Fr. Kovačič: Nekaj  ur v  Pompejih.
55
vadno mirno obličje, kakor bi spal; roko je podložil pod glavo, na licu se pozna vsaka poteza.
V jedni omari vidimo dve ženski trupli, mater in hčerko. Ti dve nam predstavlja naša slika. Pri nekaterih se natančno pozna vsak zavoj obleke, vsaka kita las, da, vsaka poteza na licu.
To  pa niso  goli  okostnjaki.
Po strašni katastrofi so silni nalivi premočili drobni pepel; tako je nastala gosta žlindra, ki se   je   tesno   prijela  vsakega predmeta in tudi
človeških trupel. Pozneje se je strdila, truplo se je osušilo in deloma strohnelo, a v pepelu so ostali natančni odtiski. Pod vodstvom umnega arheologa Fiorellija so pri izkopavanju prav varno odprli take votline in praznino prav spretno zalili s sadro (gipsom). Ko se je strdila, odluščili so skorjo in dobili prav natančne posnetke Človeških trupel. Tu in tam še mole kosti iz sadre.
Pompeji so imeli kakih 20.000 prebivalcev; verjetno je, da si je veČina rešila življenje, ker
Ženski trupli v Pompejih.
so doslej v mestu našli le kakih 130 trupel. V neki kleti so našli 18 moških in ženskih okostnjakov ; najbrž so iskali ondi zavetja, a našli so smrt. V gladijatorski vojašnici so našli 60 trupel; ubožci so bili na nogah priklenjeni in niso mogli uteči. Pred mestnimi vrati so še našli vojake na straži, ki so levo roko držali na ustih. V splošni zmešnjavi so jih pozabili odpoklicati, brez povelja pa niso smeli zapustiti svojega mesta. Tako ostra je bila rimska vojaška postava !
Pompejski muzej  je nastal šele novejši čas, poprej   so   vse   važnejše   predmete   spravljali  v
„Narodni muzej" v Napolju, ki je prav zaradi pompejskih starin jeden izmed najimenitnejših v Evropi. Velikanske dvorane so tamkaj napolnjene z vsakovrstnim orodjem, kipi, freskami, napisi in celo rokopisi iz Pompejev in Her-kulana.
Rokopisi so sicer mnogi sežgani, vendar, ker je tvarina bila trdna in so polagoma stleli pod pepelom, so ostali celi in se še dado za silo citati.
Našli so se jako dragoceni zvitki (K6XtvBpoq, volumen, Rolle) iz „papyrusa", a najznamenitejše so Francozi in Angleži odnesli v Pariz