naši lüdje na sezonskom deli. Če bi to poznale vladne volilne osebe, če bi to znano bilo bar vsem tistim, šterim se srce stiska od bolečine, gda vidijo, kak krvavi] eden član našega narodnoga tela, te bi znabiti tudi vrastvo (zdravilo) prle dobili za to rano. Pa do zdaj smo to rano zakrivali pred drügimi, kak da nas je sram pokazati gnili tao našega tela. Prežalostno je i skoro nemogoče opisati, kelko moralne, düševne škode trpijo naši delavci v tej krajaj. Na delo idejo z doma veseli, nazaj pridejo nekam spotrti, žalostni*, bledikasti da se človeki smilijo. Pa ka se bomo čüdüvali tomi, vej so delali petek i svetek i skoro brez nočnoga počitka. Palir je vzeo menje delavcov, kak bi morao, zato tembole mantra tiste, štere ma v rokaj. Ah, kak bridko si more naš delavec služiti svoj krühekl Zato je človeki žmetno pri srci, gda vidi, kak sploj ‘nove trume naši lüdi odhajajo, zapüščajo svoj domači kraj. Vnogi izmed delavcov se bridkp raz-joče, gda zapüšča svoje domače. Pa kaj, če drüge pomoči nega! Žalostno je tüdi, da so tej delavci prepüščeni sami sebi. Nišče ne ide ž njimi, ki bi je med žmetnim delom tolažo, ki bi je bodrio k vztrajnosti v krščanskom živlenji. Vnogi izmed njij so žalostno tožili, kak strašno zapüščeni so, gda so na deli. Po pet, šest mesecov so brez vsake dühovne tolažbe, brez tolažile reči bože, štera bi njim dala novo moč v deli i je spomnila, da človek tüdi med delom lejko Bogi slüži. Malo majo prilike biti pri slüžbi božoj, nemajo nikoga, ki bi njim delio tolažba sv. vere, tla bi znali biti nej samo delavci za peneze, nego tüdi za svojo düšo, da bi se očuvali poštene i znali odhajati za-peljivce. Sami sebi so prepüščeni i živejo največkrát kak robi brezi vseh pravic. Ešče dosta bole žalostno je pa tam, gde palici nikaj ne. skrbijo za red in poštenost med delavci. So palirjl, ki ravnajo z delavci, kak se to ne spodobi. Delavce zbira po ošta-rijaj, gde se navadno malo napijejo, potem je nalaga na vozove i je odpela do bližnje postaje. Tam je spravijo vse vküp, ženske i moške v živinske vagone. Nikaj čüdnoga je nej, če delavci v takši okoliščinaj pozabijo, da so šče lüdje i kristjani. Kak živino je vozijo. Pameten i skrben palir pa na vse pazi. Že naprej napisi trezne moške, naj pazijo, da de Povsedi red. Vnogi paler ostro opomni tiste, ki se spozabijo i to pomaga. — Nikaj bolše je nej, gda so delavci že na mesti, če je palir nej bogaboječi krščanski človek. Med delavstvom, ki že duga leta zahaja na sezonsko delo v Bačko i'v Slavonijo, je ešče iz madžarskih časov ta grda navada, da se strašno blati vse, ka je poštenoga. Z zamazane govorjenjorn se napada poštenost mladenk; Vnogi delavci i delavke, ki že več let hodijo na delo, so nedužnosti bole nevarni, kak najbole čemerne kače. I to se ponavla den za dnevom, tjeden za tjednom. Naj pride med takšo tovaršijo poštena mladenka, pošten dečko, vej je to pravo čüdo bože, če ešče kaj poštenoga ostane. Pa tüdi po noči nega povsodi reda. Ah, kelko nedužni src se oskruni kelko poštenosti pokonča! Kelko cvetoči] lic ovene, kelko düš se tam vmori. Potem pa sledi bridko Žalüvanje i jokanje. Gde je pa pošten krščanski palir, tam je vese inači: On skrbi, da delavci med delom rajši spevlejo, či pa je kakši nespodoben ! guč, palir z ostrim opominom to prepove. Dober palir ma sploj svoje pomočnike, ki pazijo na red i poštenost med delavci, pa naj bo to po dnevi ali ponoči. Na žalost so takši palirji bole redki. Če se pomisli, kakšo düševno škodo majo naši delavci od sezonskega dela, te vsakši spozna, da je tű potrebna pomoč. Potrebno pa je, da se što pobriga za to delavstvo. Zahteva naj se od palerov, naj bole skrbijo za red i poštenost med delavstvom, Mogoče bi voditelje delavske zbornice i dobri palirji mogli posredovali i izprositi kakšega dühovnika,' ki bi v sezonskoj dobi za delavce meo slüžbo božo ? Pomoč je potrebna, ar to je naša najbole krva-veča rana. Ž------- Občni zbor krajevnoga odbora invalidov v Soboti Zadnjo nedelo v aprili se je vršio občni zbor Udruženja Vojnih invalidov v Soboti. Udeležba je bila jakG lepa tak s strani invalidov kak tüdi vdov po invalidaj. Iz obširnoga odborovnoga poročila se vidi, kak velko delo je opravo odbor za svoje (člane) kotrige v preminočem leti. Samo različni Prošenj za svoje kotrige, šteri so prosili za posojila pri „Vzajemni pomoči" (6 procentne obresti), za ortopedske potrebščine, za trafike, za izredne podpore, za slüžbe, za nadpreglede, za legitimacije, za zaostalo invalidnino itd., je bilo v preminočem leti odposlani 365 Prošenj. Pri več slučaji pa je tüdi odbor sam uspešno intervenirao. Dohodkov je bilo 6163 Din in izdatkov 5548 Din. Od 700 vpisani kotrig je notri plačalo le 365 kotrig članarino, ki znaša 1 Din mesečno, Netovariško je, ka Povemo samo milo, či ništerni člani ne plačajo članarine, dobro, ki ga ponüja organizacija, bi pa vživali; to je resan ne lepo. Na drügoj strani si pa trbej zapomniti, ka bi odbor ešče lejko dosta več napravo, či bi imeo več dohodkov. 1 Din na mesec se že zato lejko da za tak hasnovito reč ! Ka de notriplačüvanje olajšano, to je, ka de vsak član lejko plačao članarino pri domačoj pošti po položnici', je občni zbor skleno, ka naš odbor pristopi k poštnomi čekovnomi računi v Ljubljani. Občni zbor je tüdi soglasno izrekel zahvalo bivšemi narod, poslanci g. Iv. Jerič!, šteri je vsepovsedi podpirao in delao v hasek naši kotrig ali našega odbora. Po njegovom posredüvanji so bili rešeni vsi spisi tukajšnjih invalidov pri viš. inval. sodišči v Zagrebi. Imenüvani je nadale izposlovao prí ministri za socijalno politiko vnogo izdatni podpor v penezaj in orodji našim najbole siromaškim kotrigam. Izvoljen je bio povečini stari odbor. Za predsednika je bio pa izvoljeni požrtvovalni naš tovariš Sokalič. Po poročili odposlanca osred-njega odbora v Ljubljani, šteri je podao občnom! zbor obširno poročilo od dela osrednjega odbora,.je občni zbor sprijao dve važnivi resoluciji, šterivi se tičeta novoga invalidskoga zakona. Pisma naši delavcov. Dobili smo več pisem od naši lüdi, šteri so odišli na sezonsko delo v Nemčijo. Vsi nam pišejo, kak se veselijo ,,Novinam“, kak težko jih čakajo i kak draga njim je vsaka domáča novica. Od več strani smo dobili pisanje, ali je mogoče dobiti slovensko knjigo, iz štere bi se mogli bar nikelko navčiti nemškoga jezika. Vsem tem davamo na znanje, ka takša knjiga je i to: Novak Pavel: Nemščina brez učitelja Ldel: Nem. slovnica za samouke. Košta 8 Din. H. del: Slov.-nem. razgovori; košta 8 Din. Što jo žele kűpiti, naj jo naroči naravnoč pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, ali pa naj pošle uredništvi Novin za vsakšo knjigo in Poštnino po 10 Din, pa mi že preskrbimo, ka knjigo kak najhitrej dobi. Prosimo pa vsakega, ka napiše točno svoj naslov, ka se kniga ne zgübi. — Onim pa, šteri so ešče so ešče doma pa se ešče pripravlajo na pot, pa priporočamo, ka si sami že doma knjigo küpijo pa jo vzemejo s sebov. Vsakšemi prav pride! Od drügi pa smo sprijali znova prošnjo, ali bi bilo mogoče dobiti kakše naše knjige za čtenje, posebno ženske si želejo lepoga domačega čtenja. Vsem tem naznanjamo, ka smo se obrnoli na več mest s prošnjov za knjige, pa či jih kaj dobimo, je radi pošlemo. Podperajte »NOVINE"! 2. NOVINE 12. maja 1929. NEDELA (Po Vüzmi Šesta. — Evang. sv. Janoša 15, 26—16, 4) V tisti časaj, je pravo Jezuš svojim vučenikom: Gda pa prideTo-lažnik, ki vam ga jaz pošljem od Oče, Düh istine, ki izhaja od Oče, bo on gučao od mene. Pa tudi ví te gučali, ar ste od začetka pri meni. To sem vam povedao, da se ne pohüjšate. Iz shodnic do vas vö tirali; pride celo vöra, gda bo vsakši, ki vas vmori, mislo, da slüži Bogi. In to bodo napravili, ar so nej spoznali ne Oče ne mene. A to sem .vam povedao, da se spomnite gda pride vöra za to, ka sem vam jaz povedao. V začetki sam Vam togo nej povedao, ar sem bio pri vas. * ♦ * Navuk : Za vero trbej tüdi preganjanje trpeti. Romanje na Brezje. Priprave za romanje so že dokončane. Izkaznice dobite pri gospoda] plivanoša]; kem prle jih küpite, ar mogoče sfalijo, pa de vam Žao. Do zdaj se ji je že priglasilo prek 600; samo iz beltinske fare ji je prek 250. V Soboti i Beltinci se bo na risalsko soboto slüžila ob 4 vöri zajtra sv. meša za romare. Prite ob pravom časi na kolodvor, že pol vöre pred odhodom posebnoga vlaka. Vsakša fara de imela svoj vagon zaznamenüvani. Natančen vozni red bo objavleni v »Slovenci", po možnosti tüdi v .Novinaj”. Gospode plebanoše bomo naprosili, da vam vse potrebno raztolmačijo. Karto küpite do postaje Lesce— Bled, prosite mokri žig in je nindri nesmite tá dati, ar te se ešče nazaj pelali. ’ Murska Sobota — Zahvala Nj. Veličanstvi krali. Ekspozitura prosvetne zveze v Soboti je poslala v petek, 2. maja Nj. Veličanstvi krali sledečo brzojavko: Za visiko Odlikovanje i priznanje univerze v Ljubljani, izraža v imenu kat. kulturnih organizacij najsevernejšega dela naše domovine Vašemu kraljev-skemu Veličanstva globoko zahvalo in iskreno udanost. — Podobno zahvalo krali je poslala tüdi velika občina M. Sobota. :— V Belgrad je Preminoči torek odpotüvala deputacija, štero je določo Soboški občinski odbor in trgovski gremij za Soboški okraj. V deputaciji so g. župan I. Benko, g. podžupan in načelnik gremija Čeh. gg. občinska svetovalca J. Nemec in Št. Mesarič. Deputacija je vzela s sebom tri spomenica in to v zadevi gimnazije, okrožnoga sodišča in tranzita z Madžarsko prek Hodoša. Po načrti se ma deputacija oglasiti pri Nj. Vel. krali, pri prometnom ministri g. dr. Korošci, pri ministri za prosveto in pri ministri pravde. Deputacije bo na vsej mestaj predstavo bivši narodni poslanec g. Klekl, ki je že prle odpotüvao v Belgrad. — „Mura“. Hazenašice našega športnoga kluba ,,Mura“ so preminočo nedelo igrale s športnim klubom in dozdajšnji!) državnim prvakom nažene ..Maribor" za hazensko prven- j sivo Slovenije. Tekma je bila ob najlepšem vremeni in ob lepi vdeleži Sobočana)'/ na sobočkom igrišči. Igra celi čas jako napeta. Maribor-čanke so si jako dobro podavale labdo (žogo), „Mura“ se pa ma za svoj Uspeh zahvaliti golmanki gčni .Cimermanovi in gčni g. Kardoševi za njene ostre strele na gol. Izid je 10:8 v hasek „Mure‘‘. Čestitamo ! Več reda i Čistoče. Uredništvo je že pa dobilo več pritožb zavolo nečistoče po ništerni Soboški javni lokaiaj i javni prostoraj. Odločili smo se, da od zdaj naprej vse takše zadeve damo prek naravnoč pristojni oblasti, da napravi red. Či vsi javni poživi, razglasi županstva itd. nika ne pomagajo, nam ne ostane drügo. Po imeni neščemo nikoga imenüvati, Povemo pa, da je v najbole obiskani Soboški lokaiaj ešče premalo brige za red i čistočo, posebno po kuhinjah, stranišči i dvorišči. Soboško županstvo pa naprošamo, naj da vsakši tjeden preglednoti po svoji organaj vse jarke kre cest i redno iz njij vö spraviti vso nesnago. Vsakšega pa, šteri bi javne prostore ponesnažo ali metao v jarek vse, ka ne spada notrí, naj se ga za peldo močno kaštiga. Tüdi Orožništvo prosimo, naj pazi na to. V našé mestece Prihaja vsako leto več tühincov, napravimo vse, da do- bijo od nas najlepšo sliko. I prvo, ka je potrebno za to, je zgledna čistoča i red na javnih prostoraj i v vseh lokaiaj. Sobočki park. Najlepše, ka ma Sobota, je gvišno Szapary-jev park. Ne je vsako mestece je tak srečno, da bi melo v svojoj sredini tak lepo javno šefališče, kak ga mamo mi. Pa se zato H malo toga zavedamo. Posebno zdaj, gda je vse v zelenji i bo skoro vse v cveti, kelko škode se dela, ne da bi što pomislo. Zakaj so pa poti? Naj poglednejo od časa do časa tűdi se notri javni organi, da se očuva cvet i čistoča v parki i da se ne dela škode. Najprle trbej fo dosegnoti, te pa naj občina z dovolenjom lastnika postavi v park nikelko klopi, štere najbole pogrešan^. Veseli nas, da se zadnje čase drži Soboški kolodvor v tak lepom stani. Z veseljom i gizdov Stopte človek okoli i si misli, ka pa či bi ešče indri tak bilo. Što lejko nájveč napravi za red i čistočo? To so naše ženske: matere — gospodinje. Želejmo, da bi se beksale posebno v tom. Drügi faktor pa je Šolstvo, štero se naj Vseširom Zaveda svoje dužnosti do javnosti! 3. toga meseca dopoldne okoli pol 11. vüre je krožo nikelko časa nad Sobotov aeroplan, Štenje prileto od Radgone. Ne je visko leto, tak ka se ga je lejko dobro vido. Za nas Sobočance, šteri na reči vidimo kaj takšega, je bilo to zanimivo. Tombola nižjih pošfnih in brzojavni uslužbencev v Murski Soboti, preložena je do nadaljnoga razglasila. Razprodane karte ostanejo veljavne za drügo tombolo. Slovenska krajína — Romanje na Brezje. Šolska deca, štera bodo Šla na Brezje v spremstvi starišov ali pod nadzorstvom učiteljstva, plačajo Samo 50 Din za pot. Izkaznice njim nej trbe. — Krog, Tak lepo smo že dugo ne svetili Forjanovo kak letos. Slüžba boža v okinčeno] kapelici, Veličastna procesija, okinčena ves, svetešnje razpoloženje v naši düšaj, vse je bilo tak lepo in prisrčno. Popoldnevi so pa ešče Orli priredili svojo predstavo. Obe igri .Marijin otrok" in „Kje je meja. sta lepo uspeli, posebno pa smo se pri zadnjoj ne mogli zadosta nasmejati vlogam vseh igralcev. Gledalcov je bilo telko, kak ešče ob niednoj priliki. Bog živi t — Razkrižje pri Ljutomeri. Letos obhaja sv. Cerkev 200 letnico, odgda je prištela sv. Ivana Nepomuka med sveče. Ves katoličanski svet se veseli toj obletnici, posebno pa veren katoličanski narod čehoslovaške republike. Sv. Ivan Nepomuk je mro 16. maja 1383. leta, mantrniške smrti. Razkfižka cerkev, štera je že od svojega postanka romarska cerkev in štero je lani Prezvišeni nadškof Zagrebški g. dr. Anton Bauer izročo Salezijancom v upravlanje, je posvečena sv. Ivani Nepomuki. — Da bil to obletnico kem lepše obslüžavali, se bodo letos vršile dvojne dühovne vaje: prve za moške in odraste mladeniče, od 16— 20. maja ; drüge za mladenke in žene, od 29. maja večer do 2. junija, gda bomo obslüžavali, svetek Marije Pomočnice. To davamo na znanje vsem možkom in mla-dencom, ženam in mladenkam, šteri v samoti želejo preživeti nikelko dni. — Ravnatelstvo. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“.. Pri reumatizmi, smicanje prehlajenji, išiasi, bolečina] kosti pomaga ,,INKA". Eden glažek z natenčnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Zahvala. Z upanjam sem se obrnil z prošnjov k vam, v Argentiniji prebivajočim farnikom, da bi pomogli Obnoviti okna naše farne cerkve. Prošnja ni bila v püstini kričači glas. Z lepim darom ste nam priskočili na pomoč. Župni urad je dobil v te na-men od vas 5300 dinarjev. Za vaš milodar se v imeni fare lepo zahvalim. Bog vas hlonál f vas naj blagoslovi. Vsem darovnikom iz Markovec — Čöpinci, kat tüdi našim dobrotnikom iz sosednih občin Srčen Pozdrav iz domovine. — Župni urad Markovci. Penezi se davlejo k šenki delavnim lüdem. V ednom meseci si lejko vsakši človek igraje zaslüži 1500 Din, čiravno ostane doma i opravla vsa domáča dela. Odrasli lüdje, starci, ženske i deca, na delo!' Nede trbelo več hoditi na sezonsko delo, či bomo znali ponücati vse vire, šteri nam doma davlejo slüž. Gašpar je začno : ,,Bratje smo. Dobri smo si bili. Napravimo, kak so nas mati prosili. Mihor, boj mi drüžban, ali pa ti, Boltežar. „Jaz ne,“ se je hitro odločo Boltežar. „Mihor, kak se Bog prosi, te prosim, ne odpovej mi. Pogíedni, y škripcaj sem. Či oča ne bi bili kak so, ne vem, kak bi se steklo. »Trbelo ti je toga. „Ti ne razmiš. Vsi so mučali. V sobici je bilo čista tiho. „0, mati! V grobi jo oblijejo skuze, ar smo takši. Ali nej se od sramote v tla vderem ? Mihor, či si človek, smilüj se. „Ti oča resan ne dajo prek?" je pitao Mihor. „Kak pri spovedi sam povedao. »Zavolo matere pa zavolo jezikov — naj bo po tvojem. Gašpar je skočo k njemi: „Mi-hor, mati so se ti v grobi nasmejali !*• Na pragi se je obrno: »Vütro pride krojač pa vama zmed obleke. Lejko noč 1“ »Zakaj si njemi obečao ?“ „Zato, ka sam ne tak Zagledam v Lüčijo kak ti.“ Mihor se je obrno k steni. Gašpar je v štali tepkao tele pa jünčeka. Gda je legao, se je zmislo. Skočo je proti Lucijinoj hiži. Sklonkao je na okno. „Mihor de drüžban!" ..Hvala Bogi!” Pa je šo domo. Po F. S. Finžgari Strici Po toj noči se je na Podlogi na zvüna nikaj ne spremenilo. Liki po večeraj se je drüžina razdelila na tri tábore. Mihor i Boltežar sta ravno odišla ležat, oča pa Gašpar sta dugo sedela v hiži. Maruša pa je muvila pred pečjov, ružila z börklami pa debele čobe nosila. Mihor i Boltežar sta ležala oblečeni na postelaj. »Vütro de šo vogledi. Svedoke je dobo", je začno Mihor. — Mučala sta. ,,Mihor!“ »Ka?" „Prilična je Lucija." ,,Boltežar! Tak gučiš, kak či bi jo ti jemao." Boltežar se je naslono na lakét pa pomali spregovoro: »Resan sam že mislo, da bi se priženo k Božna.“ Mihor se je zasmejao. »Zakaj se smeješ ? Kuča je ne tak za nikoj, par glav mare bi ešče küpo, pa bi se živelo. ,,Pa njoj ostani za hlapca, či njoj ne boš za moža." ,,Ne bom za hlapca. Kda odideš ti ?“ ,,Gda si ^gučijo, včasi." ,,Jaz tüdi." Iz hiže se je čülo pogovarjanje očé pa Gašpara. Oča Šimon se je ves prerodo, kak bi šlo za njegovo Ženitev. »Teda tak 1“ je skleno oča. ,,Telico bujemo, svinjo zakolemo. Zovi tak, kak se je s Podloga vsikdar zvalo : vse 1“ ,,Pa za drüžbana? De mi Mihor ali Boltežar?" »Znabiti nede nieden. Tüdi brez njiva nede níšče lačen na našem gostüvanji. ,,Preprosim jiva!" Oča je zatekno kalendar za podobo pod Prošnice. Gašpar njemi je želo lejko noč. ,,K bratoma moram," se je premagao. Na sveti njemi je niedna reč ešče ne bila tak žmetna kak fa pot k bratoma. Stopo je okoli hiže. Ešče je goro posvet. Pa je razmišlavao. ,,Naj bo, ka bo," pa je šo posebaj v hižo. Vsaka stuba je zaječa-la pod nogov. ,,Ešče sta gor ?“ je odpro dveri. Gašpar je šo k posveti i ga priškrno. Brata sta nemo glédala v Prošnice. »Prijatelje bomo," je začno Gašper. ,,Kda smo se pa svadili ?“ jé pravo Mihor. ,,Ne smo se. Zato sem vaj prišeo prosit: šteri de mi za drüžbana?" ,,Jaz že ne, je odbio Mihor. ,,Naj bo Boltežar". Če Mihor nešče, ka je starejši, ka bi jaz bio ? Gašpar bi najraj stano, pa ga je lübezen Premagala. „Dva brata pri hiži pa bi proso indri drüžbana! Mihor, le oblübi mil Za staršine ti bom, gda boš se ti ženo. »Brigam se za ženske ! Jaz bom šo od hiše. „No, zakaj si takši ? Zakaj bi se razhajali zavolo nje ? Ešče znata, gda so mati mérali ? Kak so prosili: radi se mejte 1“ „Pa njemi boj!“ je pregovarjao Boltežar Mihora. Mihor se je zasmejao, Boltežar je pa začno: »Znaš, Mihor, čüden pa si. Ne trbe, da bi vsešerom bobnjali od naše svaje. Boj njemi drüžban, pa te odideva.“ .Drüžban mi boš pa te neta Šla nikam/1 „Samo mi doto pripravi!“ je pravo Mihor. „Ci jo bom meo. Oča mi ešče ne prepišo.“ Mihor je poslüšao. „Ka ti ne prepišo ?„ Bolfežar je tüdi poslüšao. Gledala sta brata. „Te pa Lüčijo zemeš samo za deklo . . . Nora je, či pride/* „Za kakšo deklo ?“ se je postavo Gašpar. „Si fi hlapec ? Lucija de naša, te pa —“ „Te pa? —“ je zgrabo Boltežar. „Te pa kak oča sprevidijo pa Bog dá.“ »Nora je, či pride za deklo na Podlogi je razmišlao Boltežar. »Vertinja v küči je več kak dekla na grünti. — pa sram de jo. — Ešče mene de sram. Mihor se je smejao. Boltežar ga je grdo Pogledno. 12. maja 1929. NOVINE 3. Država je že poslala sviloprej-kino seme, vnogo papira i navodila za gojitev sviloprejk. Zdaj, gda je začnola pogajati malina, ponücale priliko. Od četrtka, 9. toga meseca do nedele, 12. toga meseca se javite pri g. Ščuki, Šolska ul. 239 (hiša Franko); tam dobite vse potrebno zabadav. V četrtek, 9. toga meseca bo ob 11. uri. v osnovni šoli v Murski Soboti predavanje ogojitvi svilo-prejke, tam dobite tüdi vse potrebno. Što ima v svojem kraji . 10 Odrasli malin, lejko odgoji eno unčo (25 gr) semena in pridela 50 kg svilobub, štere küpüje držáva po 30 Din kg, ka znese 1500 Din. Ar je nevarnost, da sfali seme, dobi samo tisti, šteri prle pride. Boreča. Veliki župan mariborske oblasti je imenüvao za gerenta g. Janeza Sukiča, občinskoga švetovalca in posestnika v Boreči 8. Istočasno je imenüvao za občinskoga odbornika g. Franca Bedeka, posestnika v Boreči 42. Prošnja. Na drügom mesti objavimo pismo naši delavcov iz Nemčije, šteri prosijo za lepe domače knjige- Či ma što kaj, naj pošle ali pa prinese v naše uredništvo, jako mo njemi zahvalni; ešče bole zahvalni njemi bodo pa delavci i delavke, šteri do si ob nedelaj zadvečera kralih čas z dobrim domačim čtenjom. Čez grič in dol veselo se razloga : Kdor ve za vreme dan naprej, prav nič ne tvegal Vremenski vsevedež vam pove vreme za 18—24 in. naprej Či pošlete 25 Din po položnici št, 14.263 ali v Znamka, vam ga dopošljemo poštnine prosto. Istočasno si zberite eno izmed Sledečih knjig: Fantič, Slovensko dekle, Prepeva^, Pojte, Boj in zmaga, Palček Potop, Prijatelski v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarček, Dinarah in antidinamit. Naročite takoj, da nede prekesno! Brezalkoholna Redukcija, Ljubljana št. 16. Hrošči. Komaj je malo gratalo toplo, je že telko roščov, da Bog pomagaj. Pozivamo vse župane oziroma občinske odbore, da pripomorejo k tomi, da se kem več toga škodlivca uniči. Naj se na priliko določi, ka se za vsakši liter plača 1—2 Din. Deca bi jih rada pobirala, pa ešče poleg toga kaj zaslüžijo. Najvekši hasek od toga pa de meo kmet sam-Naj tüdi šola oziroma oblast podpre to akcijo. Preminoči tjeden so strelili finančni organi Karola Razlaga pri prekoračenje! državne meje- Pripelali so ga v sobočko bolnico, gde je mro 5- toga meseca. „Študijska knjižnica" v Mariboru bi potrebüvala 4. številko lanskoga Marijinoga lista, to je aprilsko številko, da ma pun letnik. Prosi podpisano uredništvo poštüvane naročnike, ki lehko odstopijo to številko, naj jo pošljejo v Čreosovce— Vredništvo M. Lista- Vaneča. Pri nas se je Zastrupo pri vživanji čemerni gob Temlin Geza i je zavolo toga mro v sobočkoj bolnišnici 7. maja. Ognji. V zadnjem časi je biIo v našoj krajini po redi več ognjov. 21. aprila je gorelo v Vučoj gomili pri Ferenčak Jožefi. Čüdno pri tom je to, da je v Vučoj gomili gorelo zdaj že štrto leto vsigdar v tistoj noči, gda majo gasilci svojo veselico. 30. aprila je gorelo v Törnišči pri Magdič Franci, eden tjeden sledi je pa pogorelo troje hiž tüdi v Törnišči ravno prek staroga farofa i to hiže Maroša, Zadravca i Korika. Hiži prvi dvej sta zgoreli do tal z vsem imanjom, ravnotak eden konj i več svinj. Pri gašenji se je Maroša tak spožgao, da so ga morali v bolnišnico odpelati. Kelko trbe dati za Novine. Ništerni se ešče dnes motijo i | mislijo, da dobi za 25 Din Novine, Marijin list i kalendar. V istini pa koštajo samo Novine 25 Din pri sküpnom naslovi, pri posameznom naslovi pa 30 Din. Marijin list je priloga, ki se plača 10 Din prí sküpnom naslovi, pri posameznom pa 15 Din. Kalendar košta za naročnike 4 Din, za drüge 8 Din. Ka je vzrok? Naša indaš-nja lepa navada, da v meseci maji ma skoro vsakša ves male pobožnosti pri kapelici ali križi, zdaj že nikam mineva. V ništerni vesnicaj se pa mladi dečki celo smejejo s takši pobožnosti, popevajo mimo i tak naprej. Toje žalostno i znamenje slabe vzgoje naše mladine. Tjedenski glasi. Dr. Korošec v Sloveniji. Preminočo nedelo je bio .pravoslavni Vüzem. To priliko je ponücao g. minister za promet dr. Korošec in je prišeo za par dni v Ljubljano in Maribor. Ljubljanski radio se čüje cilo v Kalifornijo v Ameriki, kak svedoči pismo, štero je objavo »Slovenec" preminočo nedelo. Razdalja med Ljubljano in mestom Chula Vista, gde je poročevalce čüo Ljubljano, je prek 1200 km. Krvavi 1. máj v Nemčiji. V Berlini i ešče v ništerni drügi nemški mestaj je prišlo 1. maja i naslednje dneve do velki nemirov, štere so pripravili, kak vse kaže, ruski komunist. Policija in vojaštvo je moralo nastopiti z orožjem. Bujtih je bilo prek 20 lüdi, žmetno ranjeni je blüzi 150 in ležej ranjeni pa okoli 500. Grandi, italianski ministerski državni podtajnik, je bio preminoče dni v Budapešti. Si že pa majo nikaj pogučati t Razprava proti Puniš! Račiči, šteri je strelao v parlamenti na hrvaš-ke poslance, se začne 27. maja. Razprava de trpela blüzi dva tjedna. Gučalo de 30 odvetnikov. — Ljubljanski velesejem bo od 30. maja do 9. junija. Na njem bodo razstavleni med drügim tüdi v velkoj vnožini poljedelski stroji (mašini). Pri več mašina] bodo kazali, kak se ž njimi dela. 300 kg žmetnoga jelena so zgrabili kmetje v Liki na Hrvatskom i ga nato poklonili krali. Krao je kmete lepo obdarüvao, jelena so pa spravili v kralesko lovišče v Krmi na Gorenjsko!« pod Triglavom. 206 kg žmetno ribo so zgrabili ribiči v Donavi pri Kladovem. Riba je znan pripovala iz Čarnoga morja. Nikša fabrika mesni izdelkov je dala »bičom za ribo 17.000 Din. Strašna süša Vlada v Afriki. Morilec Ristoviča obsojen na 15 let. Kak smo že poročali, je bio bujti v Zagrebi Ristovič, urednik bel-gradskoga lista „Jedinstvo“. Bujo ga je Šunič, šteri je büo pred nedavnim obsojeni pri zagrebškom sodišči na 15 let voze. Nova vláda v Austriji. V avstriji so imeli že eden mesec vladno krizo. Odstopo je najmre državni kancler (min. predsednik) dr. Seipel. Dne 3. maja se je sestavila nova vláda s kanclerom dr. Ernest Streero-witz-om. Na Angleškom se pripravlajo na volitve. Ar imajo pravico do glasovanje tüdi ženske, so tüdi one napisane v imenikaj. Zanimivo je, ka je ženski volilcov več kak pa moški]. »Slovenci v desetletja 1918—1928“. ,,Leonova drüžba1' v Ljubljani je za desetletnico državnega zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v I eno državno zvezo izdala zbornik »Slovenci v desetletju 1918—1928“, ki ga je uredi! Ijubljanski univerzi-tetni profesor dr. Josip Mal. Zbornik obsega 31 razprav iz našega najno-vejšega kultumega, gospodarskega, narodno-in upravno-političnega življenja. V „predgovoru“ pravi urednik. „Na podlagi kolikor mogoče izčrp-nega in v vsakem oziru vero dosta j-nega, po nobenih stranskih vidikih motenega pričevanja, naj bi se ob tej priliki razgledali nazaj in ugotovili, kako in v kaki smeri smo se razvijali v posameznih panogáh celoküpnega narodovega žitja“. Ogromno gradiva obsega ta zbornik, na katerega smo Slovenci res lahko ponosni. Skoro ni Slovenske zadeve, za katero nam zbornik ne bi nudi! izčrpnih podatkov. Z njim je dobila tudi naša krajína doslej najboljši Zgodovinski popis dogodkov, ki so se odigravali pred 10 leti oziroma še prej pri nas doma oziroma, kako so se vršila pogajanja na mirovni konferenci v Parizu. Razpravo, ki govori o vsem tem, je napisal vseučiliški profesor v Ljubljani gosp. dr. Matija Slavič, ki je bil sam član naše mirovne delegacije na Pariški mirovni konferenci. Razprava nosi naslov: ».Državni preokret v mariborski oblasti". Na tem mestu mu za njegovo delo izrekamo svojo zahvalo. Sedaj, ko se pripravljamo, da dostojno proslavlalo deseto obletnico svojega združenja z ostalimi Slovenci, bo vsakomur, ki ne pozna pobliže dogodkov, ki so se vršili pred desetimi leti, ta zbornik najlepše delo, ki ga more vzeti v roke. Smatramo, da je dolžnost vseh naših javnih faktorjev, šolskih vodstev, kulturnih organizacij,' da si omislijo to knjigo. Nüdila jim bo dovolj gradiva za predavanja in zasebno uporabo. Zlasti jo priporočamo našemu dijaštvu. Vsi Pokažimo, da smo bili vredni tega delal Slovenci v Argentina V Buenos-Aires je začeo v aprili izhajoti Slovenski tednik" — ,,E1 SemanarioEslovegno. »Slovenski tednik" ma te namen, da je v slüžbi slovenski izseljencov v Argentini i sküpnoj Slovenskoj domovini. Vsvojem programi pravi med drügim: Vsi Slovenci so nam bratje, zato je naš list posvečen vsem Čednim i treznim rojakom, ne glede na njüvo politično ali strankarske prepričanje". V drügoj številki Opomina primorske izseljence na njüve dužnosti do rojstne hiše. V ništernom mesti so se mogli doma zadužiti, da je lejko sin šou v Argentino i zdaj trbej, da izseljenci držijo dano reč. Domačin trbe pomagati, da zavolo nji ne pridejo v nevoló. Še iz toga se vidi, da ,, Slovenski tednik" ne išče pohvale, liki šče biti Voditel naroda i zato pove tüdi istino, čiravno je neprijetna. On piše tudi prbti onim, ki zapijejo ves zaslüžek i je Opomina, naj ne napravijo špota slovenskomi imeni, štero imajo slovenski izseljenci zavolo rednoga dela. Pohvaliti trbe tüdi Slovenski tednik. da ne išče novic, štere bi bile slabe za našo domovino. „Slo-venski tednik“ piše z lübeznijov do domovine i ne z žučom. ..Slovenski tednik“ je že doživo svoj prvi Uspeh i od njega je napisao najvekši argentinski dnevnik „da Pun-sa“, šteri izhaja v 40.000 izvodaj, lepo notico, v šteroj pohvalno imenüje Slovence, šteri je dnes že blüzi 20000. Vsakši list v tujini ma žmetno odgovornost, da zbira okoli sebe izseljence, zato se odkrito veselimo ..Slovenskoga tednika“ ar smo se prepričali, da je list na pravoj poti. Što šče poznati11 živlenje naši izseljencov v Argentini, naj si naroči te list. (Naslov Je: Buenos Aires, Calle Pasteur 52: za Jugoslavijo košta 10 argentinski pézet. Dijaško polje Ko so se ptice vračale . . . M. K. (V špomin salezijanskemu kleriku Jožefa Geldu umrlemu 14. aprila 1929) Bolnica meseca marca. Tam je povsem drugačen svet, inačiše so sanje tam, tam hrepenenja utihnejo— — — Tako si je zamislilo srce, lepo tako za zadnjo pot, za tiste tihe večere — — — tako in to bo sanjalo: — — — Večerni hiad je dahnil iz gozda, mrak se je razširi! po vrtovi!) in zavit med bele hiše — ------, Zadnja zarja je zamrla nad vasjov, zašlo je solnce. V Polani je odzvonilo Zdravo Marijo in še nato pri nas. V sobi je mrak, tihe sanje se sprehajajo po njej: nato odhajajo skoz Odprto okno v dalnji svet. Pesem je vzvenela v zraku, pesem fantovskega razpoloženje in mladostnega občuva: — — Ptički jaz Vprašani vas al’ bo že skor’ Pomlad al’ bo že skoraj vesela Pomlad? Kadarkoli sem slišal, to pesem me je navdaja s čudnim ob-čutjem, ki ga nisem mogel razumeti, bilo je nekaj, kakor dalnji sen, slutnja nedoločna, polna skrivnosti: Pomlad že prišla bo k’ tebe na svet’ ne bo, k’ te bodo djali vto črno zemljo. Pesem bo utihnila tedaj — -----Cvetele bodo tulpike — pa ne za me, prepeval bo koš in še Slavec v protoletje — ali ne za me; — še bodo zvonili v Polani in pri nas v Večerni mrak — pa ne za me —----------- (Kogar ljübijo bogovi, mrje mlad.) To pa so moje besede njemu, ki Sva se že v žgodnji mladosti poznala, natopanaju je življenje Vrglo vsakega na svojo stran. Njega zdaj več ni —, kakor da bi človek strmel v prepad brez dna, v globok in temen. Kaj bi še in čemu. Opomni! sem samo s tem nanj vse one, ki so ga poznan. — Zakaj? Ni prvi naših študentov, ki bi nam bili kedaj v čast in v pomoč. — Sanjal je o pomladi, videl samo prve sanje, prvi dih njen. Sanjal je o Življenju, že mladost mu je posuta bila s trplenjom. Njega ni več . . . V Večerni mrak, ko zvon bo zdravomarjo zazvoni!, se Spomni g?, prijatel, znanec in pomoti zanj tih Očenaš. V Ljubljani, pisano dne 18. aprila. Dr. Pitamic prišel v Washing-ton. Novoimenüvani poslanik in vpol-nomočeni minister naše države v Washingtoni, Slovenec g. dr. Leonid Pitamic, je te dni prišeo na svoje mesto. 1. maja je stopo na ladjo v Le Havre i je bio po 5 dnevaj v New-Yorki. Naši lüdje v Ameriki se veselijo njegovoga prihoda, ar znajo, da do meli v njem svojega najbog-šega prijatela. INSERIRAJTE V „N O VINE"! 4. NOVINE 12. maja 1929. Pošta Koren Štefan, Renkovci Št. 87. En Ček mi je bio pokazao. Na tom se teija prispevek za vodno Zadrugo od agrarne zemlje na štiri leta nazaj. Če vaš Ček tüdi takši, te mate v gornjih rečeh že dan odgovor na vaše'pitanje. Če je načiši, mi ga pri ednoj priliki pokažite. Za vodno Zadrugo pa plačajo agrami interesenti zdaj, prle je plačüvao veleposestnik. Kavaš J. Radoslavci. Bodi kak prosite. Sirotinski penez se stalno dobi z Vogrskoga. Se že naznani, kak se bo plačüvao. Ft|-kar F. Sv. Jürij 106. Letošnjo naročnino z zahvalnostjov sprejeli, A. Flisar Pertoča. Agrarna Zadruga naroča samo zá svoje kotriga, Gospodarstvo Vrtnarstvo s posebnim pogledom na zelenjavo. Verna, poštena, redna, delavna, varčna in snažna gospodinja je ponos domačoj hiši, vzorna zgojiteíica svojoj deci i lepi zgled bližnjim i daljim sosedom i znancom. V takšoj hiši, kde gospodinji gospodinja s temi lepimi lastnostmi i čednostmi, je v istini ráj na zemli. Tü nega kreganja, tű ne pijančüje vért, tű deca spoštüjejo svoje stariše, tű je 'doma Bog, z ednov rečjov, tű je vse. Tákše gospodinje mi spoznamo, či je še nikdar nesmo vidili, samo se moramo malo sprehajati po našoj lepoj Slovenskoj krajin!. Če idemo od vesi do vesi, skoro nega vesi, kde se nébi dobilo nekaj takši gospodine Štere majo vse zgoraj napisane lastnosti. Onim pa, štere ne so bile deležne vsej tej lastnosti, jim ne zamerimo. Največ naši mater i gospodinj je nej melo prilike vnogo raznovrstno-ga se navčiti. Vendar so pa tüdi brezi té pomankivosti bile dobre matere i Vertinje i gojile dosta pridni, pošteni i delavni sinov. Bodo se pa tüdi najšli števci ..Novin" šteri me bodo pitali, kak spoznamo takše dobre gospodinje, či ji še ne smo vidili. Povedao sem že, ka se moramo malo šetati po Slo-venskoj krajin. Pri tem šefanji pa opazüjmo samo zelenjadne gréde. Kde najdemo ograček, kak bomo o njem čteli v »Novinaj", tam najdemo tákše góspodinjo, štere še ne smo vidili i li znamo. kakša je. Vrt zeleni, cvetoči vrt domači je sréča, ki je še tak vnogi nič ne poznajo.' Pred' leti 'sem čteo te reči. Ne 'spominjam se véč, što ji je napisao, a sam si je stisno globoko v spomin. Ne nioj Kamen zdaj, da bi opi-sovat kakši naj bo vrt ali ograček, kak si :ga razdelimo, ka naj sejemo itd. itd.— Edno pa morem omeniti ze ždaj.ar’inie vsigdar zbode v oči, ijpa naj'Meni po toj ali onoj vesi. Ništerne gospodinje majo to navado, da si celi vrt zasejejo s šalatov na-ednok i fo dostakrat po 6 ali pa ešče več gredic. Posledice od toga nepravilnoga dejanja so te, da eden mesec šaláte telko, da nevejo kama 'željov. Gda pa pridejo poletni vroči meseci i si človek želi malo ohladila, te pa tak zaželjene šaláte nindri nega. Gosdodinje, ve pa ne bodite čemerne, da sem to napisao. Primite 'Marka za vüha, dni so to krivi. To je pa tak biIo: Bilo je vroči poletni dén, gda so varaški pörgarje držali velko senje. Tüdi Marko so šli s , svojim sinom pogledat, če bi se dobila kakša lepa šeka za fal peneze i ka bi tüdi brsala. Ar pa takše šeke, da bi brsala neso dobili, so na če-merejako globoko poglednoli v kupico. Že v Törnišči šo Marko pitali g. vučitela: ,,G. kama pridem po toj poti?".Ar pa so g, vučiteo iz Törnišča dobra düša i šo vidili. ka so" Marko v rožiéaj, so njim povedali, ka k Bučkaši. —..Hvála lepa gospod" — so pravili Marko. »Stara mi je dala nekšo'Žarko klobaso, zdaj me pa v grli žari. — Šaláte pa tüdi varašanci nemate". Po velkom trüdi so srečno prírívali v domačo ves. Ravno sam bio v gredaj, gda so Marko s sinom šli mimo i njemi pravili; ,,Da bi ji gron! Vidiš kakšo lepo salato majo i jo bodo meli celo leto. Naše bábe pa vse zosejajo naednok". Vsakša gospodinja naj fo Marlivo povest malo premisli i se bodo Marki dopadnole tüdi njene grede, gda do šli brsavo kravo küpüvat. Naši zelenjadni vrtovi so zase-jani s šalatov, nikom, česnekom i v redki krajaj s petržilom. Vzrok tomi pa je te, da so drüge rastline, — štere spadajo k zelenjavi i bi mogle biti v vsakoj hiši glavni del poletne hrane — nepoznane. Ravno poleti v velkoj vročini potrebüje vsako telo dosta zelenjave i posebno slabokrvni. Delo na zelenjadnem vrti pa ne samo žensko. Tüdi moška ne bo doli Vrglo, če bo malo pomagao i se zanimao za zelenjavo. Poznam kraje, gde vse to delajo samo moški. Vsaki polodelec pozna vse njiv-ske rastline i bi tüdi morao znati, kak bodo bole rastle i več rodile. Ravno to vala tüdi za rastline, štere spadajo na zelenjadni vrt. Poglejmo si najprej razdelitev zelenjadni rastlin. Kapusnice.Se spadajo: zelje, karfijola, ohrovt (kel) glavičasti ali ražni kapus, podzemska koleraba i nadzemska koieraba. Listnate zelenjavo. To so šaláte: berívka, glavata šalata, zimska, vezulja (ki se veže), endivija, nato motovilec, radič, špinača. Čebulnice: Čebula (lük), češe n, šalolke (ošlek, forlek), por, drobnjak. Korenstvo: Zelena (zeler), vrino korenje (mrkva), peteršilj, rdeča peša, redkvica in redkev. Stročnic«: fižol, (graj) grah (grajšek), bob. B u č n i c e: Užitne buče (tikvi) kumare (ugorke), melone. — Paradiž-nik, Paprika, jajčevec, rani krompir, hren. Dišave: Majaron, koper, Janez, sladki Janez, pehtran, timos, pelin i. t. d. Dale sledi. Cene Penezi. Na ljubljanskoj borzi 1 Amerikanski dolar 56*85 Din. 1 nemška marka 13*52, 1 francuški frank 2*23 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pengő 9-90 Din, 1 Švicarski frank 1096 Din — Te cene valajo na borzi za vekše šume penez. V bankaj küpüjejo peneze nikelko falej, odavajo se nikelko drakše. Zrele. Na ljubljanskoj borzi cena za blago v celom vagoni za 100 kil do šterešteč postaje v Sloveniji. Pšenica bačka 295 do 300 Din, kukorica 310 do 315 Din, ječmen 330 do 332 Din, oves 295 do 295 Din. Belice. Belic je ešče izdak premalo na placi, cene so pa že močno spadnole. Küpüjejo se po 1 Din do 1.25 Din. v mesti 1.50 Din. Živina v Maribori: Biki 7.75 do 8 Din, krave debele 7 do 8 Din, plemenske 5 do 6 Din, za klobase 4 do 5 Din. Teoci 10 do 12 Din. Vino na ptüjskom vinskom senji so mela vina ceno 5 do 7 Din, kvalitativna pa po 9 do 12 Din liter. Podpirajte: .NOVlN E**!! Konjske opreme od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Original Francoza ECLAIR VERMOREL je najbogša šprickajca na sveti. Generalno zastopstvo: MRZEL D. D. SUBOTICA Iščite cenik! Dobi se povsod. Kovčeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaže, nahrbtniki v veliki izbiri in po naj-nižji ceni pri IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova 13. Inaia za tičlarsko obrt od dobrih starišov, sprimem včasi. Žerdin Martin, mir. mojster v Žižki. ’ Vajenca (inaša) za slaščičarno sprime včasi' slaščičarna Stanko Jarc, M. Sobota prek pošte. 2' Küpüjem v dobrom : stanji že nücane : žakle za melo (ne lüknjaste) po najvišoi dnevnoj ceni v vsakoj množini Messinger, pri Jožef Bejek, Mur. Sobota Nova ulica Štev. 5. oprema Več párov kumetov in in paradiške hame, v zelo dobrom stanju je po ugodni ceni i plačilnimi pogoji na prodajo. HARTNER MURSKA SOBOTA Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Kolarski Pomočnik se sprejme šteri bi Samostalno pelao kolarnico pri JULIJANI GLAVAČ BOGOJINA. 2 Barvo, taki, firneži broci, pinzelni, olje i laki za bicikle i šivalne mašine dobite po fal ceni v specialnoj trgovini nasproti židovske cerkve Murski Soboti. le gonilne ječmene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji. dnevni ceni IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13. Že 32 let v slüžbi betežnih i zdravih stoji Fellerov pravi milodišeéi Elsafluid. Za betežnoga je Fellerov Elsa flud zaneslivo hižno sredstvo i kosmetikum za čvtišanje bolela, šteroga de-o vanje hvali nešteta zahvalnic tüdi iz višiši krogov i iz daleš-nji krajov pri ostri bolečinaj v lici i celom teli, pri trganji v členkaj, pri bolečinaj zob glave, za ribanje pri rev-matični bolečinaj, kak obveze pri ne-srečaj i pri Vnogi drügi prilikaj, gde je hitra pomoč potrebna. Za Zdravoga zaneslivo obrambne sredstvo proti prekmer-noj občütlivosti za hladen zrak ,,a jéčanje mišic i živcov za čr-stvitev zmešane moči, kak de-sinfekcijsko sred sivo za roke, lice, gobe, vüsta, i dihala kak Obramba od prepada, našasti i gri-pe pri grgranji proti kašli,zamuknjenosti i tak naprej! Za nego glave kak dodatek dnevnoj vodi za- pranje itd: o- Odznotra nikelko kaplic na cukri lejsa bolečine i dobro dene. Dobiva se po apotekaj kantica za 6 Din, dvojni glažek za 9 Din ali velka specialne kantica 26 Din. Po pošti konči eden pakec, štéri ma 9 pokusnih ali 6 dvojni ali 2 specialni kanti 62 Din. Šest takši pakov samo 250 Din vse že s poštninov i pakivanjom pri EUGEN V. FELLER lekarnar STUBICA DONJA Central 146 — Hrvatska. Či pa ščete meti tüdi kaj dobroga za Vašo prebavo, naročite obednim Fellerove dobro delajoče Elsapilule. 6 škatlic 12 Din Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o.z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.