Petek, 16.december. Prizorišče: Državni zbor Republike Slovenije. Rezultat glasovanja o “Jazbečevem zakonu”, ki predlaga popravek krivične pripojitve lokacije in obratov Železarne Štore II. občini Celje v letu 1994 nazaj tja, kamor spada, to je v našo občino, je povzročil hitrejše bitje marsikaterega štorskega srca, mojega vsekakor….Tisti trenutek sem se spomnil besed slovenskega pesnika “ PRAVICO SO POKOPALI IN JAZ SEM ZRAVEN BIL, NA GROBU SO PLAKÁLI IN JAZ SEM BRIDKE SOLZE LIL”. Res sem sam imel solze v očeh po tem prekletem glasovanju. Črn dan za nas bivše štorske delavce, ki smo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ves prostor med Voglajno in železnico odkupili od Teharskih lastnikov zemljišč, fabriko z lastnimi sredstvi na račun manjših plač postavili na noge, (se imam za manjšega upnika in vendar imam “v dobrem” še 511.000 SIT iz tega naslova) vsi delavci Železarne Štore smo v tistih letih “prostovoljno-obvezno” prispevali vsak svojih 100 udarniških ur za izgradnjo železarniške infrastrukture. To vem, ker je prav to akcijo vodila železarniška mladina, katere eden od čelnikov sem takrat bil. Drago Stokavnik, poznejši vidni človek SZDL Celje, pa je bil direktni vodja. Delali smo vsi od direktorja navzdol do delavk takrat še delujoče Šamotne in čistilk. Nepozabni časi. Velika pomanjkljivost takratnih služb, predvsem fabriške pravne službe in oddelka investicij je bila, da vse, kar smo za potrebe tovarne kupili, nismo zavedli v zemljiško knjigo. Tako imamo v štorski občini še sedaj primere, ko se od železarne že zdavnaj dobro izplačani lastniki zemlje ponovno javljajo kot zopetni lastniki. V šestdesetih letih smo pač mislili, da bo socializem trajal 200 let in smo se na bolj “otipljive” formalnosti, kot je vpis v zemljiško knjigo ob nakupu zemlje, požvižgali … In kot pravijo Bosanci: po ljubezni ni več obžalovanja (vsak naj si stavek, kdor to zmore, prevede v bosanski jezik). Prišlo je leto 1994. Po milosti takratnega Državnega zbora smo dobili Štorani svojo občino, čeprav se je referendumsko zanjo izreklo zgolj 28 odstotkov krajanov. Prepričan sem, da zdaj, po skoraj treh mandatih odstotek ne bi bil tako porazen, temveč pozitiven. Nasprotno kraj Teharje, ki je želel imeti svojo občino, le-te ni dobil. Kraj je že leta 1952 spadal v takratno občino Štore, (ta podatek sem povzel iz Uradnega lista SRS v Zgodovinskem arhivu Celje), leta 1978 se je Teharje kot krajevna skupnost ločila od krajevne skupnosti Štore z dobro voljo obeh skupnosti. Podatek navajam, ker so ga v svoji obrazložitvi “za in proti” “Jazbečev zakon” tako Celjani kot Teherčani skrivali kot kača noge. No, v letu 1994 je torej mašinerija gospoda župana Jožeta izdala in zakoličila novo mejo med sosednjima občinama. Manjši vedno krajšo potegne in smo jo seveda tudi mi Štorani. Železarna Štore, ki je 160 let nosila to ime, je že tedaj, kljub našem nasprotovanju, postala “Železarna Celje”, zdaj po glasovanju v Državnem zboru prejšnji petek pa še posebej. Ob burnih razpravah v celjskem mestnem občinskem svetu so svetniki govorili tudi o kraji zemlje. Ne, o kraji “svete celjske zemlje” po zgledu nacionalnega besednjaka sosednje države pa ni bilo besedovanja. Škoda. Bi bilo še bolj efektno tolažilo. Resnica pa je po mojem mnenju, in ne le po mojem, ravno nasprotna. Novo geografsko mejo se je v letu 1994 zakoličilo tudi po gozdovih, kjer ni prebivalstva. Svetina je dobila stičišče s celjsko občino. Pa saj vsi vemo, zakaj. Kaj bi razpredal in razlagal! Bilo bi napak misliti, da je enakost naravni zakon. Že Veauvenargus je dejal, da “ Narava ni ustvarila December 2005 ŠTORSKI OBČAN ELEGIJA “JAZBEČEVEM ZAKONU” IN “ŽELEZARNI CELJE” ŠTORSKI OBČAN ničesar enakega. Njen največji zakon je podrejenost in odvisnost! Novinarji so z vložitvijo in obravnavo “Jazbečevega zakona” vneto opravili svoj del posla. Vsi v našo škodo. Take novice se dobro prodajajo, naj le crkne krava sosedu, čeprav je siromak, pa bomo vsi po slovensko zadovoljni. V redu, uspešnejši so “zlobirali” ta, za nas Štorane prekleti rezultat 28:22. Na črni petek 16.decembra. Tudi sam sem lobiral skupaj s kolegoma. Šel sem v Državni zbor in prosil Mirana naj se “moji poslanci” vsaj tokrat vzdržijo glasovanja, če že ne morajo pritrditi PRAVIČNOSTI, za kar so se v Štorah izrekle prav vse opcije, zastopane v občinskem svetu. Že prej sem napisal pismo mojemu predsedniku Pahorju, njega pa poslanci Socialnih demokratov bolj slabo ubogajo. Torej, ker se imam za soustanovitelja moje stranke, katere član sem od njenega nastanka in sem bil delegat na vseh petih kongresih stranke, sem bridko razočaran nad vsemi mojimi poslanci. V sebi še premlevam ali je to dejstvo dovolj, da zapustim opcijo, ki sem ji bil vseskozi zvest. Za edine tovariše smatram le še Delavsko zvezo z Milošem Pavlicem na čelu. Drugod pa interes kariere ruši idealizem, ki bi moral biti osnova pravičnosti. Žalostno, tako na Celjskem kot v Ljubljani. Za konec še beseda, dve o našem županu Francu Jazbecu, ki je kot poslanec vložil v Državnem zboru “Zakon o popravi krivice” in si s svojo pošteno gesto sam “odžrl” kar nekaj volilnih glasov v Celju in Teharjih pri eventuelnih bodočih državnih volitvah. Župan Jazbec je v lastnem kraju ali v lastni “jazbini” kot so se že tudi izražali novinarji pa jim sam tega ni zameri, zrasel na ugledu. Poskusil je pa ni uspel. Zato pa si še ne zasluži žalitev, saj je celo zadevo sprožil v imenu 4200 ljudi, v to sem prepričan. In, moj tovariš Kumer, lahko bi se bil v svoji obrazložitvi izognil “županove ozir. poslančeve greznice”, saj tudi ta ne bi bila sporna če bi novinarji sledili Jazbečevo poslansko vprašanje, kjer greznica ni bila omenjena. So se rajši obesili na ministrov odgovor, ki je bil namerno zloben. In spet smo pri znanem slovenskem reku o sosedovi kravi. Bog pomagaj! Po zgoraj omenjenem pravilu se bo zdaj sigurno našel kakšen občan celo v Štorah medtem, ko bo na Celjskem takšnih veliko, ki bo dejal, da s tem pisanjem županu Jazbecu “nekam lezem”. Tega mi ni treba in mi nikoli ni bilo. Sva člana takorekoč diametralnih opcij, ne menjujeva strank pa se vndarle o pomembnih stvareh za občino vedno pametno pogovoriva. Jazbec Franc je uspešen župan. Oglasil sem se, ker v meni globoko tiči občutek za pravičnost, socialno in vsakršno. Zato sem socialni demokrat. In zdaj , ko so mi “dali korpco” moji lastni poslanci in vodje, ki sem jih volil, ne morem biti tiho. Pravičnost in prijateljstvo druži, sovraštvo razdvaja. Vsem vam, ki ste se “pretolkli” skozi to besedilo, želim srečen Božič in blagostanja v Novem letu. Iz srca! Zares! Jože KRAGELJ - Jok Štorski občan December 2005 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Ne Novo leto Po Makarij To Genovefa Sr Angela Če Simeon Pe Gašper So Zdravko Ne Severin Po Julijan To Gregor Sr Pavlin Če Tatjana Pe Veronika So Srečko Ne Pavel Po Marcel To Anton Sr Marjetka Če Marij Pe Boštjan So Neža Ne Cene Po Rajko To Felicijan Sr Darko Če Pavla Pe Janez So Peter Ne Franc Po Martina To Janez 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Sr Ignac Če Marija Pe Blaž So Andrej Ne Agata Po Dora To Egidij Sr Janez, Preš. dan Če Polona Pe Viljem So Marija Ne Damijan Po Katarina To Valentin Sr Jurka Če Julijana Pe Silvin So Simeon Ne Julijan Po Leon To Irena Sr Marjeta Če Marta Pe Matija So Sergij Ne Andrej Po Gabrijel To Roman, pust 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Sr Albin Če Janja Pe Marin So Kazimir Ne Janez Po Nika To Tomaž Sr Janez Če Frančiška Pe 40 Mučencev So Krištof Ne Gregor Po Kristina To Matilda Sr Klemen Če Hilarij Pe Jerica So Edvard Ne Jožef Po Srečko To Benedikt Sr Vasilij Če Jože Pe Gabrijel So Minka Ne Maksima Po Rupert To Janez Sr Ciril Če Bogo Pe Benjamin 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 So Hugo Ne Franc Po Ljuba To Izidor Sr Vinko Če Viljem Pe Darko So Albert Ne Tomaž Po Mehtilda To Leon Sr Lazar Če Ida Pe Valerij So Helena Ne Velika noč Po Veliki ponedeljek To Konrad Sr Leon Če Neža Pe Simeon So Leonida Ne Vojko Po Jurij To Marko Sr Marcelin Če Dan upora Pe Pavel So Robert Ne Katarina 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Po Praznik dela To Boris Sr Aleksander Če Cveto Pe Angel So Janez Ne Stanko Po Viktor To Gregor Sr Izidor Če Žiga Pe Pankracij So Servacij Ne Bonifacij Po Zofka To Janez Sr Jošt Če Erik Pe Ivo So Bernard Ne Feliks Po Milan To Željko Sr Suzana Če Gregor Pe Zdenko So Janez Ne Avguštin Po Magdalena To Ivana Sr Angela 1 Če Fortunat 2 Pe Erazem 3 So Pavla 4 Ne Franc 5 Po Valerija 6 To Norbert 7 Sr Robert 8 Če Medard 9 Pe Primož 10 So Marjeta 11 Ne Srečko 12 Po Janez 13 To Anton 14 Sr Vasilij 15 Če Vid 16 Pe Beno 17 So Dolfe 18 Ne Marko 19 Po Julijana 20 To Silverij 21 Sr Alojz 22 Če Ahac 23 Pe Kresnica 24 So Janez 25 Ne Dan državnosti 26 Po Stojan 27 To Ema 28 Sr Hotimir 29 Če Peter, Pavel 30 Pe Emilija Srečno 2006 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 So Bogoslav Ne Marija Po Irenej To Urh Sr Anton Če Bogomila Pe Ciril, Metod So Špela Ne Veronika Po Ljubica To Olga Sr Mohor Če Evgen Pe Franc So Vladimir Ne Marija Po Aleš To Miroslav Sr Vincenc Če Marjeta Pe Danilo So Majda Ne Branislav Po Kristina To Jakob Sr Ana Če Sergij Pe Zmago So Marta Ne Julita Po Ignac 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 To Peter Sr Alfonz Če Lidija Pe Dominik So Marija Ne Ljubo Po Kajetan To Miran Sr Janez Če Lovrenc Pe Suzana So Klara Ne Lilijana Po Demetrij To Marijino vnebov. Sr Rok Če Pavel Pe Helena So Ljudevit Ne Bernard Po Ivana To Timotej Sr Filip Če Jernej Pe Ludvik So Viktor Ne Jože Po Avguštin To Janez Sr Roza Če Rajko 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Pe Tilen So Štefan Ne Dora Po Zalka To Lovrenc Sr Zaharija Če Marko Pe Marija So Peter Ne Nikolaj Po Milan To Gvido Sr Filip Če Rasto Pe Nikodem So Ljudmila Ne Frančiška Po Irena To Suzana Sr Svetlana Če Matej Pe Mavricij So Slavojko Ne Nada Po Gojmir To Justina Sr Kozma, Damjan Če Venčeslav Pe Mihael So Sonja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Ne Julija Po Bogumil To Terezija Sr Franc Če Marcel Pe Vera So Marko Ne Brigita Po Abraham To Danijel Sr Milan Če Maks Pe Edvard So Veselko Ne Terezija Po Jadviga To Marjeta Sr Luka Če Etbin Pe Irena So Urška Ne Vendelin Po Severin To Rafael Sr Darija Če Lucijan Pe Sabina So Simon Ne Ida Po Marcel To Dan reformacije 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Sr Dan mrtvih Če Dušanka Pe Silva So Drago Ne Zahar Po Lenart To Engelbert Sr Bogomir Če Teodor Pe Andrej So Martin Ne Emil Po Stanislav To Nikolaj Sr Polde Če Jerica Pe Gregor So Roman Ne Elizabeta Po Srečko To Marija Sr Cilka Če Klemen Pe Janez So Katarina Ne Konrad Po Vigil To Jakob Sr Radivoj Če Andrej 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Pe Marijan So Blanka Ne Franc Po Barbara To Savo Sr Miklavž Če Ambrož Pe Marija So Valerija Ne Smilijan Po Danijel To Aljoša Sr Lucija Če Dušan Pe Kristina So Albina Ne Lazar Po Teo To Urban Sr Julij Če Tomaž Pe Mitja So Viktorja Ne Eva Po Božič To Dan samost. Sr Janez Če Živko Pe David So Evgen Ne Silvester ŠTORSKI OBČAN SPOŠTOVANE OBČANKE, CENJENI OBČANI! Leto se je spet izteklo, tako hitro, da skoraj nismo opazili. Že so pred nami božični in novoletni prazniki, želje po sreči, zdravju, miru in uspehu se selijo iz srca v srce. Želim Vam, da bi v letu 2006 bili deležni lepih besed, iskrenih pogledov, plemenitih dejanj in prisrčnih nasmehov. Vračajte jih in okusili boste srečo! Naj bo tak vsak trenutek, kajti vsak trenutek je lahko nov začetek in vsak dan bo najlepši dan v letu. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 2006 VAM IZ SRCA ŽELI VAŠ ŽUPAN IN POSLANEC FRANC JAZBEC V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Želimo Vam vesele praznične dni, v novem letu 2006 pa obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in miru. OBČINSKI SVET OBČINE ŠTORE OBČINSKA UPRAVA Naj iskrivost pisanega in okrašenega decembra polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj čarobnost zimskega ivja na drevju zasenči črne misli, naj toplina in iskrenost besed osrečujeta vse leto. Naj pozitivne misli svetlijo jutro kot zarja iz zasneženih gora, naj sreča šepeta neizpeto melodijo o prijateljstvu. Vesel božič in srečo, ki je predvsem v zdravju in notranjem bogastvu, v novem letu delimo skupaj ODBOR ZA IZDAJO ČASOPISA 1 December 2005 Štorski občan KAZALO OBVESTILA O... O DELU DRUŠTEV NOGOMETNI KLUB KOVINAR ZGODILO SE JE SREBRNE NITI TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE AKTUALNI DOGODKI UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE VOŠČILA IN VABILA 3 6 13 16 19 20 22 31 35 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20% davek na dodano vrednost. Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami za naslednjo številko Štorskega občana pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: (03) 780 38 40 Fax: (03) 780 38 50 http://www.store.si Prispevki niso lektorirani. Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 December 2005 Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jožica Krajnc, Vlasta Prevolšek, Mojca Korošec Dušan Volavšek Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 3220 Štore Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. 2 ŠTORSKI OBČAN OBVESTILO O... IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA Lidija BUSER Člani Občinskega sveta Občine Štore so se v petek, 02.12.2005 sestali na svoji 15. redni seji. Na dnevnem redu je bilo kar trinajst točk. Tako so se seznanili s poročilom o poteku sanacijskega programa, obravnavali in potrdili so Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Štore za leto 2004 ter sprejeli sklep o redni likvidaciji javnega podjetja Komunala Štore d.o.o.. V nadaljevanju so obravnavali Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in potrdili njegovo skladnost z Nacionalnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje 2005-2017. Potrditev programa je namreč osnova za pridobivanje državnih in evropskih finančnih sredstev, s pomočjo katerih bo občina gradila kanalizacijski omrežje. V sklopu nacionalnega programa je bila s sodelovanjem občine in Vodovodom kanalizacijo Celje izdelana karta v kateri so prikazana naselja ali deli naselij, ki morajo biti po veljavni zakonodaji opremljene z javno kanalizacijo. V obdobju od 2005 do 2015 je tako predvidena (do)graditev javnega kanalizacijskega omrežja v naslednjih naseljih: Štore (del), Kompole (del), spodnja Laška vas, Svetina, Prožinska vas (Moste). V kolikor bo možno zagotoviti sredstva, se bo v operativni program vključilo tudi naselje Prožinska vas. Na predlog podjetja Vodovod – kanalizacija Celje je občinski svet obravnaval in sprejel 7% povišanje cen pitne vode in 10% povišanje cen kanalščine. Povišane cene bodo pričele veljati po preteku enega meseca od odobritve cene s strani pristojnega ministrstva – predvidoma v roku enega leta. Občinski svet je na tej seji potrdil tudi sklep o podelitvi statusa javnega dobra trem zemljiščem, ki so v naravi športna igrišča »Žlajfa« in »Gajska hosta« in Odlok o dopolnitvah Odloka o predkupni pravici Občine Štore. Na podlagi poziva predsednika Okrožnega sodišče pa so bili imenovani štirje kandidati za sodnike porotnike. Ob zaključku seje je župan vse pristne seznanil z nekaterimi projekti, ki so ključnega pomena za razvoj občine. Tako je povedal, da je v naslednjem letu predviden začetek gradnje nadvoza Lipa, za leto 2007 pa začetek gradnje novega mostu čez Voglajno pri stari železarni. Občina se je prijavila tudi na več javnih razpisov, ki jih pripravljajo ministrstva, saj so v naslednjem letu predvidevajo nove investicije v Kulturni dom, športna igrišča na Lipi in nove prostore knjižnice v prizidku Osnovne šole Štore. Občina bo sodelovala tudi v projektu obnove strehe na cerkvi Marije snežne na Svetini in projektu CERO, ki ga skupaj vodijo vse občine savinjske regije. Precej manj razveseljiva je bila novica, da trgovska družba Savinjka zapira svojo trgovino v Štorah, enako pa grozi tudi trgovini na Lipi, v kolikor se promet v naslednjem letu ne bo izboljšal. ORGANIZIRANOST ZIMSKE SLUŽBE ZA SEZONO 2005/06 Franc JAZBEC Župan Občine Štore Zimska služba se bo izvajala pod enotnimi pogoji. Zimska služba prične s svojim delom na glavnih cestah 3 (avtobusne proge), ko zapade 10 cm snega, vse ostalo pa, ko zapade 15 cm snega. RAZPORED PLUŽENJA ZIMSKE SLUŽBE: VOC CELJE: - LIPA - SVETINA samo do 31.12.2005; - SVETINA - KANJUCE DO KOLŠKOVE KAPELE; - CESTA SPOMENIK - ALMIN DOM; - CESTA JAVORNIK - GLAŽUTA; - ODCEP JAVORNIK - STIPLOVŠEK; - ODCEP KOMPOLE - OPOKA; - ŽELEZARNA samo do 31.12.2005; - OBRTNIŠKA CESTA - OBRTNA CONA ŠTORE VZHOD; - CESTA ŠTORE - PEČOVJE. ŠTARKEL STANISLAV s.p.: - VRUNČEV DOM; - ZGORNJI ŠENTJANŽ; - JAVORNIK; - SPODNJI SVETLI DOL; - KOMPOLE; - PODGORICA; - DELNO SVETINA. HUDOURNIK d.o.o.: - PROŽINSKA VAS; - OGOREVC; - SPODNJE ŠTORE; - KRESNIKE; - NAD STRELIŠČEM ( ROMIH, ŠTOR); - STRAŽA; - PODZID; - DRAGA; - NAD STOLARNO. MLAKAR IVAN s.p.: - CELOTNO NASELJE LIPA; - DELNO NASELJE PEČOVJE; - KANJUCE; - DELNO SVETINA; - ZGORNJI SVETLI DOL; - SPODNJI ŠENTJANŽ; - LAŠKA VAS. PRIORITETNE ZIMSKE SLUŽBE ZA OBČINSKE CESTE PO BCP-JU: 1. Prioriteta ( pomembnejše lokalne ceste) Cesta je prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti ni VEČ KOT 10 CM SNEGA, aktivnosti pluženja in posipanja pa se sprožijo takoj, ko začne snežiti. Začasna ustavitev prometa do dveh ur, pri obilnem in trajnem sneženju je v času pluženja omogočeno odvijanje prometa z uporabo verig. ( Prevoznost ceste od 5. do 22. ure ). VELJA SAMO ZA: - CESTO ŠTORE - SVETINA samo do 31.12.2005; - ULICO CVETKE JERIN ( ŠTORE ). December 2005 VELJA ZA LOKALNE CESTE: - CESTA SKOZI ŽELEZARNO; - KOMPOLE - OPOKA; - SVETINA - KANJUCE - SELO - ŠENTRUPERT; - ALMIN DOM; - LAŠKA VAS ( OD KOZOLCA DO KAPELE ZAKELŠEK ); - MOSTE - ZAGABER - MEJA Z OBČINO ŠENTJUR HRUŠEVEC; - LIPA - ZDRAVSTVENI DOM - SKOZI ULICO KARLA VOVKA DO KRIŽIŠČA S CESTO NA PEČOVJE; - JAVORNIK - GLAŽUTA - SAMO DO DOMAČIJE ZAJC; - PROŽINSKA VAS - VRBNO - OGOREVC; - PROSENIŠKO - OGOREVC; - ZAGRAD - POLULE - ZVODNO - ZGORNJE PEČOVJEŠTORE. 3. Prioriteta ( javne poti, parkirišča ) Posipavanje poledice se začne takoj, ko se zazna pojav; ceste se plužijo, dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi; potem se zaprejo. Zapore so možne do dva dni oziroma krajevnim prilikam ustrezno. Odvijanje je možno z uporabo verig. VELJA ZA CESTE: - KRESNIKE; - ULICA XIV. DIVIZIJE ( SPODNJE ŠTORE ); - NASELJE OGOREVC; - LOKE; - MEJA Z OBČINO ŠENTJUR ( OJSTERŠEK ); - DRAGA; - MOST - DRAGA - KRIŽ; - JAZBEC - ZAGORC; - ŽELEZARSKA CESTA; - GORICA ( KOMPOLE ); - MIMO ŠPULCAR - GAJŠEK; - MIMO RENČLJA ( KOMPOLE ); - VRHOVŠEK - KRIŽIŠČE MAJORANC; - STRAŽA - ŽEKOVCA; - DOMAČIJA MASTNAK; - DOMAČIJA KAPEL; - SVETLI DOL; - LEŠJE KAPELA- KLEPEJ; - SLATINA; - VELIKI VRH; - JAVORŠEK; - GRADIŠNIK; - MRZLA PLANINA; - DOMAČIJA ČVAN; - ŠTARKL; - TOVORNIK - ANCLIN; December 2005 ŠTORSKI OBČAN Aktivnosti pluženja in posipavanja se pričnejo takoj po usposobitvi cest 1. prioritete; velja, da je cesta prevozna z ustrezno zimsko opremo, če na cesti ni VEČ KOT 15 CM SNEGA. Začasne zaustavitve prometa so možne MED 22. IN 5. URO TER DELA PROSTIH DNEH; stalno odvijanje prometa z uporabo verig. - PROŽINSKA VAS - TERŽAN; - ŽAROVIŠČE; - VREČA; - RAVNINE; - FRECE; - DOM BRECELJ ( LAŠKA VAS ); - VODOHRAM PEČOVŠEK; - PEČOVJE - JURKOŠEK; - PEČOVJE - DOBRŠEK; - ROMIH; - DOMAČIJA ČANŽEK; - VRTNA ULICA; - RAZGLEDNA ULICA; - KOVINARSKA ULICA; - UDARNIŠKA ULICA; - OB ŽEKOVSKEM POTOKU - ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI; - VODRUŽ - KOZARICA - SLEMENE - JAVORNIK. 4. Prioriteta V zimskem času se ceste ne vzdržujejo in se z zapadlim snegom zaprejo za ves promet. Zakonske podlage: - Odlok o občinskih cestah ( Ur.list RS, št. 102/99 ) in - Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest ( Ur.list RS, št. 62/98, 110/02 ). KOT JAVNE PARKIRNE POVRŠINE SE BODO ČISTILE: - Parkirišče pri Osnovni šoli Štore; - Parkirišče pri Osnovni šoli Kompole; - Parkirišče pri pošti; - Parkirišče v spodnjih Štorah nasproti občinske stavbe. OPOMBA: Lokalno cesto Lipa-Štore do meje z Občino Laško skupaj s cestnim odcepom mimo železarne bo z novim letom prevzela država, vendar jo bo najveretneje kljub temu vzdrževal isti izvajalec. Za vse intervencije je kontaktna oseba BRANKO MLAKAR, tel.: 041 720 549. OPOZARJAMO, da upoštevate tudi pri klicih prioritete, ki so zgoraj objavljene! Poudarjamo tudi, da se hišni priključki in odseki cest, kjer ni stanovalcev, NE PLUŽIJO! VARSTVO CEST IN OKOLJA Ivan PRELOG Vodja policijskega okoliša V Zakonu o varnosti cestnega prometa so v 113. členu zapisane določbe o varstvu cest in okolja. Zaradi določenih odprtih vprašanj s tega področja ne bi bilo odveč spomniti na nekatere določbe tega člena: 1. Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa oziroma ropota, ali kako drugače onesnažiti okolja. 2. Ko voznik na cesti ustavi vozilo za več kot tri minute ali ga parkira, mora takoj ugasniti motor . Te določbe se ne nanašajo na vozila, katerih motor poganja naprave za opravljanje določenih del / vozilo za zbiranje odpadkov, avtomobilsko dvigalo ipd /. Prepovedano je sunkovito 4 OBVESTILO O... 2. Prioriteta ( ostale lokalne ceste ) ŠTORSKI OBČAN OBVESTILO O... speljevanje, zaviranje ali ustavljanje. 3. Na cesti ali ob njej je PREPOVEDANO izpuščati, puščati, odlagati odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost , škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati iztekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov, oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili,ali kako drugače onesnažiti. 4. Preden se vključi v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. 5. Izvajalec gradbenih ali drugih del mora pri izvozu z gradbišča ali druge zemljiške površine, na kateri se izvajajo dela, očistiti zemljo ali blato z vozil, ki se s te površine vključujejo v cestni promet. 6. Zemljo ali blato, ki onesnaži vozišče, mora voznik oziroma izvajalec del takoj odstraniti z vozišča. Če tega ne stori, očisti vozišče na njegove stroške pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. 7. Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena. 8. Z globo 60.000 tolarjev se kaznuje voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega in četrtega odstavka tega člena. 9. Z globo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega in petega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 60.000 tolarjev. UPORABA PIROTEHNIČNIH SREDSTEV Ivan PRELOG Vodja policijskega okoliša Policija že vrsto let izvaja različne aktivnosti za zmanjšanje posledic zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev. V prednovoletnem času oz. v celem “ veselem decembru” se pogosto srečujemo s kršitvami predpisov in različnimi pogledi na to problematiko. Nekateri posamezniki in skupine se zavzemajo za popolno prepoved uporabe pirotehničnih sredstev, na drugi strani pa povpraševanje pri prodajalcih kaže na velik interes po takih izdelkih. V Sloveniji promet in uporabo pirotehničnih sredstev ureja Zakon o eksplozivih ( Ur. list RS, št. 100/2005) Pirotehnični izdelki so: izdelki, ki vsebujejo pirotehnično zmes in so razvrščeni v razrede I,II,III in IV ter T1 in T2. - razred I: pirotehnične igrače - razred II : izdelki za male ognjemete - razred III: izdelki za srednje ognjemete - razred IV : izdelki za velike ognjemete - razred T1 in T2: pirotehnični izdelki za tehnične namene 5 Pirotehnične izdelke je moč nabavljati v specializiranih trgovinah, ki izpolnjujejo pogoje in imajo dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov. Prodaja pirotehničnih izdelkov razreda I in II, katerih glavni namen je pok, je dovoljena v času od 19. decembra do 31. decembra , uporaba le-teh pa v času od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba pirotehničnih izdelkov I in II razreda, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniških promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi in prireditve. Mladoletnikom do 15. leta je dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih sredstev I in II razreda le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Tudi Zakon o eksplozivih ima kazenske določbe, kjer je v 50.členu predpisana globa od 100.000 do 300.000 tolarjev za posameznika, ki se ne drži pravil o uporabi pirotehničnih sredstev, za prekršek, ki ga stori mladoletnih, pa se kaznujejo starši ali skrbniki. Ne glede na vse napisano, pa velja opozoriti predvsem na pravilno in previdno uporabo pirotehničnih sredstev brez nepotrebnega vznemirjanja soljudi, strašenja živali ter tveganja morebitnih poškodb zaradi nepravilne uporabe. LEKARNA V ŠTORAH Vlasta PREVOLŠEK Zapleti v zvezi z zaprtjem in ponovnim odprtjem lekarne v Štorah so kljub velikemu pisanju v medijih zagotovo že pozabljeni, saj smo bili občani Štor le za kratek čas prikrajšani za lekarniške storitve. Nova zasebna lekarna, katere lastnica je Romana Pusser iz Šentjurja, je lekarniške storitve sprva opravljala v kletnih prostorih Zdravstvenega doma Štore. 24. oktobra pa je Lekarna Sveti Jurij – lekarniška podružnica Štore zopet začela obratovati v za to namenjenih prostorih. Novi prostori so zelo prijetni in lepi, prav tako pa je zelo prijazno tudi osebje lekarne. Dnevni delovni čas lekarne naj bi bil prilagojen delovnemu času zdravnikov v Zdravstvenem domu Štore. Lekarna je odprta od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 16.00 in ob petkih od 7.30 do 14.30 ure. V lekarni razmišljajo še o podaljšanju delovnega časa vse do 18.00 ure, vendar za uresničitev tega cilja potrebujejo še dodatnega farmacevta, ki pa ga na žalost ne dobijo. Lekarna nudi naslednje storitve: izdaja zdravil na recept, priprava magistralnih pripravkov, svetovanje in izdaja zdravil in pomožnih zdravstvenih sredstev brez recepta. V kratkem pa pričakujejo tudi napravo za merjenje krvnega pritiska in napravo za merjenje telesne teže, ki so jo bili občani Štor vajeni že od prej. Z Občino Štore pa so se dogovorili, da bo lekarna v času trajanja najemne pogodbe zagotovila enemu študentu štipendijo za študij farmacije. V lekarni upajo in si želijo, da bi bili občani Štor in okolice z njihovo storitvijo kar najbolj zadovoljni. December 2005 PO KOZJANSKIH GRIČIH Za pozen jesenski dan planincem ni odveč kakšen lažji sprehod po bližnjih gričih. Pisana paleta jesenskih barv, šumeče listje pod nogami, redke hiše v samotnih vaseh res učinkujejo nekoliko melanholično, zlasti še, ker se bliža dan, ko več mislimo na tiste, ki smo jih imeli radi, a jih ni več med nami, v nas pa so pustili neizbrisljive sledi. Sprehod v naravi nekoliko ublaži enoličnost vsakdana. Manjša skupina se nas je odločila, da po daljšem presledku znova obiščemo kraje, kjer je nekoč stala idilična vasica Govce, ki se je zaradi izkoriščanja rudnih bogastev pod njo pogreznila in izginila z obličja zemlje. Če ne bi bili opozorjeni nanjo, bi razrito pokrajino z drevjem, kot bi ga upogibal vihar, pripisali plazovom. Opuščen vhod v rudnik pa nas je spomnil na pripovedi o izginuli vasi Pot nas je najprej vodila skozi vas Marno. Kažipoti za Kal, Mrzlico ali Šmohor nas niso premamili. Ubrali smo svojo pot, sicer neoznačeno, a vas Sedraž pod nami, Govško brdo nad nami ter vrhovi Mrzlice in Gozdnika na levi so nas usmerjali k cilju. Okrog vaškega smetišča smo se malo »lovili«, ker so nam zaprli pot, deponijo omrežili, prave poti pa niso označili. Ob žični ograji smo skozi goščavo prišli do gozdne poti in šele v bližnji vasi prispeli na markirano pot. Pod Govškim brdom nas je kažipot usmeril na vrh. Pričel se je pravi vzpon. Dodobra smo se ogreli. Zelo prav so nam prišle klopce na razglednem vrhu, kjer smo si privezali dušo, nato pa se po spodnji poti spustili do lovskega doma na Govcah. Bil je zaprt, zato smo izkoristili njihove mize in klopi ter pomalicali. Nekaj se nas je napotilo še v smeri kažipota, da smo poiskali pastirsko kapelico na pobočju nad kočo.Cvetje in sveča ob kipcu Matere božje v nizki kapelici so dokaz, da je kapelica obiskana. Čudno se nam je zdelo, da je postavljena tako visoko v gozdnem bregu. Prej bi jo prisodili lovcem ali gozdarjem. Odgovora nismo našli. Pot nas je nato vodila skozi gozd mimo nekdanje vasi Govce ter redkih hiš na Trnovem hribu. V vasi Kuretno z lično cerkvijo sredi vasi smo dobili vtis, kot da je prazna. Malo znakov življenja je bilo opaznih. Bližali smo se cesti v dolino, a v vasi Strmca nas je privabil pogled na mogočno cerkev z dvema zvonikoma. Skrenili smo s poti in se povzpeli na grič z nekaj hišami. Podobe angela Mihaela v kapelici, njegov kip in poslikave na pročelju cerkve so nam pojasnili ime kraja , kje je v prvi polovici 17. stol. nastala mogočna cerkev Šmihel nad Laškim. Po isti poti smo se nato spustili na cesto in kmalu prispeli do avtomobilov, ki so nas čakali v Laškem. Pot na videz ni bila zahtevna, bila pa je dovolj dolga, da je povzročila utrujenost, boleče sklepe in je kar klicala po počitku. December 2005 PD Železar Štore Jožica Krajnc ŠTORSKI OBČAN PD ŽELEZAR ŠTORE Jožica Krajnc Zadnji oktobrski dan je bil kljub pomanjkanju sonca dobro izkoriščen.. Naužili smo se svežega zraka in si pridobili nekaj kondicije, da se bomo lažje upirali bližajoči se zimi in gripi. Pohod smo pričeli pred šolo pri Sv. Štefanu na Vinskem vrhu. Vasice s cerkvico nismo obiskali, ker nas je pot vodila v nasprotni breg. Kmalu smo se čez Babno Brdo povzpeli do cerkve sv. Ane na Babni gori. Stoji vrh griča nad vinogradi, od nje pa se vidi precejšen del Kozjanskega. Ogledali smo si del poti, ki nam jo je začrtal naš vodnik. Naša planinka, poznavalka tega predela Slovenije, nam je povedala zanimivo zgodbo o žusemski grofični, ki so jo ugrabili razbojniki, ko se je vračala z obiska na podčetrškem gradu. Domačim jo je uspelo rešiti, v zahvalo pa so dali postaviti cerkev vrh gore, ki stoji nasproti žusemskemu gradu. Od tod smo se spustili v dolino proti Volčji jami, nekdaj strahu in trepetu popotnikov in voznikov. Na odcepu proti Žusmu smo se usmerili po gozdni cesti mimo kamnolomov ter prispeli do grajskih ruševin.Po ostankih sodeč je moral biti precej mogočen, a so ga v drugi polovici 19. stol. opustili zaradi prevelikih davkov. Zob časa pridno odnaša dokaze preteklosti. Znova smo zvedeli nekaj zanimivosti o gradu in bližnjih vaseh, katerih imena spominjajo na čase fevdalnega reda. Vas Ječovo je skrivala grajske ječe, v Žamerku pa se je pogreznila cerkev, le vrh zvonika je gledal iz zemlje. Zvon je še ves teden zvonil. Vaščani so na tem mestu postavili kapelico. Te kraje smo nekoč že prehodili, vendar v obratni smeri, zato smo jih komajda prepoznali. Še nekaj vzponov in spustov pa smo se približali odcepu za partizansko bolnišnico Javoršica. Povzpeli smo se po kolovozu in po kakih 15 minutah zagledali vihrajočo občinsko zastavo, ki je označevala zgodovinski spomenik- zemljanko iz 2. pol. leta 1944, ki je nekaj mesecev oskrbovala ranjence. Ko pa je postalo nevarno, da bi jo izdal starček, ki je ob nabiranju gob zašel na njeno območje, so bolnišnico preselili v Bohor. Da smo lažje nadaljevali pot, smo se podprli z dobrotami, za katere je poskrbel naš vodnik s pomočjo staršev, mi pa smo v zahvalo zapeli nekaj že skoraj pozabljenih borbenih pesmi. Okrepljeni smo nato nadaljevali pot mimo redkih hiš in kmalu prispeli na greben virštanjskih vinogradov. Zagledali smo naš avtobus in vedeli, da je poti konec. Da nismo kar takoj nadaljevali poti, je samo po sebi umevno. V prijateljevem vinogradu je bilo potrebno poskusiti žlahtno kapljico, h kateri se prav priležejo dobrote iz domače kuhinje. Nekaj se jih je našlo še v nahrbtnikih in zaključek pohoda je bil popoln. Piko na i smo nato dodali še v bližnji zidanici, in čeprav je Martin šele trkal na vrata, njemu posvečeni kapljici ni nič manjkalo. Lahko bi jo že krstil. 6 O DELU DRUŠTEV OD MARNEGA V LAŠKO ŠTORSKI OBČAN Pohod je bil dolg skoraj pet ur, a s takšno podporo, kot so nam jo nudili prijatelji, bi lahko bil še enkrat daljši, pa ne bi omagali.Hvala našim vodnikom in organizatorjem, ki so poskrbeli, da nam je bilo tako prijetno. Tudi bližnji kraji skrivajo nešteto zanimivosti in lepot, le odkriti jih je treba. Če želite, se nam lahko pridružite na naslednjih izletih: - 26. december 2005 - STOLPNIK-KONJIŠKA GORA - 02. januar 2006 - KUM - 07. januar 2006 - PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA - 14. januar 2006 - GORA OLJKA - ZDRAVJU NAPROTI - 28. januar 2006 - Zimski pohod na BOČ nekateri so konjičke kar v svojo štalco gnali, drugi pa pri Štarlekarju nazaj se zbrali. Tam bil je šotor že postavljen, sodček piva za točit nastavljen, mesa, kruha in peciva pa tako, da je komaj vse na mizo šlo. Tudi dobro vino so pripravili, da bi konjeniki z njim nazdravili, tu se je tudi zaplesalo, ker muzikatnov čedalje več se tu je zbralo. Pozno ponoči se zabava je končala, in družba se na svoj je dom podala, da je fešta prav lepo uspela, zasluge za to ima ekipa organizatorjev cela. V društvenih prostorih nas najdete vsak torek med 19. in 20. uro, lahko pa pokličete tudi na tel. 5771-236. POHOD KONJENICE NA RESEVNO Alojz ŽNIDAR O DELU DRUŠTEV Določen dan, 27.08.2005, je sobota bila, ko se je konjenica iz več društev skup dobila, tudi oblaki dopoldan so se razgrnili, da pohodnikom bi lepši bli spomini. Pri Štarlekar družba se je zbrala, tu je svoje želodčke napolniti znala, potem se konjenica v zbor postavi, nakar jih Slavko vse lepo pozdravi. Za vodnika društvo Emila je zbralo, s šefom Slavcem se na pot v hrib podalo, saj Resevna je bila njihov cilj, in strinjali so vsi se z njim. Ko pri koči so se ustavili, golaž za malico pospravili, da bi družba se lepo imela, za to poskrbela je ekipa muzikantov cela. Pri povratku bilo je marsikaj drugače, dež začel je močiti konje in jahače, 7 PLANINSKI VODNIKI ŠTORE 108. POHOD ŽELEZARJEV NA VRTAŠKO PLANINO (1462m) IN VRTAŠKI VRH (1898m) V ORGANIZACIJI PLANINSKIH VODNIKOV Z JESENIC Valter JELEN Organizator Železarskih pohodov V soboto, 03.09.2005, smo se planinski vodniki, planinci in pohodniki zbrali v Štorah na avtobusni postaji ob 5. uri. Nekaj čez peto uro smo se odpeljali proti Celju do Glazije, kjer smo še “pobrali” ostale pohodnike. Prvi postanek smo imeli na počivališču Voklo in po popiti kavi nadaljevali vožnjo proti Mojstrani, kamor smo prišli ob 7.45 uri. Ob 8.00 uri smo krenili, eni proti slapu Peričnik, drugi pa proti Vrtaški planini. Pot je kljub svoji zahtevnosti v zmernem tempu po gozdu potekala lagodno in sproščeno. Na nekaterih delih poti smo imeli prelep pogled na okoliške gore, na dolino Vrat in Mojstrano. Po dobrih dveh urah hoje smo prišli na Vrtaško planino (1462m), kjer stoji pastirska koča. December 2005 19. TRADICIONALNI POHOD PO LEVSTIKOVI POTI OD LITIJE DO ČATEŽA, KI JE BIL V SOBOTO 12.11.2005 Valter Jelen Tradicija velja ! Tudi letos smo se prijatelji “Ivana Kočevarja” zbrali v Štorah ob 6. uri in se podali na Levstikovo pot. Neustrašnih pohodnic in pohodnikov nas je bilo 51. December 2005 Letošnjega pohoda se je po besedah predsednice Turističnega društva Čatež, Tatjane Bregar, udeležilo rekordno število pohodnikov. SLOVENSKO KULTURNO-PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO SLOVENIJA - BERLIN Alojz OZMEC Kot zvesti bralec vaše zanimive revije sem se odločil, da vam in vašim bralcem na kratko približam nastanek in aktivnosti slovenskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Slovenija - Berlin. Od leta 1967 pa tja do leta 1972 je našla zaposlitev v takratnem zahodnem Berlinu prva generacija Slovenk in Slovencev. Po podatkih takratne jugoslovanske vojaške misije, ki je opravljala vlogo konzularnega predstavništva, je bilo v Berlinu okrog 1500 slovenskih državljanov. Kmalu po prihodu smo začeli iskati možnosti druženja v prostem času, in to predvsem na športnem in zabavnem področju. Nastalo je organizirano društvo jugoslovanskih državljanov (UJG), ki je skrbelo za organizacijo športnih in kulturnih prireditev ob takratnih jugoslovanskih praznikih. Prireditve ob slovenskih državnih in cerkvenih praznikih pa smo imeli v okviru slovenske katoliške 8 ŠTORSKI OBČAN Dobre volje je bilo dovolj, vreme super za hojo. Štartali smo v Litiji in po dobrih desetih kilometrih prišli do Preske, kjer se je pot razdelila. Nekateri pohodniki so se podali po J trasi poti proti Poljanam, Gradišču, Sevnem, Dolnjem vrhu in Razboram do Čateža. Drugi pa smo krenili po S trasi, oz. planinski varianti poti, proti Gobniku in Bajčevi zidanci do Moravč. Med potjo je bilo veselo, saj je organizator pripravil domače dobrote (domači kruh, pašteto, zaseko, čaj, kuhano vino in seveda cviček). V Tonini hiški je bilo zopet zelo veselo. Po kratkem počitku in okrepčilu smo nadaljevali pot proti Čatežu, kamor smo prispeli ob 14.30 uri. Za vse udeležence pohoda je organizator pripravil bogat kulturni program z imenom “RAZHODNJA”, ki se je nadaljeval z martinovanjem in krstom mošta. Ob 17. uri smo krenili s Čateža proti domu, vsi veseli in zadovoljni, da smo premagali “naporno” 22 km dolgo pot z obljubo, da naslednje leto ne bomo manjkali. O DELU DRUŠTEV Del pohodnikov je na planini zaključil pohod, drugi pa smo se podali strmo v breg čez pašnike proti Vrtaškemu vrhu, kjer so nas začudeno spremljali pogledi pašne živine. Pot ni zahtevna, je pa prehodna samo v spremstvu vodnika, saj se lahko kaj hitro izgubiš, ker ni markirana. S planine na Vrtaški vrh je dobro uro hoje. Na vrhu smo malicali, se naužili lepot okoliških hribov, in ker se je že pripravljalo k slabem vremenu, smo pohiteli nazaj čez Njivice in po dobri uri smo prišli na planino. Na koči smo se odpočili in v vodeni skupini nadaljevali pot preko DOMIN do slapu PERIČNIK. Pot do slapu ni zahtevna in je primerna za vsakogar. Po nekaj postankih smo v dveh urah prišli do zgornjega slapu. Ta slap je čudovit. Spušča se iz 16-metrske stene, pod njim pa je narava naredila čudovit prehod. Pohodnik gre pod skalo, čez katero teče slap, vodne kapljice pa ga dobesedno “stuširajo”. Skale so prava paša za oči. So posebne oblike, narejene iz aglomeratskih kamnin (več plastnih) in res vredne ogleda. Malo nižje pod slapom je še drugi slap, ki meri v višino ali globino 52 m in je tudi zelo lep. V Vratih so nas čakali avtobusi in organizator nas je postregel z brezplačnimi napitki. Odpeljali smo se nazaj v Mojstrano in med potjo se je ulilo kot iz škafa. V gostišče KOT, kjer smo imeli zaključek pohoda, smo prišli ob 15.00 uri. Organizator je vse pohodnike pogostil z okusnim pasuljem in s prijetno glasbo. Vsak pohodnik je v spomin na 108. železarski pohod dobil spominsko majico. Prijetno in veselo druženje (kljub nalivu) je trajalo do 17.30 ure. Vožnja nazaj je bila prijetna, vzdušje v avtobusu pa zelo veselo. V Štorah smo bili z nekaj postanki ob 20.00 uri. Pohoda se je udeležilo 179 pohodnikov, od tega 51 iz Štor. To je bil v letu 2005 zadnji Železarski pohod. Zahvaljujem se vsem planinskim vodnikom za dobro vodenje, planincem in pohodnikom za disciplinirano hojo, dobro voljo in veselje. Upam, da vam je bilo v naši družbi zelo lepo in da ste videli lepote vrhov in gora prelepe Slovenije. Še posebno se zahvaljujem vsem sponzorjem - donatorjem, brez katerih mi marsikateri pohod ne bi uspel, Marici Lamut za organizacijo udobnih prevozov in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji pohodov. ŠTORSKI OBČAN O DELU DRUŠTEV misije. Za slovenski dopolnilni pouk naših otrok sta v okviru združenja jugoslovanskih državljanov skrbeli dve slovenski učiteljici. Koncem maja 1982 pa so aktivnejši Slovenci, da bi lažje delovali in si pri tem pridobili podporo urada za tujce pri berlinskem senatu, ustanovili in registrirali naše slovensko kulturno-prosvetno in športno društvo Slovenija - Berlin. Z ustanovitvijo društva so se formirale tudi številne kulturne in športne sekcije, katerim se je pridružil tudi slovenski šolski odbor. V okviru vsejugoslavanskega društva smo aktivno sodelovali le še ob dnevu mladosti in dnevu republike.Športne sekcije smo registrirali pri ustreznih športnih zvezah in začeli tekrnovati v namiznem tenisu, šahu, kegljanju in košarki. Ker nismo imeli svoje športne dvorane, so naše športne ekipe morale zmeraj gostovati. Da bi dobili svojo dvorano za treninge in ligaške tekme, predvsem v namiznem tenisu in košarki, smo morali leta 1985 za športne sekcije ustanoviti slovensko športno društvo SV Slovenija. Naši športniki so kmalu dobili ustrezne športne dvorane in vse, kar je bilo potrebno za uspešno delovanje. Poleg ligaških tekmovanj smo ob dnevu mladosti in dnevu republike organizirali odprte turnirje, na katere smo povabili številne berlinske ekipe in zmeraj tudi eno mladisko in eno odraslo člansko ekipo iz domovine Slovenije. Tako je pred leti gostovala pri nas namiznoteniška ekipa športnega društva Kovinar iz Štor, katero je uspešno vodil gospod Franci Škoberne. Osebno sem v Berlinu vodil slovensko športno društvo 8 let, istočasno pa še namiznoteniško sekcijo 10 let. Ob osamosvojitvi naše domovine Slovenije sem vodstvo obeh sekcij predal v roke naslednikom. Formiral pa sem videoskupino (kjer sem snemalec in montažer) in postal član odprtega kanala berlinske kabelske televizije. Z našimi rednimi slovenskimi TV oddajami poskušamo pomagati pri prepoznavnosti naše domovine, katero v tujini na žalost pogosto zamenjujejo s Slovaško in Slavonijo. V naših TV oddajah poročamo o vseh večjih prireditvah društva Slovenija in o tistih v Berlinu, kjer je prisotno naše društvo ali domovina Slovenija. Ob božičnih praznikih in zaključku leta posnamemo tudi nagovore vodilnih predstavnikov slovenskih ustanov v Berlinu, kot so veleposlanik Republike Slovenije, župnik slovensko-nemške katoliške župnije v Berlinu, predsednik slovensko-nemškega društva in predsednik društva Slovenija - Berlin. Kot urednik slovenskih TV oddaj v Berlinu imam možnost, da v okvir naših oddaj na odprtem kanalu berlinske kabelske televizije zajamem tudi dragocene TV prispevke uredništev slovenskih regionalnih TV studijev iz Celja, Velenja, Kranja, Maribora in Murske Sobote. Vse do priključitve slovenske nacionalne televizije na satelitsko omrežje nam je pošiljal TV prispevke tudi informativni oddelek nacionalne televizije. V štirinajstih letih je naši maloštevilčni videoskupini uspelo 9 izkoristiti ves raspoložljivi predvajalni čas na odprtem kanalu berlinske kabelske televizije. Tako smo ob delu v prostem času pripraviti 380 v glavnem enournih slovenskih TV oddaj. Od številnih sekcij našega slovenskega društva sta danes žal aktivni le še folklorna in videosekcija. Prva generacija Slovencev je utrujena od rednega, prostovoljnega društvenega dela in dosega zasluženo upokojitev, druga generacija pa se je integrirala v nemško družbo in ne najde časa in potrebne motivacije za prostovoljno in brezplačno društveno delo.Tradicionalne društvene prireditve, kot so: praznovanje slovenskega kulturnega praznika, dneva žena, dneva slovenske državnosti in samostojnosti, vinska trgatev in silvestrovanje, so bile do sedaj z multi-kulti publiko vedno dobro obiskane. Po pristopu Slovenije v EU pa prihaja v Berlinu vse več skupin slovenskih turistov, ki ob ogledu nemškega glavnega mesta najdejo tudi nekaj časa za obisk našega društva, kjer jih z veseljem sprejmeta predsednica društva Slovenija gospa Ana Kraner in podpredsednik gospod Bojan Vengust s svojimi sodelavci. Lep pozdrav iz Berlina in hvala za redno pošiljanje vaše revije Štorski občan, ki nam pomeni še dodatno vez z našo domovino in krajem Štore. Podpredsednik društva Slovenija gospod Bojan Vengust ob sprejemu spominskega darila od predstavnice skupine radijskih napovedovalcev iz RTV Slovenija. Z A H V A L A Želim se iskreno in prisrčno zahvaliti folklorni skupini STARI PRIJATELJI iz Kompol in pevcem kvarteta GRMADA, ki ste mi s svojimi lepimi plesi in pesmimi polepšali večer na mojem praznovanju 80-letnice na turistični kmetiji Salobir v Trobnem Dolu. Obenem vam voščim VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, v NOVEM LETU 2006 pa obilo zdravja, veselja in uspehov pri vašem nadaljnjem delu! Polde KOBILICA December 2005 Branko MLAKAR Letošnje prvenstvo bo ostalo v trajnem spominu po tragičnem dogodku 12. kroga, ko je 21- letni Nijaz Mešinovič, igralec ekipe STOPAR LB Design, umrl ob igrišču zaradi zastoja srca. Prvič se je zgodilo, da je prvak CENC SOKOLI osvojil prvenstvo brez izgubljene točke z gol diferenco 117:19 Nekaj statistike: V letošnjem prvenstvu vsega skupaj ni bilo odigranih šest srečanj. Ekipa ŠKORPIJON je bila izključena iz tekmovanja zaradi dvakratnega ne-igranja prvenstvenih srečanj. Podeljenih je bilo 124 rumenih kartonov, 10 rdečih kartonov ter dve disciplinski kazni. Največ zadetkov je dosegel Matevž Čater iz ekipe CENC SOKOLI. ŠTORSKI OBČAN 6. ZAKLJUČEK OLMN 2005 Lestvica: Ime ekipe CENC SOKOLI MARINERO RUDAR PEČOVJE ŠTORE STEEL * LAŠKA VAS -1 OKREPČEVALNICA INDEX BENCINSKI SERVIS ŠTORE * STOPAR LB Design -1 VARD TURISTIČNA AGENCIJA SVETINA TORPEDO B.S. POLULE / ROGAČI * ŠKORPIJON | izključeni | -2 DIKPLAST * STORKOM company -1 * KASPER -1 Št. krogov 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 Zmage 15 12 10 9 9 8 6 7 6 6 5 4 5 4 2 2 Remi 0 1 0 1 0 1 4 1 2 2 1 2 0 1 1 1 Porazi 0 2 5 5 6 6 5 7 7 7 9 9 10 10 12 12 Gol dif. 117:19 67:34 79:50 76:51 44:41 47:60 44:48 51:44 50:58 42:50 32:63 45:64 31:47 33:50 24:70 22:77 Št točk 45 37 30 28 26 25 22 21 20 20 16 14 13 13 6 6 2 1 1 1 1 1 1 1 1 18 8 8 5 9 7 14 9 4 17 4 8 4 8 2 1 O DELU DRUŠTEV / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 FAIR-PLAY RD RU DK 1 Najbolj športna ekipa je ekipa CENC SOKOLI, katera je prejela pokal za FAIR – PLAY in denarno nagrado 45.000 tolarjev. Najboljši strelec je Matevž Čater s 37 goli iz ekipe CENC SOKOLI. - 5. mesto je osvojila ekipa: LAŠKA VAS - pokal in 10.000 tolarjev - 4. mesto je osvojila ekipa: ŠTORE STEEL - pokal in 20.000 tolarjev - 3. mesto je osvojila ekipa: RUDAR PEČOVJE - pokal in 30.000 tolarjev - 2. mesto je osvojila ekipa: MARINERO - pokal in 40.000 tolarjev - 1. mesto je osvojila ekipa: CENC SOKOLI - pokal in 50.000 tolarjev Vsi dobitniki pokalov in nagrad so prejeli tudi srebrno penino. Pokale in nagrade sta na zaključku tekmovanja, ki je potekal v gasilskem domu Prožinska vas, podelila župan občine Štore Franc Jazbec in direktorica občinske uprave Irena Ocvirk. Prehodni pokal je podelil zmagovalcu predstavnik zmagovalca sezone 2004 Miran Jurkošek. OLMN Štore se zahvaljuje Občini Štore in vsem donatorjem, ki so omogočili, da smo lahko kvalitetno izvedli prvenstvo in zaključek tekmovanja. December 2005 10 ŠTORSKI OBČAN 3. MESTO: RUDAR PEČOVJE 2. MESTO: MARINERO Stojijo z leve proti desni: Zdravko Kočaber; Matjaž Zenzynowsky; Miran Jurkošek; Franc Lesjak V počepu: Matej Mastnak; Robert Vrečko Stojijo z leve proti desni: Damjan Repar; Boštjan Kuzman; Aleš Ostrožnik; Peter Kelenc V počepu: Joži Kolar ; Boštjan Podrepšek O DELU DRUŠTEV 1. MESTO – prvak: CENC SOKOLI Stojijo z leve proti desni: Simon Rožman ; Matevž Čater; Grega Brečko; Primož Urlep; Andrej Hladin V počepu: Admir Filovič; Matjaž Štancar Manjkajoči: Primož Kaluža; Urban Leskovšek; Boštjan Šlatau; Siniša Pavlovič; Matej Maček Pogled na sponzorje OLMN Štore 11 Miran Jurkošek (levo) predaja prehodni pokal Simonu Rožmanu (desno). December 2005 O DELU DRUŠTEV Nikoli ne izbiramo čas odhoda. Tudi Nido ga ni... a bil je tako velik, da mu je karma namenila nekaj, kar se zgodi redkim - odšel je v varstvu tistih, ki so mu pomenili največ. Veliko lepega smo povedali, veliko solz pretočili, veliko spominov obudili - sedaj živiš z nami naprej. Nido, vedno boš v naših srcih! ZAHVALA Ob prerani in tragični izgubi našega sina in nečaka NIJAZA MEŠINOVIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh nesebično pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Še posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Mami Jasmina in stric Fikret z družinama ter ostalo sorodstvo. December 2005 ŠTORSKI OBČAN Odšel je naš prijatelj... 12 ŠTORSKI OBČAN NOGOMET – V JUBILEJNEM LETU USPEŠNO NK Kovinar Aleš KOROŠEC Med športniki in krajani Štor velja leto 1930 kot leto pričetka organiziranega športnega življenja. To je ugotovil danes že pokojni Karel Jug na podlagi zgodovinskih virov in to opisal tudi v prvi kroniki, ki je izšla ob 25 letnici športa v Štorah. Torej lahko letos govorimo o 75 letnici neprekinjene športne aktivnosti, ki se je v vsem tem obdobju izvajala v različnih športnih društvih, aktivih in skupinah. Torej, razlog za praznovanje. In bilo je praznovanje, vendar malo drugače no, kot smo ga vajeni ob takšnih jubilejih. NOGOMETNI KLUB KOVINAR Športno življenje v Štorah je vseskozi povezano z nogometom. In prav nogometaši so dali svoj pečat praznovanju, saj so po drugem letu nastopanja v III. SNL zaključili jesenski del tekmovalne sezone dvakrat na prvem mestu, tako v tekmovalnem delu, kot v fair play-u. Navedeni rezultati potrjujejo pravilo, da se na dolgi rok obrestuje samo tisto delo, ki je načrtno, strokovno in organizirano. Takšno delo pa se prične pri mladih in z mladimi. Zato je prav, da ponovno obvestimo javnost, da v nogometnem klubu Kovinar Štore aktivno redno tedensko skozi vse leto trenirajo in tekmujejo naslednje selekcije: dečki do 10 det, dečki do 12 let, dečki do 14 let, mladinci do 18 let ter članska selekcija. Takšna širina zagotavlja uspešno delo tudi vnaprej. Pri tem pa je še kako pomembno razumevanje in pomoč lokalne skupnosti ter številnih sponzorjev in donatorjev. Seveda pa tekmovanja vedno ne prinašajo samo prvih mest, so tudi vzponi in padci. Še posebej zaradi tega je prvo mesto članske ekipe občudovanja vredno, dokazali so namreč, da se po kvaliteti lahko kosajo z najboljšimi v tem rangu tekmovanja. V nadaljevanju prikazujemo uvrstitve vseh selekcij NK Kovinar Štore v jesenskem obdobju ter nekatere druge statistične podatke. Kot je razvidno iz tabel, ki sledijo, so nogometaši Kovinarja na čelu letošnjega tekmovanja predvsem zaradi izredne discipline in kakovosti celotne ekipe. Posebnost lige je izredna izenačenost ekip z vrha, za še večjo zanimivost pa je vsekakor postregla ekipa iz Mure (še lanskoletni prvoligaš), ki se zaradi težav v klubu poskuša z novim moštvom prebiti naprej. Morda edini »madež« na velik uspeh je sorazmerno slab obisk domačih ljubiteljev nogometa. Pa upajmo na boljše v nadaljevanju, kajti v goste prihajajo tako Paloma (druga na lestvici), Mura 05 (tretja) in Zavrč (lanskoletni zmagovalec lige). Krog 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Datum 14.08.05 20.08.05 27.08.05 04.09.05 10.09.05 17.09.05 05.10.05 01.10.05 09.10.05 16.10.05 22.10.05 29.10.05 05.11.05 12.11.05 Gledalci doma: V gosteh: Skupaj gledalcev: Domači Stojnci Paloma Kovinar Štore Holerm. Ormož Kovinar Štore Malečnik Kovinar Štore Zavrč Kovinar Štore Mura 05 Kovinar Štore Šmarje pri Jelšah Kovinar Štore Kovinar Štore : : : : : : : : : : : : : : Gostje Kovinar Štore Kovinar Štore Črenšovci Kovinar Štore Pohorje Kovinar Štore Beltinci Kovinar Štore Tišina Kovinar Štore Železničar Kovinar Štore Veržej Stojnci Rezultat 0:0 (0:0) 1:0 (1:0) 3:0 (3:0) 1:3 (0:2) 4:0 (2:0) 0:0 (0:0) 6:0 (1:0) 1:1 (1:0) 2:1 (1:0) 0:0 (0:0) 2:1 (1:1) 0:2 (0:1) 3:0 (1:0) 5:1 (4:0) Gledalcev 250 100 100 250 150 50 70 200 200 1000 120 100 150 150 940 1950 2890 Lestvica FAIR PLAY 3.SNL-Vzhod Kovinar Štore Veržej Beltinci Stojnci Zavrč Paloma Mura 05 13 14 14 14 14 14 14 14 56 83 90 90 93 94 95 December 2005 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Golob Matej Osojnik Rok Zlatar Mario Sunčič Robert Stojanov Milivoj Krepek Simon Žabota Gregor Drobne Matjaž Đakovič Nenad Cehtl Aleksander ŠTORSKI OBČAN Črenšovci 14 96 Malečnik 14 97 Železničar 14 103 Holermuos Ormož 14 114 Pohorje 14 122 Tišina 14 123 Šmarje pri Jelšah 14 133 Lista najboljših strelcev v 3.SNL-Vzhod Zavrč Kovinar Štore Mura 05 Veržej Paloma Stojnci Paloma Kovinar Štore Malečnik Pohorje 12 11 10 9 9 8 7 6 6 6 Lestvica v 3. SNL – vzhod po 14. odigranih tekmah: 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 9 9 8 8 7 6 6 5 5 4 4 3 2 1 December 2005 4 3 3 2 4 4 2 3 3 4 2 2 5 1 1 2 3 4 3 4 6 6 6 6 8 9 7 12 31:6 31:11 25:7 18:15 25:13 20:14 23:25 21:21 22:28 13:21 15:26 17:27 15:26 9:45 31 30 27 26 25 22 20 18 18 16 14 11 11 4 +25 +20 +18 +3 +12 +6 -2 +0 -6 -8 -11 -10 -11 -36 NOGOMETNI KLUB KOVINAR Kovinar Štore Paloma Mura 05 Črenšovci Zavrč Pohorje Stojnci Malečnik Železničar (Mb) Šmarje pri Jelšah Veržej Tišina Holermuos Ormož Beltinci 14 ŠTORSKI OBČAN NOGOMETNI KLUB KOVINAR Medobčinska mladinska liga Šmartno 1928 8 7 Šmarje pri Jelšah 8 6 Dravinja 8 5 Mons Claudius 8 4 Šoštanj 8 3 Kovinar Štore 8 3 Ljubno Podkrižnik 8 2 Transport Camloh 8 2 Esko Vojnik (-1) 8 1 1 1 0 1 2 1 0 0 0 0 1 3 3 3 4 6 6 7 33 31 18 22 17 11 12 6 9 : : : : : : : : : 4 11 12 16 15 19 16 28 38 22 19 15 13 11 10 6 6 2 +29 +20 +6 +6 +2 -8 -4 -22 +29 Druga liga starejših dečkov Mali Šampion 12 12 Somaro-Kobo 12 10 Ljubno Podkrižnik 12 8 Kovinar Štore 12 6 Vransko 12 4 Radeče 12 3 Šoštanj 12 2 Elkroj Mozirje (-1) 12 0 0 0 1 0 2 2 0 1 0 2 3 6 6 7 10 11 80 49 28 26 18 21 13 2 : : : : : : : : 9 15 14 22 24 37 35 81 36 30 25 18 14 11 6 0 +71 +34 +14 +4 -6 -16 -22 -79 Druga liga mlajših dečkov Mali Šampion “B” 48 41 Elkroj Mozirje 48 28 Šoštanj 48 25 Zreče 48 25 Mons Claudius 48 24 Kovinar Štore 48 24 Mu Šentjur “A” 48 22 Vransko 48 21 Vojnik 48 18 Radeče Stealum 48 17 Mu Šentjur “B” 48 13 Kozje Š. Design 48 5 4 5 7 3 2 2 6 4 3 6 4 4 3 227 : 24 15 113 : 75 16 104 : 76 20 126 : 85 22 91 : 94 22 90 : 79 20 67 : 86 23 66 : 109 27 84 : 115 25 55 : 87 31 58 : 113 39 30 : 168 Druga liga starejših cicibanov Zreče 40 28 5 Mu Šentjur “A” 40 25 6 Mali Šampion “B” 36 22 5 Elkroj Mozirje 40 22 4 Šoštanj 40 21 5 Radeče Rola 36 15 4 Vojnik 40 15 1 Kovinar Štore 40 12 4 Vransko 40 9 6 Mons Claudius 40 5 4 15 7 9 9 14 14 17 24 24 25 31 111 121 105 95 100 53 63 57 59 28 : : : : : : : : : : 31 61 45 54 67 89 99 122 95 129 127 +203 89 +38 81 +28 78 +41 74 -3 73 +11 69 -19 66 -43 57 -31 53 -32 42 -55 18 -138 88 81 71 70 68 49 46 40 31 18 +80 +60 +60 +41 +33 -36 -36 -65 -36 -101 December 2005 Krajani Pečovja so se 25. novembra zbrali, da bi proslavili prav poseben dogodek. Razlog druženja in proslavljanja je bila otvoritev ceste. Krajani so se zbrali popoldan pri slavoloku. S svojo prisotnostjo so dogodek počastili občinski možje z županom na čelu. Ker je to čas, ki že malo diši po zimi, je bila prava sreča, da je vreme zdržalo vsaj toliko, da se je lahko videlo, kakšne barve je zdaj cesta. Po nekaj taktih harmonikarja in klarinetista je besedo prevzela ga. Fanika Gologranc, ki je pripravila uvodni govor. V njem je povzela zgodovino ceste, ki so jo poletna neurja večkrat uničila. Ob takšnih neurjih se je spremenila v kolovoz. Potrebno je bilo popravilo le-te in vedno znova je tu prisluhnil tudi župan, ki je primaknil sredstva za sanacijo. Že pred leti pa je prišlo do dogovora o asfaltiranju ceste, vendar se je takrat opravila samo razširitev. Tako je bilo potrebno še nekaj časa čakati. Letos pa je župan izpolnil obljubo. Govornica se mu je v imenu krajanov tega dela Pečovja zahvalila za njegov trud in napore. Uresničile so se jim dolgoletne sanje; cesta je postala črna, za vse uporabnike pa zlata. Tudi župan, g. Franc Jazbec, je ob tej slovesnosti spregovoril nekaj besed. Iz njegovega govora je bilo moč razbrati, da si je za asfaltiranje ceste še posebej prizadeval. Ob tem je dejal, da je ob tej otvoritvi izpolnil obljubo, ki jo je dal na začetku mandata svoje županske funkcije. Trak so prerezali g. župan Franc Jazbec, podžupan g. Jože Kragelj in najstarejši krajan Pečovja g. Branko Ožek, ki je koščke le-tega razdelil med ostale krajane. Po poku zamaškov s steklenic šampanjca pa smo se odpravili na najbolj oddaljeno točko te 1100 m dolge asfaltne ceste. Da smo bili v vinorodnem predelu naše občine, se je izkazalo pri hoji od kraja slovesnosti do mesta zabave, saj smo skoraj pri vsaki hiši ali gorci postali in si pogasili žejo. Krajani in ostali uporabniki ceste smo se veselili ob zvokih prelepe slovenske pesmi, dobri jedači in pijači, ki so nam dajale moč, da smo skupaj zdržali do naslednjega dne. December 2005 OBISK VOJAŠNICE GENERALA MAISTRA V MARIBORU ŠTORSKI OBČAN Dušan VOLAVŠEK Zunaj pa nas je pričakalo pravo presenečenje, saj se je med našim veseljačenjem cesta, zavoljo katere smo se zbrali, preoblekla v belo zimsko barvo. Tako je bila vrnitev po njej še posebej mehka. Srečko KRIŽANEC Pri nas v Štorah smo člani ZZB, ZVVS in ZSČ skozi vse leto zelo aktivni. Vedno načrtujemo tudi skupni izlet, ki smo ga letos organizirali na lepo jesensko soboto. Bili smo gostje vojašnice generala Maistra v Mariboru, kjer domuje 72. brigada SV. Zelo lep sprejem in izjemno gostoljubnost pripadnikov SV sta nam polepšala dan. Najprej smo si ogledali muzej generala Maistra, po katerem se vojašnica imenuje. Zelo lepo nam je bila predstavljena vloga generala Maistra. Hkrati pa smo bili navdušeni tudi nad skrbno urejenim muzejem v vojašnici. Za prijetno popestritev in presenečenje so poskrbeli v 74. oklepno-mehaniziranem bataljonu, ki nam je omogočil ogled tankov in vojaških transporterjev, s katerimi smo se lahko tudi popeljali. Navdušenje je bilo popolno. Vse skupaj smo potem začinili s čudovitim vojaškim pasuljem, ki nam je izredno teknil. Med našimi člani so pripadniki SV v Mariboru bili deležni simpatij, spoštovanja in iskrenih zahval za vse, kar so nam tistega lepega dne prikazali in se trudili za nas. Obisk vojašnice generala Maistra v Mariboru nam bo ostal v lepem in nepozabnem spominu. Pot smo nadaljevali skozi Lenart v Slovenske gorice. Na turistični kmetiji Rožengrunt pri Miheliču smo ob prijetnem druženju preživeli preostanek dneva. V Štorah se bodo društva, ki jih vodim, tudi v bodoče močno povezovala in sodelovala s SV, kar nam že sedaj odlično uspeva. V mislih imam med drugim na našem celjskem področju oddelek za pridobivanje kadra pri GŠSV in 20. motorizirani bataljon. 16 ZGODILO SE JE OTVORITEV CESTE NA PEČOVJU ŠTORSKI OBČAN LOVCI LD BOJANSKO ŠTORE SE UDELEŽILI HUBERTOVE MAŠE Danica MAČEK častna članica LD Bojansko Štore KOMEMORACIJE OB SPOMINU NA MRTVE V ŠTORAH Srečko KRIŽANEC Predsednik borčevske in veteranske organizacije Bilo je v lepem in sončnem jesenskem dopoldnevu, v soboto, 5. novembra, ko smo se lovci lovskih družin: Štore, Šentjur in Dobje zbrali pred cerkvijo sv. Rozalije, da se vsi skupaj udeležimo Hubertove maše, katero je vodil šentjurski župnik, gospod Vinko Čonč. Da je bila maša toliko bolj slovesna, so poskrbeli tudi celjski rogisti. Podobne maše smo se lovci LD Bojansko Štore že udeleževali v Šentjanžu nad Štorami, vendar, ko je v duhovniških vrstah prišlo do kadrovske zamenjave gospoda župnika Vinka Čonča, to več ni bilo mogoče. ZGODILO SE JE Z velikim zadovoljstvom smo prejeli povabilo (že v lanskem letu) od šentjurskih lovcev in tudi od župnika, gospoda Vinka Čonča, da se lahko udeležimo lovske maše pri sv. Rozaliji. To bo odslej naprej postalo tradicionalno, da se bomo na god Huberta, zavetnika lovcev, lahko tudi lovci družili v prijetnem razpoloženju. Tudi tokrat je bilo tako, da se je po maši še nadaljevalo prijetno druženje lovcev z Komemorativne svečanosti ob spominu na mrtve organiziramo tudi v naši občini. Ponavadi imamo dve komemoraciji, eno pred spominsko ploščo pri osnovni šoli Štore. Učitelji in učenci so letos pripravili izjemno lep in bogat kulturni program. Drugo komemoracijo pa imamo pred spomenikom 30 padlim partizanom iz časa NOB na Svetini. Osnovni šoli Štore in Občini se v imenu borčevske organizacije ob tej priložnosti zahvaljujem tudi za okrasitev partizanskih grobov. Zahvalo za izvedbo obeh komemoracij namenjam Občini Štore, govorniku gospodu podžupanu Jožetu Kraglju, Slovenski vojski – častnemu vodu 20. MOTB iz Celja, praporščakom ZZB, ZVVS, ZSČ in policijski veteranski organizaciji SEVER ter pevcem ljubiteljskega pevskega zbora Bojansko, ki s pevovodkinjo gospo Radico Kragelj vedno pripravijo zelo lep program. OKTOBER / MESEC POŽARNE VARNOSTI rogisti. LD Bojansko Štore ima v svoji sredini tudi častne članice in člane. Med drugimi je naš častni član tudi župnik, gospod Vinko Čonč. Šentjurskim lovcem smo zelo hvaležni za povabilo, kajti za vse nas je bil to dogodek, ki nam bo ostal v lepem spominu. Lovski ZDRAVO! 17 Marjan KRAJNČAN GČ I. st. Poveljnik občinskega poveljstva Tako kot vsako leto smo gasilci občinskega poveljstva občine Štore tudi letos v mesecu oktobru aktivno opravili dejavnosti na področju obveščanja krajanov o požarni varnosti, pregled hidrantnega omrežja na posameznih požarnih rajonih, preizkusili smo cevni material, preverili smo tudi delovanje prenosnih motornih brizgaln in ostalega orodja in opreme, ki so potrebni za učinkovito posredovanje ob primeru požara ali druge naravne nesreče. Sodelovali smo v gasilski vaji, ki jo je pripravila GZ Celje v skladišču goriva Petrol-Trnovlje. December 2005 NOČ ČAROVNIC Nejc URISK V ponedeljek, 31. 10. 2005, smo gasilski otroci spodnjih Štor praznovali noč čarovnic. Ustvarjali smo strašne buče, ki so potem v noči na torek razsvetljevale okna naših sob. Najprej nam je mentorica Suzana predstavila potek dela, potem pa smo se razdelili v štiri skupine in delo se je pričelo. Bučam smo naredili oči, nos in usta in buča je bila nared za strašenje. Sledilo je še fotografiranje. Počakali smo, da se znoči. V buče smo dali sveče in nato naredili skupinsko sliko. Ker smo se ob delu in izgubljanju v domišljijskem svetu pošteno namučili, nas je Suzana razveselila s sokom in slanimi palčkami. ŠTORSKI OBČAN Občinsko poveljstvo občine Štore je organiziralo nenapovedano vajo dne 27.10.2005 v popoldanskem času. Vajo si je ogledalo veliko okoliških krajanov ter gostov, med njimi poveljsnik GZ Celje g. Vinko Sentočnik, g. Marjan Tržan st., zadolžen za gasilstvo pri občinskem svetu Občine Štore, g. podžupan Jože Kragelj, vodja občinske uprave ga. Irenca Ocvirk. Po končani vaji je bila narejena kratka analiza, ki jo je podal poveljsnik GZ Celje g. Vinko Sentočnik. Vajo je ocenil kot dobro načrtovano in taktično ter strokovno izvedeno. Plan alarmiranja: 15.50 PGD Prožinska vas izvoz GVC 24/50 in GV 1 16.05 PGD Štore izvoz GVC 24/50 in GV 1 16.07 PGD Svetina izvoz GVC 15/25 Število sodelojočih: PGD Prožinska vas - 13 gasilcev PGD Štore - 12 gasilcev PGD Svetina - 7 gasilcev Pridružile so se nam tudi prave čarovnice in duhovi, ki so večer naredile še bolj čaroben in čarovniški. Ob osmih zvečer smo zabavo zaključili. Seveda so buče odšle z nami. Kačičnik Frančiška 7.2.1919 – 9.8.2005 KAČIČNIKOVA MAMICA Ko si se rodila, je deževalo, vendar to ni bil dež, ampak je jokalo nebo, ker je izgubilo najlepšo zvezdo…..,je nebo zdaj veselo ? Privid prihodnosti: Zagledala sem novo nebo in novo zemljo…, slišala sem glas, ki je rekel: »Ne pozabite… In obrisane jim bodo vse solze iz oči; in ne bo več smrti, ne žalosti ne joka, tudi bolečine ne bo več, zakaj prejšnje stvari so minile.« Sveto mesto je zelo lepo in božja slava bo njena svetloba… Sveto pismo: Razodetje(deloma). Hvala vsem, ki ste bili z njo na poti… družina Kačičnik December 2005 18 ZGODILO SE JE Predpostavka vaje je, da na domačiji Gajšek, po domače pri Gajskem, v Prožinski vasi številka 48, pride na gospodarskem poslopju do kratkega stika na stari elektro instalaciji. Gospodar sam pokliče na 112 za pomoč gasilce Prožinska vas. Ko prispe vodja intervencije na kraj požara, ugotovi, da sami ne bodo mogli pogasiti požara in pokliče na ReCo Celje, da še aktivirajo PGD Štore in PGD Svetina. ŠTORSKI OBČAN SREBRNE NITI NASILJE V DRUŽINI Ivanka TOFANT V okviru projekta STAREJŠI ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA smo spregovorili tudi o nasilju v družini nad starejšimi. Življenje vsakega posameznika naj bi bilo kakovostno, kar pomeni uživati življenje, biti ustvarjalen, znati izraziti samega sebe. V mladosti se učimo, v srednjih letih ustvarjamo, v jeseni življenja pa naj bi uživali sadove, ki smo jih posejali. Vsako obdobje življenja ima svoje posebne naloge, vsa tri pa tvorijo življenjsko celoto. Žal pa se velikokrat jesen življenja spremeni v trpljenje, ki je nepopisno in iz katarega posamezniki sami ne najdejo rešitve. 20. oktobra smo imeli prostovoljci regijsko srečanje na Alminem domu. Namen druženja je bil izmenjava izkušenj iz prostovoljnega dela. Tema razprav v delavnicah, katere so bile sestavljene iz prostovoljcev različnih krajev, je bila nasilje v družini, oziroma nasilje nad starejšimi. Ugotovitve vseh so bile, da se o nasilju še vedno veliko premalo govori in da je prisotno v vsakodnevnem življenju. Kadarkoli se družina sooča z nasiljem znotraj družine, gre za prikrito dogajanje med domačimi zidovi, odraža pa se na kakovosti življenja vsakega posameznika. Pogosto ima nasilje v družini korenine v dolgoletnih medsebojnih odnosih družinskih članov ter tam, kjer živi v družini več generacij. Starejši se težko odločijo, da poiščejo pomoč. Večina raje živi in molči s svojo bolečino, da se ne bi razvedelo, kaj podoživljajo in zaradi sramote za družino raje trpijo. Dogaja se, da celo sorodnike zaprosijo, da o nasilju ( če so se mu slučajno zaupali ) molčijo, ker se bojijo, da bodo potem še bolj ogroženi. Nasilje se nikoli ne konča samo od sebe, v večini primerov se še stopnjuje, zato si ne zatiskajmo oči in spregovorimo, ne oziraje se na posledice. 10. novembra sva se koordinatorki udeležili dvodnevnega posveta na temo Kaj lahko naredijo nevladne organizacije skupaj za izboljšanje kvalitete življenja starejših. Organizirala ga je Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva v okviru projekta Starejši za višjo kakovost življanja doma. Posvet sta sofinancirali mednarodni organizaciji Halp Age International in Help the Aged ( njihovi predstavniki so bili na posvetu prisotni ).Med drugim se je spregovorilo o nasilju v družinah in o nasilju nad starejšimi. Udeleženci smo izvedeli, kako na kršitve pravic starejših gleda varuh človekovih pravic (čeprav zelo malo starejših išče pomoč pri njem ), predstavil pa se je tudi Institut zagovorništva pri Uradu za enake možnosti. Če se počutite ogrožene in ne najdete s Centrom za socialno delo skupne rešitve, se obrnite na varuha človekovih pravic. Brezplačna številka svetovalcev je 080 15 30. Brezplačno pravno svetovanje pa vam je na voljo tudi v Društvu upokojencev Štore, ki ga omogoča Občina Štore. Za posvet se morate najaviti v društveni pisarni v času uradnih ur. 19 SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Jožica KRAJNC DU Štore Letos je bilo v petek, 21. oktobra 2005, v jedilnici osnovne šole Štore Od nekaj več kot 400 povabljencev se jih je odzvala slaba polovica. Mnogi zaradi bolezni ali nezmožnosti gibanja ne morejo od doma. Tem bodo namenjeni obiski v mesecu decembru. Prisotni so zbrano spremljali program. Najprej jih je nagovoril župan Franc Jazbec. Vesel je bil tolikšnega odziva, pohvalil je aktivnost starejših občanov v različnih občinskih institucijah in društvih ter jim zaželel še mnogo zdravja in uspešnih let. Z nekaj občuteno zapetimi ljudskimi pesmimi jim je nato obudil malo nostalgije šolski pevski zborček pod vodstvom gospe Bojane Gajšek, mladi fantje ansambla Prežin pa so kot veliki zaigrali nekaj poskočnih, da so mnoge zasrbele pete. Za dobro voljo sta ves čas srečanja skrbela domača godca. Po okusnem kosilu, ki so ga zalili z žlahtno kapljico, se je nekaterim že mudilo, saj so jih čakale še druge obveznosti. Večina pa si je vendarle vzela čas, da so se malo razgovorili in se celo zavrteli, saj sta bila godca neumorna. Ob slovesu je vsak prejel še lično darilo, lonček za čaj z napisom Občine in letnico srečanja. Bliža se zima in čas prehladov. Ob vsakem požirku iz lončka se bo spomnil na leto 2005, ko je bil med svojimi vrstniki, jedel iz majhnih skodelic, se stiskal na majhnih sedežih in se počutil kot nekoč v vrtcu ali šoli. Sicer pa so potrdili naše predloge za boljše življenje starejših doma, da bi bilo dobro urediti nekakšne vrtce za starejše, kjer bi se lahko združevali po svojih interesih, še kaj ustvarjali in si družno krajšali samotne dni. Zahvale posameznikov so potrdile mnenje večine. Srečanje je bilo prijetno in potrebno za popestritev enoličnosti starostnikovega vsakdana. SREČANJE STAROSTNIKOV NA SVETINI Sabina FIRŠT Kot vsako leto smo tudi letos v krajevni skupnosti Svetina organizirali srečanje starostnikov. Čeprav je bil prvi termin za skupno srečanje določen že 26. novembra, ker pa nam je takrat zagodlo vreme smo srečanja prestavili na 11.decembr. Vse prisotne je najprej pozdravni predsednik krajevne skupnosti Svetina g. Leopold Vrbovšek, še posebej pa župana Franca Jazbec in župnika g. Zupančiča. Istočasno pa je izkoristil priložnost in se zahvalil Občini Štore za pridobitev novega ogrevanja in ureditev prostorov krajevne skupnosti. Pozdravne besede je podal tudi župan Franc Jazbec in vsem prisotnim zaželel lepe bližajoče se praznike z željo, da se v naslednjem letu ponovno snidejo. K dobremu vzdušju, petju in plesu so pripomogli štirje muzikantje iz Svetine, in sicer g. Ulaga, g. Kapel, g. Štarkel in g. Vrhovšek, tako, da se je družba razšla šele pozno popoldan. December 2005 Emil KAČIČNIK Za nami je še ena prireditev Almini dnevi na Svetini. Kot vam vsakič obljubimo, smo tudi letos dneve naravnali malo drugače, tudi poučno, kar smo dosegli s pomočjo sodelujočih društev in prijateljev. Povezali smo se v eno in še enkrat dokazali, da družno zmoremo več. Bliža se novo leto in z njim nove ideje, nove naloge in novi projekti. V letu 2006 bomo na Alminih dnevih že petič. Ker bi to letnico radi oblikovali še zanimiveje, vabimo vse, ki imate kakršne koli ideje, da se nam pridružite. Kot vidite, je projektno delo Študijskega krožka Štore obrodilo sadove in kraju že namenilo svoj pečat. ŠTORSKI OBČAN ALMINI DNEVI NA SVETINI 2005 V bližajočem se družinskem prazniku bi se rad, v imenu projektne skupine ALMINI DNEVI na SVETINI, še enkrat zahvalil vsem sodelujočim, vsem donatorjem in obiskovalcem. Projektni tim je ideja, je delo, a da se vse uresniči in postane izvedljivo, ste zaslužni VI, naši prijatelji in simpatizerji, ki ste teh nekaj let z nami. Veliko miru in ljubezni v krogu vaše družine vam želim. ZADNJA POSTAJA »TURISTIČNEGA ŠTUDIJSKEGA KROŽKA« NA SVETINI Pa smo vendarle zaokrožili celoto. Oktober je bil za nas res pester mesec – obsežno organizacijsko delo Alminih dni je dopolnjevala še postavitev nove naravoslovno-etnološke pohodne poti okoli Svetine, ki smo jo simpatično poimenovali Pot 23000 korakov. Čemu tako, naj bralec ugiba sam. Študijska skupina, ki je dve leti pridno delala, raziskovala, načrtovala, objavljala v medijih in se urila v timskem sodelovanju, torej uradno zaključuje svojo pot. Namen našega druženja in učenja je dosežen; čas je, da v ospredje stopijo novi študijski krožki in vas dalje razveseljujejo z delovanjem v korist skupnosti. Uspelo nam je, in poudariti moramo, da nam je uspelo samo zato, ker smo so-delovali. Da smo lahko uspešno izvedli naš najpomembnejši akcijski cilj, postavitev in označitev pohodne poti, gre namreč zahvala ljudem, posameznikom s posluhom za skupnostno delo, ki so nam ponudili roko v pomoč s svojimi dragocenimi prispevki, aktivnim sodelovanjem ali donacijami. Seveda pa tudi vsem tistim, ki ste nas pri raziskovalnem delu podpirali že prejšnja leta. Hvala tudi Občini Štore, ki nam je velikodušno nudila prostor za naša druženja. Zahvale niso po vrstnem redu pomembnosti, ker je vsaka pomoč neprecenljiva, torej iz srca hvala še enkrat vsem, ki ste omogočili, da smo lahko označili pot, izdali zgibanko, ki vas vodi po poti in ju med drugimi aktivnostmi predstavili v okviru prireditve Almini dnevi na Svetini: KS Svetina, g. Aleš Korošec – MAK design, g. Miran Kandorfer s.p., g. Juvec, g. Jože Jesenek, ISI Štore, g. Šepetavc, g. Vinko Šanc, ga. Angela Rozman, OŠ Štore (podružnica Svetina) - g. Jani Štarlekar, g. Gregor Krajnc, g. Jože Korošec, g. in ga. Vrbovšek, g. in ga. Štarkl, g. Alojz Mlakar, ga. Marjanca Lešek, g. Jurij Lešek, g. Marjan Jelenc ter g. in ga. Jelenc - oglarstvo. S svojim prispevkom ste dejansko precej pripomogli k popestritvi turistične ponudbe v občini Štore in k ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine, kar je bilo tudi letošnje sporočilo Alminih dni. December 2005 20 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Ana Jasmina OSEBAN ŠTORSKI OBČAN VSAKA NEŽA BODE IN VSAKA VRTNICA DIŠI Spoštovani bralci! Vabimo vas, da še naprej aktivno sodelujete v rubriki »Pisma bralcev«. Veseli smo vseh vaših prispevkov, ki jih, prosim pošljite na naslov: Turistično društvo Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore ali pošljite po internetu: td.store@email.si. Upamo, da bo objava v Štorskem občanu predramila koga in pripomogla k ureditvi »teh cvetk«. Turistično društvo Štore TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE NK Kovinar vodilni v 3. SNL - vzhod: BRAVO, FANJTJE! KOZOLEC TOPLAR - slovenska posebnost (žal ne v Štorah) »Človek ne zmore voščiti toliko želja, kot jih zmore uslišati življenje; majhne stvari, preprosta dejanja delajo čudeže.... Naj jih bo v letu, ki prihaja, čim več.« Vsem občankam in občanom, ki ste se tudi letos zvesto udeleževali naših prireditev in dogodkov ter nam kakorkoli pomagali pri naših dejavnostih, se za izkazano zaupanje in pomoč iskreno zahvaljujemo. V upanju, da se bomo čim več družili tudi v naslednjem letu, vam želimo čudovite božične praznike ter srečno, zdravo, zadovoljno ter ljubezni in uspehov polno novo leto 2006. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE 21 December 2005 Mojca KOROŠEC Mateja JURKOŠEK Dne 12. 11. 2005 se je s tekmo proti Stojncem končal prvi del prvenstva 3. slovenske nogometne lige - vzhod. Tudi tokrat so fantje na igrišču pokazali, zakaj v tej sezoni »pri nas doma« gostom še ni uspelo zmagati. Z gladko zmago (5:1) so navdušili zvesto občinstvo in se zasluženo prebili na vrh lestvice. Vsi mediji poročajo o drastičnem naraščaju števila obolelih okuženih z virusom HIV, zlasti v državah tretjega sveta. Tudi v Sloveniji je okuženih iz leta v leto več, zato je še toliko pomembneje ljudi seznanjati o načinu okužbe in predvsem o preventivi. Morda se nekomu, ki mu nogomet v našem kraju ne pomeni veliko, ali mu ne pomeni nič, zdi, da v tem ni ničesar presenetljivega in mu je pisanje (prebiranje) takšnih strani v Občanu »trošenje« odvečne energije. Vsem takšnim in pa tudi vsem ostalim naj postrežem z nekaj dejstvi, ki presegajo okvirje nogometa, športa kot dela našega prostega časa, pa tudi način življenja v naši občini. Kovinarjeva članska ekipa šteje 17 nogometašev, fantje so vsi domačini in jih predobro poznate in je pisati o njihovih karakterjih nepotrebno…Trenutni športni uspeh je samo njihov: zasedajo vodilno mesto v 3. slovenski ligi, zasedajo vodilno mesto na lestvici Fair play – kot najbolj disciplinirano, ali če želite najbolj športno in kulturno moštvo in so vzor vsem ostalim v klubu. Med tednom jih lahko opazujete tudi na treningu na igrišču. In takrat se spomnite: ti fantje prihajajo na treninge po opravljenih delovnih obveznostih, večina izpusti domače obroke in popoldanske počitke, druženja s prijatelji, hobije… upam, da veste, da to počno zase, za naš klub in tudi za vse vas – ne za denar, kot je pri nogometu v navadi. Zato so vzor v tej občini. Predvsem pa so vzor mlajšim generacijam. Njihovi uspehi se zrcalijo v očeh naših najmlajših. In, če bodo ti čez nekaj let podobni, smo naredili ogromno. Smo na najboljši poti… Poglejmo to isto stvar še malo drugače: vprašajmo se, zakaj je naš mali kraj tako prijeten. Zakaj se ne bojimo ponoči prepešačiti naših nekaj ulic? Zakaj se starejši in mlajši spoštujemo in upoštevamo? Kje so ti najstniški huligani? Odgovor je preprost. V NK Kovinarju ni prostora za takšne. In premislite! Večina štorskih dečkov je v klubu… Tudi to je bodočnost našega kraja! December 2005 V ta namen deluje na Medicinski fakulteti v Ljubljani projektna skupina VIRUS, s katero smo se povezali tudi člani ŠKŠ. Na dan boja proti AIDS-u, 1. decembra, smo v ZD Štore delili rdeče pentlje in brezplačne kondome in na ta način želeli seznaniti krajane občine o tej neozdravljivi bolezni. Upam, da nam je uspelo vsaj malo osvestiti ljudi o bolezni AIDS. KONČNO V ŠTORAH NEKAJ ZA RAZVAJANJE TELESA IN DUHA “LEPOTNI CENTER BARBARA” Irena OBERŽAN Pred nami so mrzli turobni dnevi, kateri nam jemljejo moči in pozitivne naravnanosti. Premagovanje takšnih dni si lahko popestrimo z zelo širokim spektrom stvari, ki nas obogatijo z novimi močmi ter zadovoljstvom samega sebe. Zelo sem ponosna, da se v občini Štore razvijamo in s tem dokazujemo svoje kakovosti in kvalitete. Prav gotovo je k razvijanju pripomogla naša občanka Barbara Čanžek s svojo vizijo, idejami in nenazadnje tudi z odprtjem novega ter edinega lepotnega centra Barbara, ki ima svoje prostore ob štadionu na Lipi. Prepričana sem, da mnogi izmed vas niste vedeli za ta 22 ŠTORSKI OBČAN DAN BOJA PROTI AIDSU AKTUALNI DOGODKI NK KOVINAR ŠTORE DANES ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI lepotni center. Sama sem ga odkrila s pogledom na plakat in se zamislila, koliko naredim oziroma nasploh naredimo zase in svoje telo. Nekega dne sem bila utrujena in zelo slabo razpoložena, zato sem se odločila, da naredim nekaj zase, za svoje telo in dušo. Zavrtela sem telefonsko številko in poklicala, če imajo morda čas zame; da bi me malce razvajali in mi polepšali dan. Seveda so me sprejeli toplo s prijaznim nasmehom in mi predstavili njihov zares izjemen program s celo paleto najrazličnejših storitev. Malce sem se ozrla po salonu, ki je zelo profesionalno dodelan, kar dodatno kaže njihovo sposobnost in drugačnost, po kateri so prepoznavni. Po daljšem strokovnem mnenju sem se nazadnje odločila, da se predam nežnim rokam maserke, katera mi je pripravila pravo romantično vzdušje z glasbo, ki je izvabljala šumenje morja, gozdov, petje ptic… Topel prostor, aroma, kakovostna olja, spretne roke so me popeljale v svet sanj in popolnega sproščanja. Po končani masaži sem stopila skozi druga vrata, kjer je frizerski salon. Tam mi je Barbara umila lase, izvajala masažo na lasišču, me postrigla po zadnjih smernicah in oblikovala pričesko, le-ta je pripomogla k mojemu celotnemu sproščanju in moji podobi. To pa še ni vse. Oblikovala mi je še nohte z manikuro Jessica. Za konec pa mi je naredila prečudovit dnevni make up. Ko sem zapuščala lepotni center Barbara, sem občutila svoje sproščujoče telo in dušo. Poprosila sem še za letak, kjer so nanizane vse storitve, ki jih izvajajo v lepotnem centru Barbara. Med njimi sem spoznala mnogo meni še ne poznanih stvari, ki jih bom v bodoče prav gotovo preizkusila. Nekatere izmed njih so: Biobtron-svetlobna terapija, ki se uporablja v revmatologiji, športni medicini, fizoterapiji ter rehabilitacijah. Ultrazvok - zdravljenje celulita, oblikovanje telesa tako za moške kot za ženske. Depilacija, wellnes programi, pedikura, manikura, masaže, nega obraza, make up, piling telesa, anti celulitni programi in še in še bi lahko naštevala. Skratka, sem presenečena, da se v Štorah odvija tako kakovosten program v lepotnem centru. Sama sem zadovoljna zapuščala salon in vsi, ki si želite spremeniti svojo podobo in sprostiti svojega duha, obiščete lepotni center Barbara. Tukaj vam bodo prijazno svetovali z najnovejšimi načini in smernicami, ki jim sledijo z nenehnim izobraževanjem. Za konec bi se v imenu vseh zahvalila lepotnemu centru Barbara za vso prijaznost, ki jo začutimo, ko vstopimo v vaš salon. Pri vas je lepo, ker nas razvajate z vso predanostjo in vašim duhom. Hvala vam. SV.MARTIN IZ MOŠTA NAREDI VIN Jani GLAVAČ ..je znan pregovor, iz katerega lahko razberemo , da je 11. november dejansko nekakšna prelomnica za tiste, ki se ukvarjamo z vini. Pa vendarle najprej, kdo je bil Martin Tourski. Rodil se je okoli leta 316 v Sabarii , to je v današnjem Sombotelu na Madžarskem , umrl pa je 8. novembra v Toursu v Franciji. 23 Ker je bil pogreb 11. novembra , je na ta dan tudi njegov god in ne na dan njegove smrti (vinski brevir). Sv Martina slavijo v mnogih deželah , seveda pa to ni edini svetnik , ki ga na Slovenskem častimo v povezavi z vinom. Pravzaprav jih je še nekaj in mednje sodi tudi sv.Urban. Njegov god praznujemo 25. maja, v času, ko cveti vinska trta in je zavetnik viničarjev , vina, vinogradnikov, sodarjev. Rad pa bi omenil še enega pomembnega vinskega svetnika . To je sv. Janez , apostol in evangelist, zavetnik viničarjev. Umrl je 27. decembra in okoli njega je veliko legend. Pa vendarle bi rad opisal tisto, ki govori, kako je moral iz keliha popiti strup. Zaprosil jih je za malo vina, in ko so mu ga dodali v kelih, je ostal živ, zato je kot svetnik večkrat upodobljen s kelihom, iz katerega moli kača. To govori v prid, da ima vino resnične antiseptične lastnosti...No, in zakaj sem moj prispevek v Občanu začel s svetniki. Predvsem zaradi tega, ker imam občutek, da velikokrat na veliko praznujemo, pozabljamo pa na tisto bistveno »ZAKAJ« in nedvomno sta meseca november in december še kako izpostavljena. Rad bi spomnil, da mladi velikokrat niti ne vedo, kaj pomeni izraz »šentjanževec« , pa vendarle ga tako radi uporabljamo ob vseh mogočih slavnostnih dogodkih . Ko sem nekoč z »nekom« izmenjal nekaj besed o šentjanževcu , me je prepričeval, da je edino, kar je pomembno pri tem »kvaliteta« vina , saj ne da kvaliteta ni pomembna (še kako), ampak tukaj se izgubi tisti ZAKAJ. In kje potem dobimo šentjanževca ? Vsako leto 27. decembra se odpravimo v cerkev sv. Janeza, ki v naši občini stoji na idilični točki v Šentjanžu nad Štorami. Vsak vinogradnik prinese v primerni posodi svoje vino, ki se ga v cerkvi žegna. Blagoslovljeno vino odnesemo domov in ga malo pritočimo v vsak sod . Včasih pa so gospodarji prav to vino , ki so ga prinesli iz žegna, še posebej pazili in so ga ponudili samo ob najpomembnejših dogodkih, kot na primer ob rojstvu za porodnico, za odhajajočo nevesto, ob kakšni pomembni izgradnji itd. In ZAKAJ sv. Martin naredi iz mošta vin. Ko meseca septembra ali oktobra potrgamo pridelek v naših vinogradih, ga sprešamo in pripravimo za vrenje. Tako naj bi do goda sv. Martina vso vino normalnih trgatev že odvrelo, kar pomeni, da je vino sedaj močno, se pravi, z zadostno alkoholno stopnjo in od tega trenutka dalje govorimo o vinu in ne več o moštu. Od tu pa do novega leta ima vino nekako čas, da postane bistro in v primerni posodi dobi vse tiste lastnosti, ki jih žlahtna kapljica mora imeti. Sedaj pa bi se rad vrnil v sedanjost, med naše vinogradnike. S sajenjem in gojenjem vinske trte si ne želimo samo počasi vračati podobo naših gričev, kot je bila v teh krajih včasih, pač pa želimo tudi samo vino postaviti v tiste okvirje, kamor vino tudi sodi. Naša naloga je, da širimo vinsko kulturo, seveda pa pri tem ne pozabimo na naše navade in običaje, na našo kulturo. In če sem v tem prispevku do tukaj zelo na kratko poskušal poudariti nekaj navad naših prednikov, za katere mislim, da je prav, da jih še naprej ohranjamo, pa bi v nadaljevanju rad opozoril na trud in skrb naših vinogradnikov, ki skrbijo za svoje vinograde skozi vse leto. Pa ne samo vinograde, tudi kleti zahtevajo umno in preudarno delo. December 2005 ŠTORSKI OBČAN Kako dobro smo vinogradniki delali skozi celo leto, pa ugotovimo v spomladanskih mesecih, ko organiziramo odprto ocenjevanje vin. Vina ocenjujejo ugledni enologi iz naše države. Čeprav bo kdo rekel, da z objavo rezultatov lanskega letnika malo zamujam, pa bi rad povedal, da so sedaj znani vsi rezultati iz vinorodne dežele Podravje in da smo dosegli povprečno oceno 17,94 točke, kar nas uvršča skoraj čisto na vrh uspešnosti vinogradniških društev. Ker so nekateri naši vinogradniki dosegli res odlične rezultate, je prav, da jih tudi objavimo in jim zaželimo, da bi tudi letošnja vina dobila tako laskave ocene kot lanska. Ocenjevanje vin – degustatorji med delom Mesto št.vzo. Priimek ime Kraj okoliš sladkor sorta povp 1. 35. Pajk Jožica, Srečko Kompole 162 Kompole 8,00 b.zvrst 18,28 2. 32. Mastnak Sonja, Maksi Prožinska vas 68 Prožinska vas 8,00 b.zvrst 18,2 3. 14. Stojan Olga, Jože Prožinska vas 62 Prožinska vas 8,80 b.zvrst 18,18 4. 33. Strniša Stanislav Vrbno 26a Dramlje 10,00 b.zvrst 18,14 5. 45. vinogradništvo Glavač Prožinska vas69 Prožinska vas 7,80 b.zvrst 18,12 6. 7. Šuster Danica - Albin Prožinska vas 40 Sladka gora 7,80 b.zvrst 18,04 7. 30. Žmahar Marjan Prožinska vas 29 Prožinska vas 7,00 b.zvrst 18,02 8. 18. Korenjak Martin Prožinska vas 43 Dramlje 8,60 b.zvrst 17,96 9. 27. Čadej Marjana, Aleksander Kompole 71 Buče 7,40 b.zvrst 17,84 10. 17. Korenjak Martin Prožinska vas 43 Dramlje 7,00 b.zvrst 17,72 11. 19. Doberšek Blanka, Marjan Pečovje 31 a Pečovje 7,00 b.zvrst 17,68 12. 37. Grosek Stanka, Branko Brecljevo 44 Brecljevo 7,00 b.zvrst 17,6 13. 21. Kresnik Milan Kompole 53 Kompole 6,20 b.zvrst 17,54 14. 1. Jazbec Franc Draga 3 Srebernik 5,40 b.zvrst 17,48 15. 38. Fajdiga Marko Cvetke Jerin1 Dramlje 6,00 b.zvrst 16,92 AKTUALNI DOGODKI BELA ZVRST CHARDONNAY št.vzo. Priimek ime Kraj okoliš sladkor sorta povp 1. 41. Stojan Ivan Prožinska vas 62 a Kompole 7,80 chardonnay 18,26 2. 26. Bergles Peter Bobovo 7 Bobovo 8,00 chardonnay 18,24 3. 5. Šuster Danica - Albin Prožinska vas 40 Sladka gora 8,00 chardonnay 18,14 4. 2. Jazbec Franc Draga 3 Srebernik 6,20 chardonnay 17,92 KERNER št.vzo. Priimek ime Kraj Okoliš sladkor sorta povp 1. 15. Stojan Olga, Jože Prožinska vas 62 Prožinska vas 8,00 kerner 18,38 2. 40. Stojan Ivan Prožinska vas 62 a Kompole 8,00 kerner 18,32 3. 11. Kapel Franc Svetli Dol 13 Kalobje 8,00 kerner 18,22 4. 31. Žmahar Marjan Prožinska vas 29 Prožinska vas 7,80 kerner 18,22 št.vzo. Priimek ime Kraj Okoliš sladkor sorta povp 23. Namurš Franc Sp. Tinsko 9 Tinsko 9,00 laški rizling 2002 18,84 LAŠKI RIZLING 1. 2. 13. Oberžan Anton Prožinska vas 22e Prožinska vas 8,20 laški rizling 18,36 3. 28. Ferenčak Stanislav ml. Prožinska vas 35 Prožinska vas 8,00 laški rizling 18,24 4. 10. Kapel Franc Svetli Dol 13 Kalobje 7,90 laški rizling 18,16 December 2005 24 ŠTORSKI OBČAN SAUVIGNON št.vzo. Priimek ime Kraj Okoliš sladkor sorta povp 1. 46. vinogradništvo Glavač Prožinska vas 69 Prožinska vas 8,00 sauvignon 18,32 2. 44. Polak Jožica, Zdenko Razgledna 10 Črešnjice 7,20 sauvignon 18,14 3. 6. Šuster Danica - Albin Prožinska vas 40 Sladka gora 7,70 sauvignon 17,3 4. 12. Kapel Franc Svetli Dol 13 Kalobje 7,60 sauvignon 16,82 št.vzo. Priimek ime Kraj Okoliš sladkor sorta povp 1. 22. Namurš Franc Sp. Tinsko 9 Tinsko 9,00 traminec 18,36 2. 42. Feldin Alenka, Jure Vrbno 64 Babna gora 7,80 traminec 18,28 TRAMINEC MUŠKAT OTONEL 1. št.vzo. Priimek ime Kraj Okoliš sladkor sorta povp 43. Feldin Alenka, Jure Vrbno 64 Babna gora 8,20 mušk.otonel 18,22 Priimek ime Kraj Okoliš sladkor sorta povp RDEČA ZVRST št.vzo. 1. 34. Strniša Stanislav Vrbno 26a Dramlje 6,00 r.zvrst 16,68 1. 39. Fajdiga Marko Cvetke Jerin1 Dramlje 6,20 r.zvrst 16,68 MODRA FRANKINJA št.vzo. Priimek ime Kraj Okoliš sladkor sorta povp 20. Doberšek Blanka, Marjan Pečovje 31 a Pečovje 5,20 m.frankinja 17,6 št.vzo. Priimek ime Kraj Okoliš sladkor sorta povp 1. 4. Šuster Danica - Albin Prožinska vas 40 Prožinska vas 6,80 modri p. 18,24 2. 47. Glavač Tomaž, Primož Prožinska vas 69 Prožinska vas 6,00 modri p. 17,72 1. AKTUALNI DOGODKI MODRI PINOT ŽAMETNA ČRNINA 1. št.vzo. Priimek ime Kraj Okoliš sladkor sorta povp 3. Jazbec Franc Draga 3 Srebernik 5,40 žametna č. 17,12 Prvaki: z desne proti levi Jože Stojan – kerner, Tone Oberžan – laški rizling, dipl.inž. Darja Bolha - predstavnica ocenjevalne komisije, Jani Glavač – predsednik društva »Polič», Srečko Pajk – m.belo, Darja Glavač – sauvignon, Ivan Stojan - chardonnay Na koncu pa bi rad vsem vinogradnikom in vinogradnicam ob iztekajočem se letu zažel veliko dobre kapljice tudi v prihodnje , vsem bralcem našega Občana pa veliko lepih in srečnih dogodkov v novem letu. » NA ZDRAVJE « 25 December 2005 Obiskal sem človeka, ki je velik del svojega bogatega življenja podaril gasilstvu. Mirne duše ga lahko imenujem pravo gasilsko legendo. To je gospod Anton Mačkošek, po rodu iz Šentjurja, že zelo dolgo časa stanuje v Štorah, sicer pa velik lokal patriot, zvesti mož, dober oče in zlati dedek ter dolgoletni gasilec. In prav gasilstvo bo rdeča nit najinega razgovora. ŠTORSKI OBČAN: Glede na to, da sva se za naš lokalni časopis že pogovarjala in “obdelala” vašo bogato življenjsko pot, se bova danes osredotočila na gasilstvo. Zato za začetek čisto kratko in preprosto vprašanje; Če bi se še enkrat rodil, bi bil gasilec? G. ANTON MAČKOŠEK: Na to vprašanje bi lahko podal zelo dolg odgovor, vendar bom poskušal odgovoriti bolj na kratko. Absolutno da. Že kot otrok sem občudoval gasilce, njihove uniforme, opremo, ki je bila takrat za tisto obdobje kar dobra, obnašanje gasilcev na vajah, izjemno disciplino in še bi lahko našteval. Tudi moj oče je bil gasilec in nikoli v življenju ne bom pozabil pogreba, kako so gasilci očeta pospremili k zadnjemu počitku. Poleg tega pa je pri gasilcih značilna humanost, tovarištvo in pravo prijateljstvo. ŠTORSKI OBČAN: V Štorah ste poleg pokojnega Štefana Krumpaka človek, ki je v naši občini prejel največ priznanj. Verjetno ste nanje ponosni in na svojo prehojeno pot. G. ANTON MAČKOŠEK: Res je, da imam krepko čez sto raznih odlikovanj in priznanj, res je tudi, da mi vsa veliko pomenijo. Bilo je vloženega veliko mojega časa in truda v gasilstvo in hvaležen sem svoji ženi Mari, ki mi je vedno stala ob strani in mi pomagala tudi takrat, ko sem v gasilskih vrstah doživljal težke čase. Od vseh priznanj, ki pa sem jih dobil, sem najbolj ponosen na občinsko priznanje, ki sem ga dobil lansko leto in je zame krona mojega dela. ŠTORSKI OBČAN: G. Tonči ( tako ga jaz tituliram, saj me pozna že skoraj 54 let), ko ste govorili o občinskem priznanju, so vam solze oblile oči, če sem čisto odkrit in do vas pošten, smo na vas ponosni tudi občani, saj nam po svoje tudi promovirate ime naše občine preko gasilskih vrst po domovini in tujini. G. ANTON MAČKOŠEK: Še enkrat bi rad poudaril, da visoko cenim občinsko priznanje in ga smatram za vrhunec mojega dela ne samo v gasilstvu v Štorah, ampak tudi za vsa dela, ki sem jih opravljal v preteklosti. V mislih imam oskrbo s pitno vodo, vodovod smo gradili z udarniškim delom, kjer sem vodil vsa dela in skrb za potrebni material. Gradili smo namreč vodovod iz Žerviš do Lipe. December 2005 26 ŠTORSKI OBČAN Srečko KRIŽANEC ŠTORSKI OBČAN: Katero obdobje v delovanju gasilstva vam je ostalo v najlepšem kotičku vašega spomina? G. ANTON MAČKOŠEK: Bilo jih je sicer veliko. Če se v mislih povrnem v obdobje po vojni, nam je bilo hudo zaradi slabe gasilske opreme, ampak z leti, so se začele stvari urejati in izboljševati. Tako smo leta 1953 odprli nov gasilski dom in je bilo v gasilskih vrstah veliko mladih. To je bilo lepo obdobje in se je zgodilo veliko lepega. ŠTORSKI OBČAN: In katero obdobje bi najraje čim prej pozabili? G. ANTON MAČKOŠEK: To pa je bilo obdobje med leti 1960 in 1970. Takrat se je v gasilstvo neupravičeno mešala politika in organi notranjih zadev. To je bilo zame dokaj mučno stanje, na srečo pa se je vse lepo končalo. ŠTORSKI OBČAN: V tako dolgem obdobju delovanja, krepko čez pol stoletja, si človek nabere seveda ogromno bogatih izkušenj. Kaj bi priporočali mlajšim članom gasilskih društev in seveda tistim, ki bi želeli priti v njihove vrste, G. ANTON MAČKOŠEK: Moj nasvet je čisto preprost in to, kar bom povedal sedaj je v meni že iz mladosti. Pomembno je znanje, tega ti ne more nihče vzeti in je največje bogastvo pri vseh stvareh v življenju, in seveda disciplina. To je temeljna podlaga, z leti pride tudi praksa. To je garancija za uspeh in zadovoljstvo za lepo in bogato življenje. ŠTORSKI OBČAN: Glede na vaša leta, so vaše misli še vedno tako sveže in izžarevate veliko mero pozitivne energije tako, da me v pogovoru z vami vedno objame optimizem. Mi lahko zaupate recept? G. ANTON MAČKOŠEK: Res je, da imam za seboj kar nekaj let, za kar pa sem prepričan, da mi je bilo to podarjeno že v zibelko. Seveda pa me poleg tega osrečuje moja družina, ki mi največ pomeni. Presrečen sem, kadar smo skupaj. Prihodi mojih najdražjih me vedno znova pomladijo in me krepijo. Po prestani bolezni se strogo držim navodil zdravnikov in sem do sebe zelo discipliniran. Razvedrilo poiščem v naravi, saj mi dnevni sprehodi odlično denejo. Rad srečujem ljudi, s katerimi se pogovarjamo in izmenjujemo svoja mnenja, najbolj pa me razveseljujejo otroci, ko gredo iz šole in me vsak lepo pozdravi. Vsakemu posebej pozdrav tudi vrnem in sem hkrati ponosen na našo osnovno šolo in vzgojo staršev in učiteljev. ŠTORSKI OBČAN: Ko ste na letošnjem 5. regijskem veteranskem srečanju na Svetini sprejeli spominsko ploščo, ki smo jo veterani ob 60. obletnici organiziranega gasilstva v Štorah predali gasilcem iz Štor, ste s svojim čudovitim govorom na vse udeležence napravili izjemen vtis. Kakšne občutke ste doživljali vi? G. ANTON MAČKOŠEK: Povem čisto odkrito, da sem želel s tem govorom apelirati na vse prisotne, ki jih je bilo skoraj tisoč, da gasilcem pomagajo po svojih najboljših močeh. Naj ne bodo pasivni opazovalci, ampak aktivni pomočniki gasilcem. ŠTORSKI OBČAN: Prejšnji mesec ste dobili izjemno visoko gasilsko priznanje v Celju. Za kakšno priznanje gre? G. ANTON MAČKOŠEK: To je visoko priznanje za posebne zasluge v gasilstvu. ŠTORSKI OBČAN: Sprejmite tudi iskrene čestitke bralcev AKTUALNI DOGODKI PONOSEN SEM NA PREHOJENO POT ŠTORSKI OBČAN ŠTORSKEGA OBČANA. Še delate kaj na področju gasilstva? Vemo, da ste pisali strokovne članke, bili predavatelj in učili mladino, ukvarjali ste se z zgodovino gasilstva. G. ANTON MAČKOŠEK: S temi aktivnostmi se ne ukvarjam več, sem pa zelo kritičen opazovalec odnosa nekaterih do preteklosti. Visoko spoštujem vse tiste, ki ljubijo svojo domovino in svoj kraj in o življenju v njem lepo pišejo. S tem bogatijo spomin na mladost, ki so jo preživljali. Zelo so mi všeč članki osnovnošolcev v lokalnem časopisu. Apeliral bi na občane, da bi čim več pisali o dogajanju v naši občini. Jaz imam Štore zelo rad in sem nanje zelo ponosen. Kjer koli po svetu sem bil, sem vedno povedal, da sem iz Štor in veselim se vsakega uspeha na vseh področjih, ki se dogajajo v Štorah. ŠTORSKI OBČAN: G. Tonči, na koncu najinega dolgega razgovora bi se vam rad iskreno zahvalil za vse, kar ste mi povedali in če želite sedaj, ko smo v predprazničnem času, lahko tudi izrazite kakšno željo. G. ANTON MAČKOŠEK: Običaj pri nas Slovencih je, da si ob koncu leta zaželimo vesele božične praznike in veliko zdravja, sreče ter zadovoljstva v prihajajočem 2006. letu. To želim vsem od najstarejše do najmlajše generacije naše občine. LE KAJ JE MEDIJSKI TEHNIK? Pa si poglejmo! AKTUALNI DOGODKI Danijela PAJ 21. stoletje. Tehnologija je dosegla višek. Svetovni splet prodira v svet. Komuniciranje preko neposrednikov je sedaj nekaj čisto vsakdanjega. Slika in njena grafika podirata rekorde. Hitrost sporazumevanja ima neprekosljive časovne zmogljivosti. Takole nekako bi lahko zasledili in prebrali pred nekaj leti v kakšni znanstvenofantastični knjigi o prihodnosti, bolje rečeno sedanjosti. Še sama ne morem verjeti, kako čas hitro beži, z njim pa seveda tudi tehnologija, ki je iz dneva v dan bolj razvita in sposobna vseh neomejitvenih možnosti. Še pred nekaj leti se v Sloveniji še nikomur sanjalo ni, da bo vse to možno z malce domišljije uresničiti tudi pri nas. In res! Kar naenkrat so nas preplavile reklame, najrazličnejši prospekti, revije, lepo in zanimivo oblikovani panoji in kar naenkrat smo se začeli spraševati, kdo je pravzaprav krivec za vse to in še marsikaj. Kmalu smo dobili odgovor: oblikovalci. Ampak ne oblikovalci kar tako, ampak bolje rečeno čisto pravi MEDIJSKI TEHNIKI. stopila v še neznano atmosfero. Takoj me je zadelo, pa ne od droge ali od česar drugega, ampak od zanimanja in radovednosti, kaj vse se mi odpira v času šolanja. Skupaj s tem, da sem spoznala mnogo zanimivih ljudi, prijateljev in nadvse pozitivnih profesorjev, sem se že v prvem letniku skupaj z ostalimi dijaki – sošolci, seznanila z nekaterimi poučnimi nauki, kako fotografirati, kako uporabljati digitalni fotoaparat …Čeprav je bilo to učenje v veliki meri le teorija, sem skupaj z drugimi osvojila kar nekaj zanimivih in poučnih fraz. Verjamem, da mi bodo prišle še presneto prav v času nadaljnjega izobraževanja in šolanja. Tako smo pri osnovah grafičnih procesov, kot sem že prej omenila, imeli opravka s predvsem fotoaparati digitalne smeri, kot tudi to, da smo spoznali, kako in preko koliko posrednikov se lahko prenašajo razne informacije. Spoznali smo prenosnike, posrednike, s svojim posrednim sodelovanjem pa smo marsikdaj ušpičili kakšno neljubo stvar, ki se je na koncu izkazala kot izredno zanimivo – medijsko obarvana! Tudi pri grafičnem oblikovanju smo se dijaki srečali in se še srečujemo z oblikovanjem črk, pisav in besedila. Kdaj pa kdaj pa poprimemo tudi za svinčnike in pokažemo, da tudi mi, medijski tehniki, znamo poprijeti za pisala in da nimamo v rokah samo programirane tipkovnice, ki je nepogrešljiv dodatek in pripomoček medijskim tehnikom. Pri digitalni tipografiji in reprodukciji pa podobno kot pri grafičnem oblikovanju oblikujemo črke, besedila in se nenazadnje dotaknemo tudi merjenja, za katera uporabljamo posebna merila – tipometre. Vsak predmet se navezuje na drugega in tako kot pri teh dveh, tako tudi pri informatiki preizkušamo nekaj, za kar smo že slišali, uporabljamo vsak dan, pa si ne znamo razložiti, kako in kaj je s spletnimi stranmi. To se učimo pri urah informatike, ki so vsakič nekaj posebnega. Z velikim pridihom humorja se prijazni profesor dotakne prav vsakega in ga spodbudi k intenzivnejšemu delu. Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bili medijski tehniki tako zahteven kader. Z vsem tem so povezane tudi ogromne količine denarja, katerega pa smo s pomočjo Ministrstva za šolstvo vedno deležni, in tako je tudi prav. V Sloveniji se na novo izobražujejo ljudje, ki bodo še kako pomembni v razvijajoči se tehnologiji in v vsem hitrem tempu. Bodoči medijski tehniki se vsak dan znova srečujejo s čim novim, boljšim, sodobnejšim in bolj razvitim. In tako jih lahko primerjamo z znanstveniki ali kaj podobnega, kateri prav tako razvijajo nove in predvsem lažje in boljše smernice za prihodnost na področju prenosa medijev. Vsa Slovenija se je spraševala, kaj to pomeni, a mi se nismo dali motiti, ampak smo se odločili, da skupaj z ostalimi radovedneži spoznamo njihovo delo in stopimo v sodobnejši svet. Mi smo od drugih radovednežev, ki jih mimogrede ni bilo malo, to začeli okušati na lastni koži. Tudi fotografija in videotehnika je le en nov predmet, ki se v malce drugačni obliki razlikuje od drugih, navadnih predmetov. Tam se naučimo podjetništva, osnov animacije in se naučimo kako sami poslovati in imeti podjetje, če se za to vrsto poslovanja tudi odločimo. Lepo preprosto… Ko se je bilo treba ob koncu osnovne šole odločiti, kam naprej, sem skupaj s svojimi vrstniki Vsekakor je program zanimiv, saj poleg osnovnih predmetov, kot so angleščina, slovenščina in matematika, nudi še 27 December 2005 PRAZNOVANJE BOŽIČA Ivanka TOFANT Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo božjega učlovečenja. Če je kaj mogoče, zlahka verjamemo. Čudovita skrivnost o božiču pa prinaša radost v srca, upanje v življenje, pesem pa nam seže globoko v srce in nas navdaja z mirom in srečo. Odkod torej čar božičnega praznika, ki se mu ne morejo upreti celo mnogi neverniki. Kolikor nam je danes znano, prvi kristjani niso obhajali praznika Jezusovega rojstva. Prva vest o praznovanju božiča prihaja iz zahoda. Različni narodi so praznovali božič ob različnih časih, zahodna cerkev pa ga že od nekdaj praznuje 25.decembra. Tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, so izbrali datum v času, ko se dnevi ponovno začnejo daljšati. Kristjani ne praznujemo božiča kar iznenada, ampak se nanj pripravljamo že v adventnem času (advent-prihod). To traja štiri adventne nedelje, ki pomenijo štiri obdobja zgodovine stare zaveze. Božič je od nekdaj družinski praznik. V adventnem času naj bi se vsaj ob nedeljskih večerih družina zbrala okoli adventnega venčka, prižgala svečko na njem in nekaj zmolila ali zapela božično pesem. Vsako nedeljo se prižge eno svečko več, ki simbolično ponazarja, da smo vedno bliže prihodu. Na predvečer božiča ali sveti večer naj bi se postavile jaslice, ki predstavljajo upodobitev prizora Jezusovega rojstva. Namen te upodobitve naj bi bil ljudem v pomoč pri pobožnem premišljevanju. Božično drevo, stoječe pokonci, okrašeno z lučkami kot središče domačega praznovanja, pa naj bi bilo simbol upanja in veselja. Na božični dan so tri maše. Prva je polnočnica, ki je ponavadi najbolj obiskana, druga zorna maša, tretja pa dnevna velika maša. Božič je eden od lepših in prijetnejših doživetij vsakega posameznika-še posebno otrok. Pomen praznika je med drugim tudi nesebično darovati in osrečiti svoje bližnje. Božič naj bo dan, ko se božje druži s človeškim, zemeljsko z nebeškim, časno z večnim. To je dan, ko naj bi bilo konec tesnobe, ker je naša končnost sprejeta v božjo neskončnost. December 2005 Sestavine: - 1,5 kg krušne moke (ržene ali navadne) - 6 dag kvasa - 1 žlička sladkorja za kvas - nekaj žlic mlačnega mleka za kvas - 1 žlica soli - 1/2 do 3/4 litra mlačne vode - 1 kg narezanega suhega sadja ( hruške, jabolčni krhlji, slive, orehi, rozine in fige) ali - 1 kg mehke moke - 12 dag masla - 12 dag sladkorja - 2 zavitka vanili sladkorja - 1 jajce - 3 rumenjaki - 4 dag kvasa - mleko, sol, rum in limonina lupinica ŠTORSKI OBČAN RECEPT ZA BOŽIČNI KRUH Priprava sadja: Suho sadje operemo, namočimo v malo vode, da jo sadje posrka. Narežemo ga na koščke in poškropimo z dvema žlicama dobre slivovke. Priprava sadnega kruha: Sestavine za kruh pomešamo ( razen sadja), dodamo vzhajan kvas in zamesimo srednje trdo testo. Dodamo mu pripravljeno sadje, ponovno zamesimo in oblikujemo hleb. V košarici ga pustimo vzhajati. Pečemo pri 180 C. Režemo in jemo ohlajenega. DOBRI MOŽJE Mateja ZAKELŠEK Ko je vse potihnilo, ko so ugasnile luči v sosednji stolpnici, ko nisem več slišala, kako zgornji sosedje skačejo v lase drug drugemu, me je prijelo, da bi napisala nekaj, kar bo ljudi v teh dneh navduševalo in jim dajalo napotek pri tem, kako pomagati dobrim možem pri nakupih. Mislim, da je bil petek, zato sva se s prijateljico in hkrati s sostanovalko odpravili v trgovinski center, da si narediva zalog za prihodnjih deset dni. Sprehajali sva se med policami, na katerih je bilo naloženega vsega toliko, da sem se občasno začela spraševati, kdo bo vse to pokupil… Ni šlo namreč za potrebne in nujne življenjske artikle, ampak sva se ustavljali ob rečeh, kot so: sladkarije, igrače, modna oblačila. Ob sladkarijah sem tehtala, s čim bi si tokrat v telo vnesla malce tistega hormona, ki te preseneti vsakič, ko ga zaužiješ, saj si potem vsaj petnajst minut vesel, naslednjih petnajst pa tuhtaš, zakaj si ponovno potreboval za smeh in veselje zavitek čokolade, namesto da bi se pogovoril s kom, ki te razume, ki hlasta po tem, da bi ga poklical. Ne, živimo 28 AKTUALNI DOGODKI izobraževanje tujih jezikov. Torej, kdor si želi razgibanega dela, ki se prenaša tako kot v radijskih kot tv – hišah, pa tudi v drugih medijih, je medijski poklic PRAVI ZANJ. Če želimo, da si pred seboj, v naših možganih, ustvarimo nekaj, kar nas zanima …, moramo to najprej spoznati od blizu, natančneje, v te velike skrajnosti se moramo poglobiti in si ustvariti vizualno – slušno podobo, katero moramo poznati vsi, ki hočemo nekega dne postati to, za kar se trudimo štiri leta in je poklic prihodnosti – MEDIJSKI TEHNIK! ŠTORSKI OBČAN AKTUALNI DOGODKI pač v zlati dobi, ko nihče ne bi rad bil nikomur v breme in zato se raje ob težavah zapremo v sobo in požiramo sladke grehe, ob katerih nemo rešujemo svoje dvome. Toda, kaj, ko ti trenutki skoraj nikoli ne prinesejo pravega odgovora, prej bi pristala na to, da nas pahnejo v depresijo in majhen dvom lahko postane velika težava, zaradi katere marsikdo ne vidi izhoda in potem… v časopisih prebiramo črno kroniko. Seveda, da ne boste mislili, da sem sama kakšen ekstrem in nikdar ne kupim česa podobnega; ne, temveč rada vam bi navedla razlog, ob katerem boste morda naslednjič, ko boste stali pred polico in vas bo le-ta vabila, da kupite svojim najdražjim kaj tako dobrega, da kar ne bo mogel pozabiti na vas, pretehtali, ali ne bi bilo bolje, če bi tega svojega dragega ali pa drago presenetili s tem, da jo povabite na klepet, na dobro igro s kartami, v kateri boste bolj spoznavali drug drugega, kot pa v primerih, ko boste ob predaji sladkega darila skupaj le za trenutek, potem pa bo na vašem hrbtu pisalo: ne moti. Naslednja postaja so bile igrače. Igrače so za otroke posebna strast, ob katerih se naučijo veliko novega in ob katerih nam… dajo mir. Vzemite, prosim, v zakup tudi slednje zapisano, kajti, ko se pogovarjam z mladimi (ob različnih priložnostih), mi čedalje večkrat dajo na znanje, da je tako vseeno, kaj si oni mislijo, kako oni gledajo na te reči, saj se zanje (po večini) nihče ne zmeni in jih sploh ne jemlje resno. Otroci, moj Bog, niso igrača. Otroci so veliko večji in mogočnejši, kot si marsikateri gospod ali gospa upata misliti, zakaj s svojim zvedavim pogledom ti ponudijo različne opcije in s teboj ne operirajo, kakor da bi hoteli v tebi zamenjati nekaj, kar ustvarja pomembne fiziološke funkcije, ki ti pomagajo misliti in jih nadomestiti s plastičnimi substituti, nato pa jih vstaviti vsakič znova, ko bo rok uporabe potekel, ko ne boste več razmišljali po njihovo.(!) Male in iskrene glave presenetljivo hitro doumejo, da so presežek, zatorej sprejmite njihovo tarnanje in njihova pisma, ki jih v teh dneh pišejo tistim, za katere menijo, da jim lahko brezpogojno zaupajo kot opozorilo, da ste v čem pretiravali. Da ste nesramno od svojega dečka ali pa deklice zahtevali, da postane nekaj, kar ni. Da ste z njihovim izpisom ocen hoteli nastopati nasproti drugim in se ponašati z nečim, kar ni vaše. Ste pozabili, da ste tudi vi nekoč bili otroci in takrat niste želeli staršev, ki bi se jih bali, ampak ste ob sebi iskali oporo in nekoga, ki bi vas usmerjal, nekoga, ki bi vam rekel: »da, prav si se odločil…« oziroma: »ne skrbi, bo pa naslednjič bolje…« ?!? Če bo ta tekst, ki sem ga spisala, pojma nimam, zakaj ali čemu, preprosto so prsti tipkali kar sami od sebe, prinesel več obilja v razmerja z našim največjim zakladom, mladino, bom v jutri stopala bolj samozavestno, predvsem pa srečna, saj bom vedela, da vam je vsaj malo mar za občutja nekoga, ki tiho joče ob vas in ne želi ničesar drugega kakor pa objem in sočutje. Za konec bi se ustavila še pri modi. Pri oblačilih. Vse lepo in prav; naokoli se res ne moremo sprehajati goli, a da bi pretiravali pri izboru svoje garderobe in polnili omare zgolj 29 zaradi tega, da bi zadostili okusom stilistov in postali v očeh drugih občudovanja vredni, pri tem pa pozabili na lastno identiteto, potem smo svojo osebnost že davno izgubili in se samovoljno zlili z množico, ki postopa, kakor narekujejo poglavarji, ki sedijo na prestolu megalomanskih zaslužkov. Resnično bi si želela, da bi postali pogumni in odločni, četudi se ne oblačite po zadnjih trendih. Privoščite si zvrhan koš optimizma in domišljije ter medtem, ko se boste prelevili v Božička ali Dedka Mraza, ne pozabite na tisto toplo svečko, ki gori v vas in vam morda pravi: »Ne, to nisem jaz!« Vas zanima, kaj sem imela od tega dne, od nakupa, ki me je spodbudil, da razmišljam v smeri napisanega? Naj povem, da mnogo. Takrat sem spoznala, da se je spustiti v takšne miselne diskusije in jih s kom, ki ti je podoben, ki se zna nasmehniti tvoji šali, ki ne tovori le svojega prava, deliti, dobro. Ob njih spoznaš, da si drugačen, da izstopaš. Ne glede na to, da je bila najina nakupovalna košarica na pol prazna, vam zaupam, da sva se Miklavža razveselili bolj kot pa pred dvajsetimi leti, ko nisva razmišljali o ničemer drugem kot pa o tem, ali bo punčka, ki sva jo prejeli, boljša od tiste, ki jo je dobila sošolka… Da, lepo je, ko spoznaš, da dobri možje ostanejo živi tudi takrat, ko odrasteš. HUMANITARNA ODPRAVA GANA 2005 V imenu odprave Gana 2005, Manca ZUPANC Po našem prihodu v Gano, so nas na letališču čakali naši prijatelji iz nevladne organizacije DIVOG (Disaster Volunteers of Ghana). Vse članice odprave (Manca Zupanc, Aurora Nassib, Nina Kobilica, Sara Ogrin, Nina Sobotkiewicz) in dva člana DIVOG-a, ter šest velikih nahrbtnikov so stlačili v en džip , kar je po slovenskih merilih že teoretično nemogoče in nedopustljivo, v Gani pa je to resnično in v praksi izvedljivo. Tako smo se po nekaj urni vožnji z letalom še tri ure kot sardine v konzervi, brez najmanjše možnosti premakniti se za milimeter, vozile do mesteca Ho-Hoe, kjer so nas namestili v »rezidenco« ministra za zdravje. Mislim, da se mi je zgodilo prvič in zadnjič v življenju, da sem imela to čast se rokovat z ministrom in spati v njegovi rezidenci. Naslednji dan smo se odpravili v Nkwanto, kjer smo dva tedna preživele v lokalni bolnišnici in spoznavale tamkajšne zdravstvene probleme, režim dela, načine zdravljenja. Naše »uvajanje« se je malce zavleklo, ker smo, kot že druge odprave pred nami imele probleme z prevzetjem našega materiala, ki smo ga mesec prej poslale z ladjo v Gano. Po dobrem tednu pregovarjanja s carinskimi oblastmi (v pristanišče so se odpravile tudi dve članice naše odprave, ker v Gani več dosežeš, če si bel) smo le dobile naš medicinski material. Nato se je začelo naše samostojno delo v manjših vasicah Passa in Damanko, kjer nas je Afrika prvič postavila na realna tla. Delale smo v manjših zdravstvenih centrih, kjer ni tekoče December 2005 ŠTORSKI OBČAN ki jo skupaj z še nekaj kozami stlačijo na streho ali v prtljažnik in nato čakaš in čakaš, dokler niso prodane vse vozovnice in je avtobus poln. Vse skupaj je bila nepozabna izkušnja, ki nas je na trenutke spravljala ob živce, takoj za tem pa presenetila z dogodkom, ki nas je spravil v smeh. Takšna nam bo ostala v spominu Gana-dežela fufuja in bankuja, dežela tisočerih nasmejanih obrazov… Zahvalila, bi se sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli prispevali k naši odpravi, saj brez vas vse to absolutno nebi bilo mogoče izpeljati. ZAHVALA Tudi rane so velik problem. Najpogosteje v rano zatlačijo vato ali jo povežejo kar z umazano ruto, tako, da iz male praske dobimo velike gnojne rane. Tudi malarije je veliko. Za Gance je malarija že, če se slabo počutijo, tako, da se zdravila za malarijo prodajajo na tone. Veliko je tudi problemov z očmi, ušesi ter povišanega krvnega pritiska. Naredile smo tudi predavanje na srednji šoli, kjer smo govorile o zdravi prehrani, higieni in AIDS-u. Obiskale smo tudi malo šolo oz. vrtec, kjer smo razdelile igrače, ki so jih otroci iz vrtca Bovec dolge mesece pridno zbirali, nekaj pa so jih podarila tudi razna slovenska podjetja. Hrana je bila zelo enolična. Pojedle smo veliko kruha, ki je sladek, riža in kurjih beder. Presenečene smo bile nad tem, da pojedo vse kosti, od ribjih do piščančjih. Poskusile smo tudi tradicionalno hrano, ki je banku narejen iz koruze in kasave (gomolj) ter fufu, ta pa je narejen iz kasave in jama. Jam je gomolj, ki pa ima okus po kostanju. Pojedle smo ogromno sadja od pomaranč, anansa, banan, mangov, papaje, arašidov, ki pa so neprecenljivega okusa. Vseskozi smo bile zdrave in razen potovalne driske nismo imele težav. Moje prvo srečanje z javnim straniščem je bilo katastrofalno. Dolg hodnik z deskami pregrajenih prostorov, vsepovsod polno človeških in živalskih iztrebkov, muh in neznosnega smrada. Noter so se sprehajale kokoši in koze. Verjemite, da za nič na svetu nebi prestopila praga tistega prostora (pa še plačat sem ga morala), če nebi bila nuja tako velika. Tudi potovanje po Gani je zgodba zase. Med vikendi namreč nismo delale in smo to izkoristile za raziskovanje narave in turističnih znamenitosti. Plačaš vozovnico, plačaš prtljago, December 2005 Iztok BUKOŠEK – IzzY-B V začetku maja 2005 smo se s plesno šolo Bodipop iz Celja odpravili na enotedenski mednarodni plesni festival v Turčijo, kjer smo s svojo plesno dejavnostjo pred mnogimi državami zastopali Slovenijo. Za udeležitev so bile izbrane plesalke plesne šole in pa dva breakdancerja s celjskega področja. Festival je potekal v turistični pokrajini Antalya v organizaciji njihove univerze Akdeniz. Na festivalu so se s svojimi dejavnostmi predstavile tudi Rusija, Ukrajina, Romunija, Srbija in Črna gora pa tudi domačini so pokazali nekaj svojih spretnosti. Naš nastop smo izvedli dvakrat na dveh različnih lokacijah in obakrat je bil zelo dobro izveden in pohvaljen. Trajal je okoli 45 minut in je bil za vse nas kar naporen. Domačini in ostali udeleženci so bili navdušeni, povabili so nas na njihovo televizijo ter nam podelili priznanje, objavljeni pa smo bili tudi v vseh lokalnih časopisih. Slovenijo smo v vseh pogledih zelo dobro predstavili in smo s svojim dejanjem zelo zadovoljni. Seveda pa potovanje ni bilo brezplačno, ampak je na osebo zneslo kar visok znesek denarja. Zato bi se rad ob tej priložnosti posebno zahvalil Občini Štore ter gospodu Branetu Vodišku s podjetjem Šminka, d.o.o. za svoje prispevke, brez katerih se festivala ne bi mogel udeležiti. Z njihovo pomočjo mi je uspelo zbrati denar, ki sem ga potreboval za uresničitev svojih ciljev in za dopolnitev svoje plesne kariere, kateri se posvečam z vsem srcem. Najlepša hvala. 30 AKTUALNI DOGODKI vode in elektrike. Delo je potekalo od 8 ure zjutraj do 5 ure popoldan z vmesnim premorom za kosilo. Vsak dan nas je pričakala množica ljudi-prišli so tudi iz bližnjih vasi, saj se je vest o belcih, ki zastonj delijo zdravila hitro širila. Največji problem so bile bolečine, ki smo jih poimenovale AF (African pain) saj je vzrok čisto jasen. Nošenje bremen na glavi je za nas bila prava atrakcija, vendar pa je to glavni vzrok za njihove težave. Na glavi nosijo skoraj vse; od posod polnih sadežev, vode, do stolov, drv… ŠTORSKI OBČAN 30 LET VRTCA V ŠTORAH Bernarda MUHIČ, vodja vrtca Že nekaj dni pred samo slovesnostjo smo v vrtcu Lipa pripravili dneve odprtih vrat: starši in otroci, ki vrtca ne obiskujejo, so prihajali na obisk k nam, slikat lasten portret, iskali so skriti zaklad s starši, končali pa z izletom na Pečovje. 01.06.2005. na dan Občine Štore, je bil tudi za vrtec Lipa Prve snežinke so nas presenetile na sončno sobotno jutro. Polni pričakovanj smo se zbrali pred vrtcem, od koder nas je g. Mirko vodil na prvi planinski izlet. Po zasneženem listju smo se vzpenjali po sankaški progi na Pečovje. Na sami poti smo iskali markacije, ki so nas pripeljale do Marije pod Srebotnikom. Potrebni počitka smo odprli svoje nahrbtnike in se okrepčali s čajem in oboževano čokolado. Otroška radovednost nas je vzpodbujala k cilju. Ob poti na Almin dom so nas pozdravljala drevesa, polna ivja. V snegu smo puščali stopinje vse do Vrunčevega doma. Z rdečimi noski in lički smo se pogreli s toplo juho. Otroci so z zanimanjem tipali in opazovali nagačene lovske trofeje in tibetanska goveda. Zadovoljni smo se razšli v pričakovanju novega izziva. JESEN V NAŠEM VRTCU UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE Mateja KOVČE in Poldka KREVEL poseben dan, obeležitev tega lepega jubileja s programom otrok, govoroma podžupana g. Kraglja ter ravnatelja g. Rumpfa. Sledilo je povabilo otrokom na sladoled in na delavnice, kjer so lahko skupaj s starši ustvarili vetrno igračo, poljubno poslikali svojo majčko, kaj zapeli v glasbenem kotičku ob spremljavi kitare ali pogledali, kaj vse nastaja iz cevastih balonov pod spretnimi prsti čarodeja. Odžejali pa so se lahko s hladnim sokom v senci baldahima, se odpočili na klopcah ob grizljanju sladkega peciva. Ostali gostje in starši otrok pa so si še ogledali razstavo likovnih del naših otrok v avli vrtca. V veliko zadovoljstvo nam je, da so pozitivna mnenja, čestitke za uspešno prireditev, prihajala iz ust naših kolegic, staršev-potrditev nam zaposlenim, da delamo dobro, saj s tem omogočamo prijetno vzdušje med otroki, pozitivna naravnanost, ob katerih se bodo naši malčki še naprej bogatili, raziskovali ter razvijali svoje sposobnosti. Po deževnem poletju nas je jesen obdarila s toplimi sončnimi dnevi. Gozd in drevesa okrog vrtca so nas pozdravljali v pisanih barvah. Tudi naše igralnice so spreminjale svojo podobo. Otroci in starši so prinašali jesenske pridelke, s katerimi smo si uredili kotičke narave. Iz jesenskih plodov smo nizali ogrlice, lepili semena, izdelovali venčke iz listja, buče spremenili v strahce,…. Otroci so svojo domišljijo izražali z izdelavo sadnih nabodal, ki so jih z veseljem tudi pojedli. Presenetilo nas je strašilo, ki je z glasbo oživelo. Izdelali smo si svoja strašila, z njimi rajali in prepevali jesenske pesmi. PLANINSKI KROŽEK V VRTCU Mateja KOVČE, Zinka GROBELNIK in Poldka KREVEL. Košare s kostanjem so bile polne in otroci so v vrtec pripeljali starše. Na praznično okrašenem igrišču se je širil vonj pečenega kostanja. Skupaj smo rajali okoli strašila. Pisane buče so otroke privabile v ustvarjalno delavnico. Spretni prstki in bujna domišljija so iz jesenskih plodov oživeli fantazijska bitja. Vsak si je lahko izdelal svojo košarico, s katero se je napotil v banko Zlata jesen po denarnico. Na tržnici so vabile bogato obložene stojnice. V našem vinogradu smo trgali grozdje in ga stiskali v grozdni sok. Uživali smo v peki krompirja na ognju in se preizkušali v luščenju koruze. Tako so otroci doživeli delček jesenskih opravil. Z zadovoljstvom v očeh so nasmejani zapuščali vrtčevsko 31 December 2005 Karli PINTARIČ vodja planinskega krožka V času jesenskih počitnic smo se 3. 11. 2005 mladi planinci odpravili na prvi planinski izlet v tem šolskem letu. Izpred šole smo se z avtobusom odpeljali do Rogatca in naprej do Rudijevega doma. Od tam nas je pot vodila skozi pragozd do vrha Donačke gore ( 883 m). Donačka gora se imenuje po cerkvi sv. Donata, imenujejo pa jo tudi Štajerski Triglav, ker se s severne strani vidijo trije vrhovi. PLANINSKI IZLET NA ŠMOHOR Karmen GORJUP ŽGANK vodja planinskega krožka za razredno stopnjo Pomemben cilj našega krožka je druženje otrok, staršev in mentorjev. Na izletu se otroci bolje spoznajo in tudi starši spoznavajo svojega otroka v skupini sovrstnikov. Tkejo se medsebojne vezi med mentorji in udeleženci. Otroci so v skupini bolj vztrajni in hoja je dosti prijetnejša, ker imajo družbo. Vztrajnost se prenaša še na druga področja otrokovih aktivnosti; strpnost do drugih, učenje,… Prvi izlet, ki smo ga imeli v letošnjem letu, je bil izlet na Vreme je bilo megleno in vetrovno, tako da smo bili na vrhu prikrajšani za razgled. Utrujeni smo pomalicali in si nabrali novih moči za vrnitev. Pri Rudijevem domu smo se ustavili, kjer smo imeli nekaj prostega časa. Domov smo se vrnili utrujeni, pa vendar zadovoljni, da smo lahko dan preživeli na svežem zraku in v gibanju. PLANINSKI IZLET NA LOVRENŠKA JEZERA Karli PINTARIČ vodja planinskega krožka Šmohor. V načrtu imamo še izlete na Donačko goro, Janče in Okrešelj. Tudi v letošnjem letu nam je strokovno pomoč ponudil planinski vodnik gospod Gorazd Bokšan. OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI Drugi planinski izlet smo opravili v soboto, 12. 11. 2005. Z avtobusom smo se odpeljali do Rogle, od koder nas je pot vodila preko travnatih planjav do Ostruščice (1498 m). Mihelca GORJUP prof. slovenskega jezika Pred nekaj leti se je začela reforma šolstva, predvsem je bilo največ novosti uvedenih prav v osnovne šole. Med drugim je devetletka prinesla svež veter tudi v izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. V primerjavi s starim šolskim sistemom, ko so se ti otroci šolali v posebnih ustanovah, jih poskuša nov v čim večji meri vključevati v redne šole. S tem pa ti otroci postanejo del skupnosti učencev v rednih osnovnih šolah. Ravno zaradi tega je v prvi vrsti potrebno najprej z njihovimi »posebnimi potrebami« seznaniti učitelje, ki jih poučujejo. Ker imamo vedno več otrok z odločbami tudi na Osnovni šoli Štore, je bilo v ta namen med jesenskimi počitnicami, in sicer 2. 11. 2005, organizirano predavanje dr. Božidarja Opare z naslovom Kako šola pripravi in izvaja »program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za December 2005 ŠTORSKI OBČAN PLANINSKI IZLET NA DONAČKO GORO Pohorske planje so nastale pred stoletji, ko so pastirji na položnih slemenih izkrčili gozdove in jih spremenili v pašnike. Z Ostruščice smo nadaljevali pot preko sedla Komisija (šotno barje) do Mulejevega vrha, kjer se priče gozdni rezervat. Preko travnikov smo prišli do Lovrenških jezer, ki predstavljajo obsežno šotno barje z 19 jezeri, ki so edinstven naravni fenomen. Vrnili smo se mimo Jezerca proti Pesku vse do hotela Planja. 32 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE igrišče. Polni lepih doživetij so še dolgo pripovedovali o našem druženju. ŠTORSKI OBČAN otroki, ampak predvsem zato, ker ga je strah in se počuti nemočnega, kajti če pogledamo resnici v oči, se izobraževanju učiteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami v preteklosti ni posvečalo ravno veliko pozornosti. In ravno zaradi tega je bilo predavanje dr. Opare toliko bolj dobrodošlo. Zavedati pa se moramo, da se učimo tudi od samih otrok, kajti tudi otroci s posebnimi potrebami so »učitelji«, in sicer učijo strpnosti in sprejemanja drugačnosti tako učitelje kot sošolce. Kot pri večini novosti pa ima tudi ta nasprotnike in privržence, tako med starši kot učitelji, vendar je le čas pravi sodnik, ki bo pokazal, ali je ta odločitev prava ali napačna. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE KOMEMORACIJA otroke s posebnimi potrebami«. Na predavanju smo se seznanili, da otroke s posebnimi potrebami delimo na več skupin, in sicer so to slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti. Glede na svoje potrebe potrebujejo ti otroci prilagoditve na področjih, kot so organizacija, načini preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje, časovna razporeditev pouka, prostor in razni pripomočki, prav tako pa jim je potrebno nuditi dodatno strokovno pomoč. Vse to je določeno v t. i. individualiziranem programu, ki ga sestavi strokovna skupina, v kateri so strokovni delavci šole in drugi, ki bodo sodelovali pri izvajanju programa vzgoje in izobraževanja. Pri delu z otroki s posebnimi potrebami je prav gotovo ena izmed temeljnih dejavnosti dobro sodelovanje s straši. Potrebno je razviti odnos medsebojnega zaupanja med starši in učitelji. Starše je treba seznaniti s prilagoditvami, jim dati navodila, kako in pri čem naj pomagajo otroku, jih obveščati o napredku in drugih rezultatih otroka, predvsem pa jim je potrebno prisluhniti in si zanje vedno vzeti čas. Prav tako je pomembno učinkovito izvajanje dodatne pomoči. Dodatno pomoč lahko nudijo učitelji določenih predmetov in specialna pedagoginja, izvaja pa se individualno v oddelku ali izven oddelka med učno uro, občasno pa se lahko organizira tudi v posebni skupini. Učenci s posebnimi potrebami po navadi potrebujejo tudi prilagoditve, in sicer v prostoru (sedi v prvi klopi …), pri podajanju snovi (učitelj govori glasno, razločno, sproti preverja razumevanje, uporablja različne metode in veliko didaktičnega materiala …), utrjevanju znanja (pogosteje, po manjših delih …), preverjanju in ocenjevanju znanja (več časa za branje in pisanje ter razumevanje navodil, večkratne krajše odmore, povečan tisk …), domačih nalogah (prilagodi se količina nalog, dogovori se za prostovoljno pomoč pri sošolcih …) idr. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so tudi ti učenci del oddelčne skupnosti, zato jih je potrebno aktivno vključiti v različne dejavnosti, jim naložiti kako skrb za sošolce, jih pogosto pohvaliti, predvsem pa poskrbeti, da bodo v svojem oddelku začutili, da jih sošolci sprejemajo takšne, kot so. Z uvajanjem otrok s posebnimi potrebami v redne izobraževalne programe se odpira novo poglavje v vzgoji in izobraževanju. Menim pa, da to povzroča nemalokateremu učitelju »glavobole«, pa ne zato, ker ne bi želel delati s temi 33 Anja PUŠNIK, 8.a Bližal se je 1. november, dan spomina na mrtve, ko se spominjamo padlih borcev v vojni in ljudi, ki so pripomogli k temu, da imamo danes svojo državo, kulturo, jezik, za kar smo jim lahko hvaležni. Kot vsako leto smo na Osnovni šoli Štore v znak hvaležnosti tudi letos pripravili kratek program, posvečen prav njim. V petek, 28. oktobra, smo se učenci in učenke zbrali pred šolo, da bi namenili nekaj minut svojega časa spominu na umrle. Na komemoracijo smo povabili gospoda podžupana Jožeta Kraglja, ki nam je povedal nekaj o ljudeh, ki so se borili za našo domovino. Po njegovem govoru so nam pevci mladinskega pevskega zbora, z vodjo gospo Bojano Gajšek, zapeli pesem Vsi so venci vejli. Potem so nam devetošolci recitirali pesmi slovenskih pesnikov in odlomek iz črtice Edina beseda Ivana Cankarja. Pred spominsko ploščo, na kateri so zapisana imena padlih borcev, smo postavili cvetje in sveče. Na komemoracijo smo povabili še nekaj slovenskih poklicnih vojakov, ki so bili oblečeni v vojaška oblačila in so s seboj imeli orožje. Program so zaključili pevci s pesmijo Pojdam u Rute. NA OŠ ŠTORE PONOVNO ZAŽIVELA EKOŠOLA Maja GRAJŽL koordinatorka ekošole V tem šolskem letu smo se ponovno prijavili v program Ekošola. V ta namen smo v mesecu oktobru pričeli z dvema akcijama, ki bosta potekali celo leto. Začeli smo zbirati odpadni papir in izrabljene kartuše, tonerje in trakove. V mesecu oktobru smo stehtali kar 3.860 kilogramov, kar znaša na učenca dobrih 10 kilogramov. Učenci predmetne stopnje zbirajo pri razrednih urah izrabljene kartuše, tonerje in trakove. Namen obeh akcij je seznaniti učence, da lahko vsakdo pripomore k ohranjanju čistega okolja, ter da obstaja veliko izdelkov na našem tržišču, katere bi z recikliranjem lahko predelali v nove izdelke. Vsak torek pa se zbere 25 učencev pri eko krožku, kjer se pogovarjamo o aktualnih temah in ustvarjamo izdelke iz odpadnega materiala. 4. 10. 2005 je potekal na naši šoli tehniški dan na temo Promet. Učenci 7. razredov so razvrščali prevozna sredstva glede na vpliv, ki ga imajo na okolje (onesnaževanje zraka, tal, December 2005 sami delali sokove, marmelado, kompote in rdečo peso, pekli rogljiče in krofe. Tehniški dan nam je bil zelo všeč. Vse podrobnosti o MODRI ENERGIJI si lahko preberete na www.modra-energija.si V ponedeljek, 17. 10., smo se učenci 7. razredov ob 7.30 uri zbrali pred šolo. Odpravili smo se na pot. Najprej smo se ustavili v Mariboru in si tam ogledali akvarij in terarij. Nato smo se peljali naprej do Hočkega Pohorja. Tam nas je sprejela tamkajšnja učiteljica biologije in nas razvrstila v sobe. Odnesli smo prtljago v sobe, nato pa smo odšli na kosilo. Dekleta smo imela zgornji dve nadstropji, fantje pa prvega. Po kosilu smo odšli nazaj v sobe in zložili prtljago v omare. Popoldan smo si ogledali bližnji slap, še prej pa so nas razvrstili v tri skupine. Ko smo prišli nazaj, smo imeli nekaj prostega časa, da smo se lahko učili. Zvečer smo imeli večerjo, po njej pa smo si ogledali film o Mozartu. Spat smo šli ob 22. uri. Naslednji dan smo se zbudili ob 7. uri. Po zajtrku smo pospravljali svoje sobe. Pred jedilnico Maja GRAČNAR in Lucija HRASTNIK, 7.b V ponedeljek, 26. 9. 2005, smo se učenci 7. razredov odpravili na ekološko kmetijo v Podsredo. Tam so nas naučili, kako se peče kruh. Poskusili smo tudi zelenjavno enolončnico in jabolčno pito. Ogledali smo si mlin, v katerem še danes meljejo moko. Odšli smo tudi v vinograd in sadovnjak ter poskusili doma narejene sokove. Prvič smo videli zeliščni vrt in izvedeli smo, za kakšne namene se uporabljajo posamezna zelišča. Na tem naravoslovnem dnevu smo izvedeli veliko novih in koristnih stvari. KONZERVIRANJE - tehniški dan Kim MAJORANC, 8.a Učenci 8. razredov smo imeli 28. 9. 2005 tehniški dan na Šolskem centru v Šentjurju, kjer smo se seznanili s konzerviranjem hrane. Po posameznih skupinah smo tudi December 2005 ŠOLA V NARAVI NA POHORJU Maja GRAČNAR in Teja MIHOLIČ, 7.a je bila oglasna deska, kjer je bilo zapisano, kakšne obveznosti ima posamezna skupina. Imeli smo zelo zanimive ure. Učili smo se o zdravilnih rastlinah, živalih v zemlji, o potoku in o tem, kako ločimo drevesa. Spoznavali smo novosti o šotorih, zavetiščih, kamninah, orientaciji, lokostrelstvu, … Nekateri so se pri orientaciji izgubili, saj niso dovolj pozorno opazovali zemljevida. Vsak večer smo imeli različne delavnice. Imeli smo tudi nočni pohod. Vsem učiteljem, ki so bili z nami, se zahvaljujemo, ker so bili tako potrpežljivi z nami. 34 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE OGLED EKOLOŠKE KMETIJE - tehniški dan ŠTORSKI OBČAN vode, hrup), spoznavali, kaj se zgodi z dotrajanim prevoznim sredstvom (črna odlagališča) in svoja spoznanja strnili na plakat. V okviru projekta Eko šole smo se v letu 2005 odločili, da 10 % porabljene električne energije pridobivamo iz obnovljivih virov, kar pomeni, da uporabljamo MODRO ENERGIJO. Kaj je MODRA ENERGIJA? MODRA ENERGIJA je električna energija, proizvedena izključno iz obnovljivih in naravnih prijaznih virov – hidroelektrarn slovenskih rek. Proizvodnja Modre energije ne izkorišča dragocenih fosilnih goriv in ne obremenjuje okolja s toplogrednimi vplivi, škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki. Z modro energijo pridobimo vsi: uporabniki, dobavitelji in proizvajalci. Odgovorno ravnanje z naravo predstavlja nekoliko višje stroške, vendar je to najboljša naložba v prihodnost. Del denarja od stroškov modre energije se bo zbiral v poseben sklad, namenjen spodbujanju raziskav, razvoja, obnove in izgradnje novih obnovljivih virov električne energije v Sloveniji. ŠTORSKI OBČAN Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih praznikih; v mozaiku novega leta pa naj se lesketajo dragulji; zdravje, sreča in ljubezen. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2006 VAM ŽELI OBČINSKI ODBOR SDS ŠTORE Gasilci Prožinske vasi želimo vse občankam in občanom občine Štore vesel božič in srečno novo leto 2006 ter se zahvaljujemo za izkazano pomoč in prispevke v letu 2005. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! Vesele božične praznike in srečno novo leto PGD PROŽINSKA VAS AKTIV ŽENA KOMPOLE Božič in novo leto nam prinašata posebno veselje in skrite želje. Naj vam prihajajoče leto izpolni veliko skritih želja in prinese veselje v osebnem, poslovnem in športnem življenju Takih časov , zlatih časov v novem letu vam želimo! ZVEZA BORCEV ZDRUŽENJE VETERANOV ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV OBČINE ŠTORE Božič in novo leto prinašata posebno veselje in skrite želje. Naj vam prihajajoče leto izpolni veliko skritih želja in prinese veselje v osebno in poslovno življenje. VOŠČILA IN VABILA Stanislav ŠTARKEL s.p. Naj obrodijo želje, skrite v srcih vseh ljudi, naj žarijo lučke in naj ne ugasne njih sij. Naj ima novo leto tople in sinje oči, naj v njih sta nebo in sanje ter sreča za vse ljudi! Dnevi v novem letu zlati bodo, če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, ji s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim, nežnost, srečo, mir, lepoto. OBČINSKI ODBOR SMS Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v teh prazničnih dneh, da zdravja in srečnih dogodkov nešteto v obilju nasulo bi okroglo novo vam leto. Srečno 2006. KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Prave vrednote življenja najdemo takrat, ko sledimo sebi – ne glede na rezultate! SREČNO NOVO LETO 2006 vam želijo lovci LD BOJANSKO ŠTORE Veselja, miru in osebne sreče vsem in vsakemu posebej, vošči ob božičnem in novoletnem prazniku KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE 2000 Ljubiteljski pevski zbor “BOJANSKO” KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE želi ob vstopu v letu 2006 Občini Štore in vsem občanom veliko delovnih uspehov in nadaljnje plodno sodelovanje. Ko se prižgejo luči sredi bele zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine. Vse kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse kar je dobro, naj raste in cveti! Naj v prazničnem miru sreča nežno Vas objame! 35 Prevozno, gradbeno in pleskarsko podjetje Stanislav ŠTARKEL s.p. želi vsem občankam in občanom občine Štore vesel božič in srečno novo leto 2006 ter se zahvaljuje za izkazano zaupanje v letu 2005. OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ŠTORE Naše zadovoljstvo sestavljajo trenutki sreče, veselja in prijetni občutki. Naj čez celo leto bo dano tudi vam tako! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2006 vam vsem želi folklorna skupina STARI PRIJATELJI IZ KOMPOL Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj - presenetiti se daj. Srečno 2006. DRUŠTVO PIHALNE GODBE SVETINA Zdravja, sreče in uspehov vam želimo iz srca, naj izpolnijo se želje, mir, ljubezen za vedno naj velja! VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2006! Vsem občanom občine Štore voščijo gasilci PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ŠTORE NA POMOČ! Novo leto je neznanec. Prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati pa vendar ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj – presenetiti se daj. (Svetlana Makarovič) Vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno leto 2006 Vam želi PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SVETINA V varnem zavetju hiše sta skriti toplina in ljubezen. V objemu sreče in zdravja naj mine leto, ki prihaja. Veliko sreče, zdravja, miru in osebnega zadovoljstva v novem letu ter vesel božič vošči vsem občanom DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠTORE December 2005 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV »POLIČ« ŠTORE želi vsem svojim članom in ostalim krajanom vesele praznike ter zdravja in sreče v novem letu. želi vsem občanom občine Štore vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 2006 Na pragu novega leta voščimo občanom občine Štore vesele božične praznike in želimo srečno novo leto 2006, zlasti dobro zdravje ter veliko osebnega zadovoljstva. Občinski odbor stranke upokojencev DeSUS OBČINE ŠTORE Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih praznikih, prihajajoče novo leto pa naj vas obdari z zdravjem , srečo in zadovoljstvom. NIČ O NAS BREZ NAS Poti skozi življenje so zavite in strme kot gorske steze, obenem pa zanimive in polne presenečenj. S polno mero optimizma, življenjske energije in veselja lahko premagamo še tako zavito in strmo pot. Ob božiču in novem letu želimo planinski vodniki Štor vsem vse lepo, obilo zdravja in vesel, varen korak v letu 2006. ŠTORSKI OBČAN AKTIV INVALIDOV IN AKTIV RK ŠTORE želi vsem RIBIŠKA DRUŽINA VOGLAJNA ČLANI ŠPORTNEGA DRUŠTVA KOVINAR ŠTORE Ko se prižgejo praznične luči sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine: “Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! vse, kar je lepo, naj raste in cveti. naj v miru sreča nežno vas objame.” Dobro delo osrečuje samo po sebi. To je cvet dolgega notranjega življenja radosti in zadovoljstva; govori o mirnih urah in dnevih na najbolj sončnih vrhuncih naše duše. Maurice Maeterlinck Vsem občankam in občanom želimo mirne praznične ure, polno doživete in čarobne božično-novoletne praznike, v letu 2006 pa veliko sonca in vrhunskih dosežkov. SREČNO 2005 VAM ŽELI OO SD OBČINSKI ODBOR LDS ŠTORE Ko se prižgejo praznične luči sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani, veliko sreče in lepih sanj, naj vam prinese božični dan. Mnogo varnih korakov pri odkrivanju lepot naše dežele v letu 2006 vam želijo člani Naj vam novo leto prinese čim več lepih trenutkov, naj bodo pozabljene vse skrbi in uspeh naj vam povsod sledi. Ljubezen, sreča in veselje naj med vami tli! To so želje LEPOTNEGA CENTRA BARBARA Od srca vam želimo blagoslovljene božične praznike in SREČNO NOVO LETO 2006 PLANINSKEGA DRUŠTVA ŽELEZAR ŠTORE Zadihajmo svoje življenje, naj bo polno nas. Ne hranimo ga z drobtinicami v temnem kotu. Vihrajmo z njim skozi čas. ( R.Kerševan) Vsi upi in želje, ki v srcu živijo, naj se vam v prihodnjem letu zgodijo. OBČINSKI ODBOR N.Si ŠTORE Vsem planinskim vodnikom in organizatorjem železarskih pohodov želim srečen božič in veselo novo leto 2006, varen korak in še veliko skupaj prehojenih in opravljenih tur. Dokler imamo spomine, obstaja preteklost, dokler imamo upanje, obstaja prihodnost, dokler imamo prijatelje, je lepa sedanjost. Valter JELEN Srečno v letu 2006! PODJETJE EUROSTIL D.O.O. ŠENTJUR P.E. ŠTORE želi vsem poslovnim partnerjem vesel božič in srečno novo leto 2006. KUD FOLKLORNA SKUPINA KOMPOLE OKTET LIPA Mir, topel dom za vse prijeten nasmeh in prijateljski stisk roke, naj bodo vez, ki nas prepleta skozi vse leto! V vinu je največ sonca. Naj žive ljudje, ki pridelujejo vino, kajti z njim vnesejo svetlobo sonca v človeške duše December 2005 VOŠČILA IN VABILA PLANINSKI VODNIKI ŠTOR se ob izteku leta zahvaljujemo organom občine Štore, županu, vsem sponzorjem, donatorjem in prijateljem športa za razumevanje in pomoč pri našem delu. V letu 2006 želimo vsem občanom veliko poslovnih uspehov, osebne sreče in zdravja. Nasmeh v očeh, v poslu uspeh, ljubezen v srcu, mir na svetu naj vas spremljajo v novem letu! TELOVADNA SKUPINA SENIORKE 36 ŠTORSKI OBČAN Vesele božične praznike,v letu 2006 pa sreče, zdravja in uspehov! KONJENIŠKO DRUŠTVO ŠTORE VABI …v skrbi za okolje… JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d. o. o. CELJE Naj mala zadovoljstva postanejo velika in vse skrbi zamenja sreča tiha. Naj bo novo leto srečno, zdravo in z ljubeznijo obdano. na tradicionalno žegnanje konj v Kompole. Žegnanje bo na Štefanovo, dne 26.12.2005 ob 10.00 uri, pri vežici v Kompolah. Vabljeni vsi ljubitelji konj! PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV VABILO NA NOVOLETNI KONCERT Naj vam leto bogato obrodi, naj vas z radostjo napolni, obda vas z dobrimi ljudmi. Naj bo sreča vedno z vami dan po dobrem naj diši. Vesel božič in srečno novo leto! ŠKD RUDAR PEČOVJE Miran Jurkošek Tudi letos želimo pospremiti staro in sprejeti novo leto s pesmijo. Novoletni koncert z gosti pripravljamo v nedeljo, 8.1.2006 ob 11.00 uri (po drugi sveti maši), v cerkvi SVETEGA MARTINA na TEHARJAH. Koncert se bo pričel s sveto mašo. Prijazno vabljeni! OKTET LIPA VOŠČILA IN VABILA ŠKD RUDAR PEČOVJE in OBČINA ŠTORE prireja PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV v sredo, 28.12.2005, ob 19.00 uri v dvorani OŠ ŠTORE Vas vabi na BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT JUBILEJNI Nastopili bodo: BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT ŠTAJERSKIH 7 MODRIJANI ANSAMBEL ZUPAN (ob 110 obletnici prve omembe godbe v Štorah) v petek, 23.12.2005, ob 19.00 uri ANSAMBEL PREŽIN Za humor bosta poskrbela HONZA in FONZA v dvorani OŠ ŠTORE Koncert bo vodil Tone VRABL Cena vstopnice je 1.500 SIT. Vstopnice je možno rezervirati pri organizatorju na tel. 041 644 727 in na prodajnih mestih: Občina Štore, Bife Cenc - kegljišče na Lipi, Bistro Opoka – Prožinska vas 37 dirigent: Matej MASTNAK vstop prost December 2005 ŠTORSKI OBČAN VSE OBČANE ŠTOR, MLADE IN STAREJŠE, vabi ljubiteljski pevski zbor “BOJANSKO” Štore ob sodelovanju okteta “LIPA” Štore, Športnega društva Laška vas ter Folklorne skupine Kompole na tradicionalen BOŽIČNI DOGODEK pred Glasbeno kamro v Laški vasi št. 54 ( pred “Žlajfo”) V PETEK, DNE 23.DECEMBRA OB 18.00 URI. Prireditev, ki jo prirejamo petič po vrsti, bo obiskal BOŽIČEK in otroke skromno obdaril, na prizorišču dogodka bodo ŽIVE JASLICE v režiji Kompolske folklore. Božične pesmi bodo peli pevci “BOJANSKO” , “ LIPA”, otroški zbor OŠ Štore in ROŽ´CE. Dišalo bo po pečenem kostanju in ob toplem napitku si bomo voščili vesele praznike ter zaželeli drug drugemu sreče v novem letu. Dobrodošli vsi ljudje dobre volje! Vstop prost! KULTURNO DRUŠTVO ŠTORE 2000 LJUBITELJSKI PEVSKI ZBOR “BOJANSKO” December 2005