Gospodarske stvari. Kako si z dobrim vspehom vzredimo divjakov sadunosnih dreves. Sadjerejec pride po raznili potili do mladili sadunosuih drevesec. Najboljši in na.jvapešnejši pot pa je brez vgovora njibova vzreja iz poaejaaega aemena. Le na tak naoiii se dobijo krepki in zdravi divjaki. Naberejo ae pe.ske ali iz tropin, ki so po prešanju oatale ali pa se nabirn, aeme iz aadja, ki se med letom v liiši posne in pokuha. Kdov je prisiljen si semcna pri kupcili knpiti, naj ga pred poaejatvijo tudi poskuai, ali je scme kaljivno ali ne. Ako ao pe.ške pri žvekanju aladke in pi-ijctnega dulia in ako so prerezane belc, tako je tako aeme dobro in kaljivno. Ako so pa žoltave in prerezane žolte. tako niso nic vredne. Zemljišče ae mora prej dobro pripraviti in srednje vlažno biti. Lege cele semeuice mora biti kolikor mogoče proata in solnčuata. Zemlja, ki je za posejatev odločena, ae razdeli v gredice po 8*10 metrov dolge in po 1 metei1 airoke. Seme ae poseje po vrstah in sicer v precej vglobljenih brazdicah, ki ao poprek čez gredice potegnjene, ker ae tako zemlja bolj lehko vzrabljava. Seme koščistega in orehovega aadja se najbolje brž po potrganju z drevesa v zemljo poaadijo. Ce ae je pa bati, da bi miai seme po zimi pozobale, tako je bolje čakati apomladi. Med tem se seme t-ez zimo v pripravne zaboje plaatoma med vlažni ogljeni prab, prat ali pesek vloži in hrani. Zaboji ae v klet poatavijo ali pa v zemljo doati globoko zakopljejo. Tako ravnanje a aemenom. ki ae mu atratificiranje pravi, je za aeme velike, praktične vrednoati, kajti aeme, ki se ne hrani na omenjeni način. čez zimo, ampak v kaki poaodi na kakem bolj suhem kraji, tako aeme poaejano dostikrat celo leto nekaleče v zemlji preapi, kai' pa je še hujše je to, da ima tako aeme apomladi rado belkaste kali. Seje se pa brž ko je zemlja tala poatala. Ko je aeme poaejano, pokrijejo se grede a preležanim gnojem, pa ne predebelo, kar zabrani, da se zemlja prebudo ne izsuši. Brž ko rastlinice tretji liatič poženo, ae pikirajo, to ae pravi, rastlinice se iz zemlje lepo rahlo in previdno poder6, srčne koreninice jim nekaj priščipnejo in zopet za ped narazen v vrste posad6, po čemur se potem dobro poškropž. Proti močui aolnčni vročini se morajo, dokler da se do dobra obraatejo, varno zasenčiti. S tem priačipanjem se arčno korenina v raati nekaj zadrži, ali poatranake koreninice se močno obraatejo in naredijo lepo koreninsko krono. Da se pa ptiči odganjajo, ki radi celo aeine ali pa mlada pereaca pozobljejo, se morajo ralade rastlinice s hruševjem pokriti in ptičjim škodljivcem strašila nastaviti. Po leti o veliki vroeini ae semenske gredice dobro zamakajo. plevela lepo oplevejo in večkrat poleti okopljejo. Po takem ravnanji doaežejo mnogi mladiči že prvo lcto visokost od 60—80 centimetrov. Mnogo jili je mogoče prihodnjo spomlad podreti in v drevesuice preaaditi. •jtiiojišče in gleštanje z gnojem. II Jako alabo godi ae gnoju, če v rahlih plasteU nakupičen leži iti plesniti začne. Na ta način izgubi najvcč dn^ika. Plesnjivi gnoj ne velja nič. Najverjo škodo pa trpi gnoj, če dopuačamo, da mu hcalnica in gnojnica odteka ali ae v zemljo poizgublja. Hcahuca odpravlja iz teleaa mnogo du.šikovib snovij, v podobi hcalnine, hcalne kialine, bipnrue kisline. Ni treba, da bi te spojine podrobneje opisaval. Doatavim pa, da rastlinam niso ne nič koriatue, ampak ae le strupne, Izkušnje kažejo. da topla lioalnica rastline kav ugonobi. Ce pa hcalnico z vodo lnočno zredčimo, tedaj izgubi rastliuain nevarno moč ter poatane za nje prav koriatna. V dokaz bodi travnik ob potoku, v kateri se meatna stranišča izpraznjujejo. Kako bujno zelenijo travniki i Hcalnice torej ne amemo puatiti, da uam v izgubo gre. Mej trohnenjem gnoja se spremenijo gori navedene njene anovi v ogljikokiali amonijak, ki je za raatlinatvo neprecenJjive vreduosti, da, zelo potreben. Po hcaluici ubaja uadalje iz teleaa še nekai soli, ki je tudi hasnovita rastlinam. Kajti natron jim je potreben vaakako, časili pa tudi klor, poaebno hasnijo aoli travam, kapuau. Kako neapametno ravna maraikateri kmetovalec. ki daje aoli po hcalnici in gnojnici uhajati, aicer pa guojno sol kupuje! Š bcaluico uhaja tudi mnogo kalija, aploh največ, kolikor ga živali a krmo v sebe spravijo. Ta izguba najbolj obeutna je za apnena zemljiača, ki navadno le malo kalija zmorejo. Občutna pa je tudi njivam, ki so naatale iz pragorskih meljin, in aploh njivam, ker kalija nima nobena preobilno. Repa, krompir potrebuje mnogo kalija in kmetovalec ga daje v izgubo zahajati! Cloveška in svinjaka licalnica ima v sebi zraven dragega dušika in kalija še soli in foaforove kialine; tem večja škoda, če jo v nemar puščamo. Hladneji planinaki kraji redijo zvečinoma živino in ae tam prideluje malo zrnja, kar je zelo prav; torej pa tudi veliko dušika in kalija gleatajo, ker ga z zrnjem ne razpravijo veliko ter ne prodajo inam. Vkljub temu pa le opozorujemo mnogo planinakib njiv, kder pomaujkuje dušika iu kalija. Uzrok temu je, ker kmetovalec ne ume gnoj razumno gleštati ali tudi gleštati neče. Ko bi ničeaar ne puatil v izgubo iti, kar mu živina daje, prideloval bi še enkrat toliko, kakor sedaj. Tega so ae prepričali vsi, ki so gleštanje z gnojem zboljšali. Pomuiti je ter ne pozabiti, da kmetovalec z zrnjem domov vozi mnogo redivnib snovij, da brani ljudi in živino, potem pa ko ao skoz njTi teleaa kot brana preale, bi naj vozile ae nazaj na njivo, da pomagajo kmetovalcu do obilo novih pridelkov. Ta naturni kolobar se pretrga brž, ko kmetovalec najvažnejšim redivnim anovim izhlapiti ali drugače poizgubite ae pripušča. Nič bi ne amelo v izgubo iti, kar bi moglo kot gnoj služiti. Dobei' zelišni jesih. Izvratno dišee zelišni jesih ae naredi, če ae rožmarinovi liati pomešajo s pehtranom, metliko, (artemiaia vulgaria), z meliao, žalbejem, boailjom in lavendeljnovim cvetom. Tej zmeai ae pridajo rezanci od limonovih in pomaranenih lupin in vae to dene v poaodo, v ktero se potem dober vinski jesih nalije. Pridene se še nekoliko cimota, popra in muakatovega cveta. Poaoda ae zaveže in 2 — 3 nedelje atati pnati in sicer na aolnčnem prostoru. Zdaj se jesih precedi skozi auažno cunjico in dobro zamašen v steklenicab hramije do porabe. Jelše se nasajajo. Jelae se najbolje zdaj v jeaeni nasajajo, ker je zemlja spomladi, tam, kamor se navadno poaajajo, večidel zclo mokrotna. Nasajanje s prstno kepo varuje škod, kterih se je bati, kdar zemlja tala postaja. V mokrotnem zemljišči ae aadike v prstne kope posajajo. Bnčelarsko društvo v Radgoni je zaapalo. Prošnja. Vsi festiti gospodje, ki so letos sivo ajdno iu pa sibiraki ovea od mene za poskušnjo prijeli, so uljudno prošeni naj mi blagovolijo javiti, kako ate ae ti dve sorti pri enem ali drugem v rodovitoati obneali. V Sobetincih dne 30. novembra 1884, pošta Možganci. Jan. Vidovič, župan. Sojini. 6. decembra: Dobrna, Lučane, Sevuica. Cmerek, sv. Miklauž v Susilab, Vozenica, 9. dec. Dobova, av. Ilj, Buče, 11. dec. Grradec, 13. dec. Jurkloštei*, av. Križ na^Murakem polji, av. Peter pod sv. gorami, Zavec, Teharje. Studenice.