PBIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE UREDNIŠTVO: Ulica Montecchi št. 6 • III nudatr. (pri Sv. Jakobu) Tel. št. 93-808 UPRAVA se uabaja začasno v ulici S. Franeesco št. 20 Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST sobota 17. julija 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina platana v gotovini Štev. 951 in mm Proglas izvršilnega odbora CGIL-Policija je tudi včeraj napadala delavce Komentar glasila ameriške KP - Togliattijevo stanje se ni izboljšalo RIM, 16. — Poročilo o zdravstvenem stanju. Togliattija omenja poslabšanje njegovega stanja, ker se 3e Pojavila bronhitna pljučnica. . 20 je zdravniški svet izdal poročilo o stanju Togliattija: Pljučno-bronhialno ognjišče je še vedno stacionarno in se ni razširilo; splo-s,!0 stanje je zadovoljivo; pacient le miren in je spal; maksimum vročine 38,8; utrip 120; dihanje 32; Pritisk 120 - 70. Dopisnik ATI je imel razgovor z ■ftravnikom Spallonejem o kompii-iji> ki je nastala in poslabšala stanje Togliattija. Dr. Spallone je it la vil, da obstaja SO % možnost za rešitev. V celoti pa je stanje To-Oliattlja resno. t.Pr', SPollone je dejal dopisniku ATI-ja, da je ogorčen in z njim jc ogorčeno šest njegovih kolegov za-1 adi objave lažnih zdravniških poročil, ki so se jih poslužili desni-carski listi in danes zjutraj tudi Julijanske radijske postaje. Ta po-30 javljala, da se je stanje Togliattija izboljšalo. Splošna stavka se je zaključila uanes opoldne. Izvršilni odbor ^ ie z zadovoljstvom ugotovil S0slasni in veličastni pristanek na ftuošno stavko po vsej Italiji. Od-“or Pošilja pozdrav vsem žrt-9m borbe proti reakcionarnim si-**o. Stavka, ki so jo spontano pro-Slasili delavci po vsej Italiji, je ja-Hj ^°kaz odločnosti demokratič-‘b delovnih množic, da bodo od-očno odgovorile na ofenzivo reakcije. dveh dneh neredov po vsej Italiji je bilo 7 mrtvih med civil-”>m prebivalstvom, 86 pa ranjenih; policistov in 1 karabinir mrtvi ,er ® oficirjev, 94 agentov in 18 karabinirjev ranjenih. Kljub sklepu CGIL, da se stavka Prekine, je mnogo delavcev skleni-o, da ne gre na delo. Gruče de-avcev postopajo pred milanskimi ovarnami. Policija je napadla delavce v mnogih krajih Milana, še Posebej pa pri sedežu Montecatini v Moskovski ulici. Tramvajski u-službenci so sklenili, da ne bodo odšli na delo, dokler ne bo polici-J® izpustila aretiranih tovarišev. V Monzi so delavci odločno proti Prekinitvi stavke. Zahtevajo, naj Policija izpusti tovariše, ki jih je v®eraj aretirala. Glasilo CGIL «11 Lavoro« je včeraj objavilo vest, da je policija aretirala zaročenca sestre zločinca ter dva njegova prijatelja. Socialistični in komunistični sindikalni voditelji so pozvali vlado, naj spremeni svojo notranjo politiko ter naj se ne spušča v represalije proti delavcem zaradi dogodkov zadnjih dveh dni. Danes je v Vidmu prišlo do spopadov med demonstranti in policijo, V bližini tovarne Marzana je nekaj desetin policistov napadlo demonstrante. Bil0 je nekaj ranjenih. Spopadi med policijo in stavkajočimi so bili tudi v Tolmezzu in v Pordenone. V tem mestecu je policija uporabila solzilne bombe, da bi razpršila demofifetrante, Zaradi posredovanja sindikalnih voditeljev se je policija umaknila Glasilo ameriške komunistične partije pravi v svojem uvodniku kakor poroča Telepress, da se stopnjujejo nasilstva in umori tam, kjer začne delovati Marshallov načrt, tam kjer trosijo ameriške dolarje za plačanje političnega zločinstva proti demokraciji. Truman-Marshallova doktrina, piše list, denarno podpira morilce in reakcionarje po vsem svetu. Atentat proti Togliattiju, ki ga je izzval proame-rišk; quisling, je sramota za ameriško zunanjo politiko. List vprašuje, qe bo Marshallov plan kupoval druge morilce za izvrševanje svojih načrtov. Revolver, ki so ga naperili proti Togliattiju, piše Ust. so v resnici naperiti proti demokraciji, proti miru in proti delavskemu razredu; naperili so ga proti pravim interesom ameriškega ljudstva. Centralni komitet komunistične partije Francije je objavil resolucijo, ki obsoja odvraten atentat proti Togliattiju. V proglasu zahteva KP Francije, naj se onemogoči prevratno delovanje degolistov ter njihovih »skupin državljanske vojne«. Obsoja tudi liste, ki ščuvajo k protikomunizmu, in zagotavlja italijanskemu narodu bratsko solidarnost francoskega ljudstva. Resolucija zaključuje z besedami: «Vsi delavci, komunisti, socialisti, katoličani in republikanci se bodo združili, da preprečijo ponavljanje takih zločinskih dejanj kakor v Rimu«. IZIDI LJUDSKEGA ŠTETJA V FLRJ Beograd ima 388.UHI) Zagreb 290.000, Ljubljana 121.000 prebivalcev Objavljamo daljnje rezultate Ijud-®kega štetja v FLRJ: la rezultat nam pove, da je šte-u° prebivalcev FLR Jugoslavije leta 1931 naraslo za 1,313.928 ali ,a 9'1%, kajti po popisu iz leta 1931 ;e na področju stare Jugoslavije ter Jstih delov Istre in Slov. Primorja, 1 so danes osvobojeni, živelo sku-1 14,437.953 oseb. '-e ne bi bilo izgub, ki so jih l®*°d» Jugoslavije utrpeli v vojni 41 do 1945 leta, če ne bi padla b.J®tva v dobi vojnih let in če ne bilo drugih manj pomembnih po-edic vojne (izseljevanje Nemcev, ® eglih itd), bi po analizi zvezda statističnega urada živelo na bdročju FLR Jugoslavije, na dan ^ marca 1948 »krog 18,310.000 Upoštevajoč'normalni predvoj-Izrastek prebivalstva. To pome-> znaša primanjkljaj prebival-a Jugoslavije zaradi vojnih tet ^58.000 oseb. je^actalje navaja sporočilo direkcija *a informacije podrobne podat-2a 85 mest in naselij v Jugosla-'li> ki imajo nad 10.000 prebival-' računajoč prisotno prebival-Največ mest in naselij z nud ■000 prebivalci je v Srbiji, in si-‘ 46 (19 v ožji Srbiji, 22 v Voj-ohi * ‘n 9 v gosovsko-metohljski 6*ti). Na Hrvatskcm je 17 takih est in velikih krajev, v Sloveniji v, v p bili 9 v Bosni prav tako 8, v Mnltedo- Glavno m v Crnl gori eno mesto. mesto FLR Jugoslavije '‘grad jc imel skupaj z Zemunom dan popisa prebivalstva 388.216 ivaicev nasproti 286.849 v letu Be, ha breb, 111 i ' ■ tako da znaša povečanje 45%. Pr Je imel 15. marca 290.417 1921 nasProtl 185.581 v letu L tako da znaša prilastek 56.5%, lubl]ana pa je imela na dan pu-su 120.1/44 prebivalcev nasproti r v letu 1031, tako da r,«efc 102.4 _ ‘•arajcvo je zabeležilo lo malo hu,n> Prebival ev kakor Ljubljana, znaša prirastek 19,1%. Poročilo navaja nadalje za največja mesta v Sloveniji naslednje podatke (v oklepajih število prebivalcev V letu 1931); Maribor 66.498 (33.131) s prirastkom 100.7%; Celje 22.048 (7602) s prirastkom 190%; Kranj 15.640 (4191) s prirastkom 273.2%; Jesenice 13.458 (6383) s prirastkom 110,8%; Trbovlje 13.743 (17.183) s primanjkljajem 20%. Med največjimi mesti Srbije je omeniti še naslednja (v oklepajih odstotek prirastka); Niš 50.692 ( + 42%), Kragujevac 32.582 ( + 19,6%), Leskovac 21.763 ( + 23,4%) v avtonomni pokrajini Vojvodini; Subotica 112.551 ( + 12.5%), Novi Sad 77.127 (+20.5%), Zrenjanin 40.510 (+23.4%), Sombor 34.321 ( + 6.1%), Pančevo 30.816 ( + 39.3%), Kirkinda 28.070 (—1-2%), Sen ta 24.916 (—22.1%), 1 ršdc 24.571 znaša pri- bi M.i “reč 118.158 nasproti 78.178 v le-1931 in znaša tu prirastek ''“'koplje bo prav tako kmalu do-8lo 100.000 prebivalcev. Na dan 9. marca je bilo zabeleženih 91.257 193 nasPr°4i 98.334 v letu da znaša prirastek 34%, j, 'ioorad. ki je bil med vojno ter^ dore,a porušen, je navzlic dosegel že 12.200 prebivalcev Q®oprotl 10.247 v letu 1931, tako da (—16.5%); avtonomna oblast Kosovo — Metohija: Priština 19.922 (+21.2%), Prizren 19.839 (+4.7%), Peč 17.175 (+28.8%). Na področju Hrvatske je omenjti še naslednja večja mesta: Beka s Sušakom 72.120 (?), Osijek 50.398 (+23.9%), Split 49.885 ( + 14.1%), Karlova c 23.885 ( + 12.6%), Pulj 22,714 (?), Varaždin 17.176 ( + 17.5%), Šibenik 16.015 (—57%), Dubrovnik 16.050 (---14.4%). V Bosni ih Hercegovini so poleg Sarajeva naslednja največja mesta: Banjaluka 33,191 (+49.7%), Tuzla 23.918 (+73.1%) Mostar 23.289 (+•14.5%). Zenica 16.827 ( + 85.4%). V Makedoniji pa je omeniti naslednja največja mesta: Bitolj 31.131 (—5.7%), Prilep 25.996 ( + 13.9%), Kumanovo 19.798 ( + 16.6%). Ti st i/ službi zaledja TRST, 16. (ATI) — Iz Glomouca je danes prispel v Trst tovorni avtomobil «Tatra», jutri pa bo prispel drugi. To je prvi znak obnovitve avtomobilskega prometa med Trstom in CSR. V kompetentnih tržaških krogih izjavljajo, da se bodo v kratkem začela pogajanja, da se češkoslovaškim in madžarskim krogom, ki mislijo nakupiti večje količine bombaža v Egiptu, prikažejo široke možnosti tržaškega pristanišča za prevoz bombaža in njegovo vskla-diščenje, ker so v Trstu za to posebna skladišča s skoraj 25.000 kv. metrov površine. ila tov. Toolial TOVARIŠU TOGLIATTIJU, GLAVNEMU TAJNIKU KPI, RIM Zveza političnih preganjancev iz Trsta in ozemlja ostro obsoja podli zločin, s katerim so hoteli prizadeti gibanje naprednih ljudskih množic v Italiji. Kot tovariši v borbi proti vsem oblikam fašizma ti želimo naglo okrevanje, da bi lahko kmalu nadaljeval delo v korist italijanskega ljudstva in vsega človeštva. V nedeljo 18. t. ra. v Saležu pri Sv. Križu odkritje spomenika na iast borcem, ki so padli v osvobodilni borbi Ob 15. uri bo blagoslovitev spomenika. Sledil bo govor lov. Ada Slavca v slovenščini in tov. prof. Ferlana v italijanščini. Sledijo deklamacija „Žrtvam“, pevski zbori, koncert godbe iz Sv. Križa Prometne zveze: z vlakom iz Trsta v Nabrežino (Bivio) ali s tramvajem na Opčine in od tam z avtobusom na Prosek, od koder je 20 minut do Saleža. Sovjetska nota temelji na mednarodnih dogovorih Odgovor glede Nemčije je sestavljen v duhu varšavske konference - Nove poljske meje - meje miru - Nezadovoljstvo Francije z angloameriškimi načrti BERLIN, 16. — Ves svetovni tisk se danes bavi a sovjetskim odgovorom na ameriško, angleško in francosko noto glede Berlina. Londonski «Daily Worker» piše, da je sedaj na zapadnih državah, da sprejmejo sovjetski predlog o štiri-stranskih razgovorih. Ves poljski tisk objavlja danes vsebino treh not in sovjetski odgovor. «Gazeta ludova« pripominja, da vprašanje Berlina ne pomeni vprašanje prestiža zapadnih držav, ker so ga te že izgubile zaradi komedije o denacifikaciji. Dalje piše, da se predvideva nova izmenjava not, sedaj pa je vsekakor težko predvidevati, ali bo prišlo do neposrednih pogajanj. «Glos ludu» pravi, da je bil odgovor sestavljen v duhu varšavske konference. Tudi madžarski tisk odobrava sovjetski odgovor m poudarja med drugim, da ne gre za razpravljanje o položaju v Berlinu pač pa za nemško vprašanje. Berlinski list «Neues Deutsch-land», ki je glasilo socialkomuni-stične stranke, piše, da položaj v zapadnih sektorjih Berlina nima nič skupnega z «blokado». Gre prav za prav za prostovoljno izolacijo zapadnih držav na račun nemškega ljudstva. List očita za-padnim državam, da so povzročile brezposelnost v zapadnih sektorjih mesta z namenom, da razdelijo Berlin, potem ko 3o že razdelile Nemčijo. Isti list objavlja članek o zapadnih poljskih mejah pod naslovom «Meje miru«. List ugotavlja, da se sedanja meja med Nemčijo in Poljsko ne more spremeniti. List pripominja nato, da je vprašanje meja ključ poljsko-nemških odnosov in da jaltski in potsdamski sklepi ne dovoljujejo nobenega dvoma glede rešitve tega vprašanja. List «Taegliche Rundschau« pravi, da sovjetska vlada še vedno spoštuje načela varšavske konference in se poteguje za enotno vlado za vso Nemčijo, za sklenitev mirovne pogodbe in umik okupacijskih čet. Medtem poročajo iz Londona, da bodo pri oskrbovanju Berlina sodelovali tudi težki bombniki angleškega letalstva. Včeraj se je v Parizu sestala vlada in Bidault je poročal o razgovorih o Berlinu in o sklepih deželnih predsednikov zapadnih nemških področij. Glede predlogov deželnih predsednikov je general Clay j izrazil svoje «začudenje» in izjavil, da se bojijo sprejeti odgovornost. Pripomnil je, da ti predsedniki pomežikujejo družabniku, ki jih ni nikoli nagovoril; s tem je dal razumeti, da je ta družabnik Sovjetska zveza. Francoski general Koenig ni pristal na to, da bi deželni predsedniki francoskega področja prisostvovali sestanku deželnih predsednikov Bi-conije s Clayem in Robertsonom. Čeprav ni francoski general podal glede tega nobenih objasnil, se da iz tega domnevati še večje odklonilno stališče do ■ anglo-ameriških načrtov, Resolucija V S glede Palestine LAKE SUCCESS, 17 — Bernadotte je odredil, da se morajo sovražnosll v Palestini prenehati v nedeljo ob IS uri. LAKE SUCCESS, 16 — Varnostni svet je včeraj ukazal prenehanje sovražnosti v Palestini. Proglas je predvsem naslovljen na Arabce. Svet je sprejel s sedmimi glasovi proti enemu in tremi vzdržanimi ameriško resolucijo. Sovjetski delegati so se vzdržali glasovanja točk, ki predvidevajo nadaljnje ((posredovalno« delovanje Bernardotta ter tistih, ki zahtevajo demilitarizacijo Jeruzalema. Sovjetski delegati se protivijo mednarodni posadki, ki bi morala pre- Gromikove izjave o delu OZN NEW.YOHK, 16 — Ob svojem odhodu iz New Yorka je sovjetski delegat pri Varnostnem svetu Gromi-ko novinarjem, ki so spraševali, ali bo OZN imela uspeh, odgovoril: OZN mora na vsak način uspeti. Na vprašanje, ali se bo vrnil v ZDA in ali bo prisostvoval zasedanju glavne skupščine OZN v Parizu, je Gromiko odgovoril, da je to možno. vzeti upravo Jeruzalema. Protivili so se tudi predloga generalnega tajnika OZN, ki je zahteval zase možnost dodelitve vojaških sil posredovalcu. Resolucija, ki jo je včeraj sprejel Varnostni svet, priznava v uvodu, da je izraelska država sprejela predlog o podaljšanju premirja, medtem ko so odločno odklonile predlog dežele arabske lige. Zaradi tega Varnostni svet ugotavlja, da predstavlja položaj v Palestini nevarnost za mir na podlagi 39. člena statuta OZN. Ob tej priliki Varnostni svet u-kazuje zainteresiranim vladam in oblastem, da se odpovedo vsakršni vojaški operaciji ter da ukažejo vsem vojaškim in polvojaških silam prenehanje sovražnosti. Ta ukaz bodo morali izpolniti v treh dneh. V krogih. OZN izjavljajo, da je glavni tajnik prejel odgovor izraelske vlade, ki sprejema ukaz Varnostnega sveta za prekinitev sovražnosti. Agencija AFP javlja, da je židovska vojska zavzela mesto Nazaret. [iieti in SOFIJA, 16. — Danes so v Sofiji podpisali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med Bolgarijo in Madžarsko. Pogodbo sta podpisala bolgarski vladni predsednik Dimitrov in zunanji minister Kolarov, za Madžarsko pa vladal predsednik Dinnyes in zunanji minister Molnar. Vsebino pogodbe bodo verjetno objavili Jutri zvečer istočasno v Sofiji in Budimpešti. BEOGRAD, 16. (Tanjug) — Po do sedaj še nepopolnih uradnih podatkih je bilo do 15. julija opoldne vpisanih 3,615.500.000 dinarjev za ljudsko posojilo, kar znači 103.3 odst. predvidenega zneska. PRAGA — Na Poljsko je odpotovala skupina 148 češkoslovaških mladincev, ki bodo delali v tistem delu pristanišča v Sčečinu, ki je bilo dano na razpolago CSR. RAZPRAVA PROTI SIMDIKALNIM PREDSTAVNIKOM Obramba je v celoti pobila vse dokaze v obtožnici DANES PRAVDOREK IN SODBA Jutranji del razprave se je začel z zaslišanjem obtoženega tovariša Gorupplja. Predsednik sodišča in tožilec sta mu postavila cel niz vprašanj, na katera pa sta dobila nekako dolge odgovore. Tovariš je v bistvu ponovil, kakšne naloge in dolžnosti ima tovarniški odbor, in potrdil še enkrat, da se mora odbor ravnati po željah delavcev. Kot priča je sledil tovariš Minca. Tega je predsednik sodišča že več obdajal z vprašanji. Na predlog obrambe je bil nato zaslišan tovariš Zaccaria, bivši član tovarniškega odbora v tovarni strojev, dokler ga n h o odpustili z dela in potem postavili na zatožno klop, katero je zapustil v sredo, ker je sodišče zaradi pomanjkanj« dokazov i\'nilo sodni postopek proti njemu. Včeraj je tovariš zopet moral ponoviti (na predsednikovo željo, ki je neutež-ljiva v tem primeru) vse to, kar so o tovarniških odborih povedali drugi tovariši. Ponoviti je moral, kako pride do stavke, da so delavci tisti, ki se zanjo izrečejo, da so tovarniški pododbori, ki te predloge gnoroče tovarniškemu odboru. Ta pa potem odloča. V primeru, da ta predlog delavcev sprejme, to takoj javi ravnateljstvu tovarne in izvršilnemu odboru ES. Prva popoldanska priča je bil Stradi Egidio, delavski zaupnik v mehanični delavnici v ladjedelnici Sv. Roka. P.ovedal je, da je 5. t. m. zjutraj vladalo v njegovi delavnici veliko razburjenje med de. lavci, zaradi nedemokratičnega postopanja ravnateljstva CRDE, ki je odpustilo z dela 3 tovariše. Delavci so neprenehoma hodili k Stradiju in zahtevali odločno akcijo v znak protesta. Ker je bilo s tem končano zaslišanje vseh prič, so začeli govoriti zagovorniki. Prvi je spregovoril odvetnik Braun, ki brani obtožene tovariše, člane tovarniškega odbora iz ladjedelnice Sv. Marka. Takoj na začetku svojega govora je odvetnik poudaril, da v tem procesu manjkajo kateri koli elementi, ki so po italijanskem kazenskem zakoniku potrebni, da bi koga klicali na odgovor. Ker se pa obtožnica naslanja na osnovo italijanskega pravnega sistema in je bila sem raztegnjena italijanska 'zakonodaja, je zagovornik napovedal, da se bo te osnove tudi držal. Toda že uvodoma, Ico je odvetnik omenil, da med drugim manjkajo tudi zakonske dispozicije za uporabo člena 502 je major Hauot takoj prekinil govornika z besedami: «Takoj vas ustavim. Hočete morda to reči. da sta bila člena 502 in 512 preklicana? Ne recite tega, ker je sodišče že odločilo o veljavnosti teh členov.« Po kratkem besednem spopadu pa je odvetnik lahko nadaljeval s svojim govorom in ponovil, da manjkajo zakonske dispozicije in to zato, ker je sam predsednik priznal, da so tu stavke dovoljene in ne zabranjene. Zato ge da sklepati iz tega, da se členi 505 in drugi ne dajo uporabljati. Dalje manjka subjektivni element. Za uporabo tega člena mora obstajati pravno razmerje na delu med delodajalci in delojemalci. V konkretnem primeru niso obtoženi tovariši delali v tovarni, niso bili in niso podvrženi kolektivni delovni pogodbi. Njihovo razmerje do delodajalcev je temeljilo na sporazumu podpisanem med VU. EK in ravnateljstvom CRDE 4. 9 1945. Pravna oblika teh tovarniških odborov je bila ta, da so bili nekaki izvoljeni delavski predstavniki in ne kaki delavci. Čeprav jih plačuje tovarniško ravnateljstvo, ni s tem še ničesar izpremenjeno, ker je bila njihova plača enkrat za vselej sporazumno določena in ni bila podvržena i2premembam delovnih pogodb. P.oleg tega manjka tudi materialni element, ki ga predvideva člen 505. Ta govori o delavcih, ki ne delajo redno zaradi solidarnosti z drugimi delavci ali pa v znak protesta. Da lahko govorimo o kršitvi oziroma uporabi tega člena so potrebni: pravi delavci, in sicer najmanj tri, ki skupno zapustc delo iz solidarnosti ali pa iz protesta. Toda v našem primeru se to ni zgodilo, ker tovariši svojega mesta niso zapustili. To so namreč povedale vse priče in obtoženci sami. Dalje manjka pojem nezakonitost stavke in o tem govori člen 502, ki določa, da je stavka zakonita tedaj, ko delayci zapuste delo, ker delodajalec ne spoštuje sporazumov sklenjenih z delavci. Vsi ti členi od 302 pa do 512 govore o deliktih proti javnemu gospodarstvu in določajo kazni v obrambi tega gospodarstva. Zato naj odgovore oni, ki so na podlagi teh členov obtožili tovariše, kakšno gospodarstvo so g tem mislili zavarovati, demokratično gotovo ne! Ves čas med dogodki so ti obtoženi tovariši nadaljevali s svojim poslom in tako tudi niso na noben način mogli škodovati gospodarstvu ali ladjedelnicam. Prav zaradi tega, ker manjkajo vsi ti elementi, je odvetnik na koncu svojega govora opozoril, da tovariši niso na noben način ne organizirali ne uprizorili stavke. To so pptrdile vse priče, obtoženci in končno njihovi zapisniki izjav, ki so jih dali na zasliševanju na policiji. Zato je odvetnik predlagal popolno oprostitev za Doplicherja, Kumarja, Cattaia, Resichevo In Lukšo, ker ni30 zagrešili kaznivega dejanja. Odvetnik Baša. ki brani Pobegu, Lprgdana, Macorja in Milla iz ladjedelnice pri Sv. Roku, je ponovil predvsem o odnosu tovarišev na zatožni klopi do ravnateljstva v primeru z ostalimi delavci v tovarni, dalje, da nihče od tovarišev m ■/. nobenim dejanjem povzročil stavke in končno je o-pozoril na člen 40 kazenskega zakonika, ki pravi, da ne more biti odgovoren glede opustitve svoje službene dolžnosti, če ni ta opustitev V službi take narave, da bi zakon določal onemu, ki to opušča, naj o tem javi oblastem. Odvetnik je predlagal oprostitev vseh obtožencev Prav tako je odvetnik Kaluža predlagal oprostitev za svoje kliente. Zadnji je spregovoril tožilec, k! je v nekaj besedah ponovil, kakšne naloge imajo tovarniški odbori in da so obtoženi tovariši člani odborov ter da so zato odgovorni za stavke. V ostalem pa ni na noben način izpodbil dokaze obrambe in prič, da tovariši niso uprizorili stavke. Razprava je bila odgodena na danes zjutraj, ko bo izrečen prav. dorek in sodba. Solidarnost s Primorskim dnevnikom Nadaljnji prispevki za plačilo globe, n» katero je vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika: Cereita Marija 66, Krevatln Štefanija 5«, Krevati« Ivanka M, Vanon Karel 66, Valli Anita 60, Vatovec Norma 66, Rekar Ernesta 60, Beisser Adon 60, Keber G. 100, Baisero Angela 65, Davia Letlzia SO, Davla Valentino Sl. Cunja Katarina 166, Križman Marija 31, Brajlcovič Helena 60, Uljanič Amalija 60, Suban Avguština 60. Križman Karel 600, C. B. 250, Sila Valerija 1000, Baučer Albina 1000, Zanghirella Meri 200, Morelli Ida 200, Rupena Majda 100, Ruecber Egida 10«, S. Marija 20«. Stock Mila 100, S. A. 260, Maroto Pina 10«, Ve-rocelli Stefania 60, Skedenj: Stam-fCl Giovanna 60, Farina Fani 000, Miklavec Ginevra 100, Sancin Justina 100, Corva Albina 30, Hrovatin Antonija 100, Škapin Franc 100. Flego Antonija 60, Kariž Fani 60. Srebrnik Marija 100, Fortuna Nata-le 20, Babič Marija 50, Barbo Vltto-rio 30, Sancin Marija 60, Franovič A. 90, Jenko Marija 10, Zidarič Josi-plna 100, Merlak Kristina 100, Anto-nac Gvido 10«, Zatred Pavla 200, Hrovat Feiidta 500, Guštin 100, Godina Josipina 20, Hrovatin Peter 26. Klun Slava 200, Žigon Franc 100, Renko Alojzija 500, Ličen Albina 50. (Nadaljevanje jutri) Nadaljevanje procesa v Zagrebu OB POMOČI VATIRAIIIA so ustaši delovali proti Jugoslaviji ■MHRHaRMaaMaaHBUMMnnaiiaHOSMMoVMaBmmMmRmmBnDmri um Iiimniimminins 1 i'wrm Ob sodelovanju tuje vohunske službe so lisLaški zločinci izdelati načrt za vohunstvo v Jugoslaviji ZAGREB, 16. — Na zagrebškem procesu proti ustaškim zločincem je danes pričal neki Miloševič, ki je poročal, kako 30 ustaši likvidirali ujete vojake jugoslovanske vojske. Priča Frienlaender je povedala, da je bilo leta 1942 v taborišču v Kozari 5000 otrok in žena. Po nalogu Vrbana so otroke ponoči prenesli na mali travnik, kjer so ostali vso noč in so oboleli. Nato so jih spravili v majhno sobo, jih naložili drugega vrhu drugega do metra višine. Tudi priča Frienlaender jih je nosila v to sobo in nato skupno z drugimi hodila po njih. Ko je bila soba polna, jih je Vrban zadušil s plinom. V Beogradu bo 30, t. m. pričela zasedati donavska konferenca, ki naj bi po sklepu Sveta zunanjih ministrov (v Nevo Yorku decembra 1947) izdelala novo konvencijo o plovnem režimu na Donavi. Mednarodni promet po Donavi je tik pred drugo svetovno vojno dosegel 3,5 milijonov ton letno. Vprašanje ureditve plovbe po Donavi je važno tudi za tržaško luko. Donava je precej nevaren tekmec tržaškega pristanišča, ker odvaja promet iz tržaškega naravnega zaledja na vzhod, v Crno morje. Madžarska ima celo posebne ladje — dvoživke, ki plovejo po Donavi in d°Ue po morju skozi Dardanele na Bližnji vzhod. Plovne ovire na Donavi so Še res velike — reka je zamrznjena po nekaj mesecev, skozi Železna vrata je plovba še vedno precej težavna in pesek ogroža globino reke na ustju. Toda tehnika napreduje, gospodarsko sodelovanje med glavnimi podonavskimi državami se iz dneva v dan jača in odbijajoče stališče trgovinske politike angloameriške VU v Trstu nasproti državam tržaškega zaledja, zlasti nasproti Jugoslaviji, žene promet na vzhod. Pa tudi naraščajoča narodnostna nestrpnost in vse ostrejša gonja italijanskega nacionalističnega tiska v Trstu proti slovenskim podjetjem, ki se opira na italijanski kapital in jo vodijo ljudje iz Italije, bo kmalu obranila svoje. Rečna plovba ima določene prednosti pred prevozom na že- Pred donavsko konferenco v BEOGRAD leznicah, kakor pri prevozu težkega blaga vse vprek, žita, rud, premoga, lesa itd. Poleg tega pa se plovno področje Donave čedalje bolj tiri; gradnjo plovnega prekopa med Donavo in Odro, ki bo pozneje združen z Labo, pa tudi prekopa Donava-Majna-Ren je v teku. V tržaškem zaledju se torej razvija obširna rečna mreža, ki bo čedalje ostreje tekmovala z železnico in odvajala promet od tržaške luke. Jasno je, da ta razvoj narekuje Tržačanom čim odločnejšo podjetnost, da bi Trst spet osvojil svoje stare postojanke in jih ohranil, medtem ko v današnjem tržaškem vzdušju v resnici ničesar ne store v tej smeri. V Beogradu pojde za praktično izvedbo kompromisne rešitve g lede donavske plovbe, ki je bila dosežena na mirovni konferenci, oziroma pred Svetom zunanjih ministrov (Sovjetske zveze, ZDA, Britanije in Francije), Sovjetska zveza in donavske obalne države, ki so bile zastopane na mirovni konferenci leta 1946, so branile stališče, da je ureditev plovbe na Donavi in izdelava nove konvencije izključno zadeva obalnih držav, medtem ko so Anglo-amčričani zahtevali spoštovanje «pridobljenih pravic», to se pravi soudeležbo pri nadzorstvu in zajamčen ju svobodne plovbe. Američani in Angleži so stremili po internacionalizaciji Donave, po rešitvi torej, ki bi okrnila suverenost obalnih držav. Sovjetska zveza je z obalnimi državami končno pristala na to, da se načelo o svobodni plovbi na Donavi vnese v mirovne pogodbe s Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo in da se 6 mesecev po podpisu mirovne pogodbe sestane konferenca z namenom, da izdela končno pravilnik o plovbi; v smislu tedanjega sporazuma naj bi konferenci prisostvovali predstavniki Sovjetske zveze, Jugoslavije, Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije, in med neobalnimi državami Ukrajina, ZDA, Britanija in Francija. Avstrija naj bi se udeležila konference le, ko bi med tem časom sklenila mirovno pogodbo. (Po najnovejšem sporazumu bo Avstrija prisostvovala samo kot opazovalka). Sovjetska zveza in obalne države po vsem tem priznavajo načelo svobodne plovbe na Donavi za trgovinske ladje vseh držav, ostalo pa je nerešeno vprašanje nadzorstva svobodne plovbe, ker so te države na mirovni konferenci uporno branile načelo, da pripada to samo obalnim državam. V Pariškem miru (1856), sklenjenem po zaključku krimske vojne, ki je znatno oslabila Ru- sijo, so se zapadne sile (Anglija, Avstrija in Francija) vsidrale na Donavi. Internacionaliziral* so tako imenovano obmorsko Donavo (od Gala ca do morja) in jo postavile pod nadzorstvo »Evropske donavske komisije«, v kateri je bila sicer zastopana tudi Rusija, vendar je v komisiji prevladoval angleški vpliv. Čeprav je bila za ureditev plovbe na notranjem delu (od Galaca navzgor) ustanovljena «Mednarodna obalna komisija«, je v resnici kontrolirala Donavo do Galaca Avstro-Ogrska, kateri so se morale male obalne države, kakor Srbija, popolnoma ukloniti. Versajski mir (1919) in Donavski statut (sprejet na Pariški konferenci 1921) sta pod pritiskom zapadnih sil napravila usodni pogrešek, da sta namzeč Rusijo izključila iz obeh komisij, medtem ko je bila poklicana v komisijo Italija. Po Mussolinijevih megalomanskih načrtih naj H Italija sploh zavladala v Podonavju; tako je že kupila veliko količino delnic najvažnejšega plovnega podjetja na Donavi «Donavske paroplovne družbe» na Dunaju. Mussolinijev načrt je klavrno propadel po gospodarskem in političnem vdoru Tretjega rajha v Podonavje, ki ga je tudi Romunija hotela izkoristiti za to, da bi se s pomočjo Nemcev v sinajskem sporazumu (1938) otresla nadzorstva ((Evropske donavske komisije« na spodnji Donavi. Hitler si je poskušal dokončno zagotoviti ob last na Donavi na dunajski konferenci (september 1940), na kateri je razpustil «Mednarodno obalno komisijo« in ustanovil ((Donavski svet«, Po likvidaciji «Evropske komisije« pa bi bil rad razdelil oblast na spodnji Donavi med se in Romunijo, toda temu se je odločno uprla Sovjetska zveza, ki se je že junija tega leta po zavzetju Besarabije pojavila na ustju Donave. Po zlomu nacionalsocialistične Nemčije in njenega gospostva v Podonavju, se je položaj Sovjetske zveze na Donavi še bolj utrdil. Prav tako je Jugoslavija, ki je že pred vojno imela na Donavi najmočnejše trgovinsko bro-dovje, zavzela mesto, ki ji pripada že po njenem zemljepisnem položaju in važnosti njenega rečnega prometa. (Do nemškega napada je bil tudi sedež Mednarodne obalne komisije v Beogradu, kamor je bil prenesen iz Bratislave). Ob izlivu Save in Donave leži Beograd — najvažnejše pristanišče na Donavi. (Pristanišče je za zdaj še na Savi tik ob njenem izlivu v Donavo). Na jugoslovanskem ozemlju so tudi vse pomožne naprave za olajšanje in zavarovanje plovbe skozi Železna vrata, Ni torej slučajno, da je bila konferenca, ki na) Izdela dokončni pravilnik o plovbi na Donavi, sklicana v Beograd. L. B. (Iz ((Gospodarstva« št. 22) Nato je bivši uradnik hrvatskega ministrstva za gozdarstvo Rosan-dič, ki je med vojno organiziral pokolje in špijonažo proti partizanom in nato zbežal v Italijo, govoril o obisku kardinala Ruffinija v usta-škem taborišču v Fermo v spremstvu dr. Mandiča. Kardinal je imel tudi govor. Danes je bil zaslišan tudi obtoženec Josip Tomljenovič, ki je go voril o podrobnosti tako imenovanega načrta «10. aprila«, ki je določal ustanovitev vojaške organizacije na Hrvatskem. Načrt je bil izdelan spomladi 1946. Organizacijo bi morali sestavljati ustaški teroristi, ki bi morali priti v Jugoslavijo iz Italije in Avstrije. Obtoženec je izjavil, da je ta načrt odobrila neka tuja vohunska služba. Potrebna sredstva za izvedbo tega načrta bi dobili iz inozemstva. Predsednik je nato prečital besedilo načrta, ki so ga našli pri obtožencu Tomljenoviču, Načrt zahteva od ustaških vohunov, ki so jih iz inozemstva poslali v Jugoslavijo, naj zbirajo podatke o letališčih v Jugoslaviji, o možnosti spuščanja padalcev, o pristaniščih, cestah in mostovih. Dana so bili tudi navodila za zbiranje podatkov o vojski in o skladiščih orožja. Dalje bi morali ti vohuni zbirati material o trgovinskih odnosih z inozemstvom in o gospodarskem položaju na splošno. Obtoženec je nato izjavil, da so v Rimu določili znake po radiu in šifre. Kot šifrirani kodeks je služil molitvenik, duhovnik Bujanovič pa je obljubil, da bo postavil radijsko postajo v nekem samostanu. Nova napredovanja kitajske ljudske vojske ■ SEV. SENSf, 16. — Ljudska vojska Je na šantungski fronti osvobodila po večdnevnih bojih mesti Cin-Sieng in Vutai. Ob težki in srditi bitki za osvoboditev mesta Venkou je ljudska vojska uničila 10 kuomintangovih polkov. Kuomintangovo vojaško poročilo javlja, da je ljudska armada zavzela mesto Hankiou, ki leži 20 kilometrov južnozahodno od Peipin-ga. V Peipingu je nastala panika med prebivalstvom, ki je po treh letih že zopet v prvih frontnih položajih. V Peipingu se sliši bobnanje topništva. PRIMORSKI DNEVNIK 2 - 17. julija 1948 Slovesen pogieb Vlrgillia Šfieka V četrtek 15. t. m. so bile v Avberju na Krasu slovesne pogrebne svečanosti za pokojnim zaslužnim narodnim borcem Sče-kom Virgilijem. Obredne svečanosti je napravil dekan iz Sežane, ki je imel v cerkvi tudi spominski nagovor. Na pokopališču je naprej govoril tov. dr. Besednjak, ki je bil pokojnikov tovariš v rimskem parlamentu takoj po prvi svetovni vojni, kjer so skupaj s Sčekom in WiIfanom ter Srebrničem in Stangerjem branili pravice slovenske in hrvatske narodne manjšine v Italiji. Tomajki župnik g. Kjttder je p svojem govoru omenjal velike pokojnikove zasluge t) borbi za pravice svojega naroda v dobi med obema vojnama, ker je bil Sček človek, ki je pomagal pri reševanju naših najbolj perečih problemov s svojo visoko izobrazbo in zmožnostjo. V imenu OF je govoril dekan Piščanec iz Klanca, v imenu Lokavcev, kjer je imel Sček nekakšen drugi dom, se je poslovil od njega učitelj tov. Avgust Praprotnik in ob zaključku sta se poslovila še dva kraška študenta s toplimi besedami od velikega pokojnika. Pogreba se je udeležil še pevski zbor iz Lokve, ki je lepo zapel nekaj žalostink in tudi Slovensko-hrvatska prosvetna zveza iz Trsta je poslala svojega zastopnika. Progrebni sprevod iz avberske cerkve na vaško pokopališče je bil preprost in pristno domač, kakor vse pokojnikovo življenje. Preprosto črno krsto so nosili domači možje in spremljala so jo belo oblečena dekleta. Za krato sta šli obe njegovi sestri s svakom in za njimi dolga vrsta ljudstva, ki je hotelo na ta način še enkrat pokazati pokojniku svojo hvaležnost za njegovo delo. Podprimo Dijaško Matico Podporno društvo in morajo prispeti pred 12. uro dne 30. julija 1948, ko bodo tain vse ponudbe odprte. Vsaki ponudbi mora biti priložen overjen ček ali bančna garancija za znesek 5.750.000 lir, plačljiv blagajni Združenih držav, kot jamstvo za izpolnitev pogodbe. Ti čeki oziroma garancije bodo ponudnikom, ki ne bodo uspeli, takoj vrnjene. Ceki oziroma garancije, predložene od ponudnikov, katerih ponudba je sprejeta, se bodo vrnili, ko se izpolni dobava v smislu pogodbe med temi ponudniki in vlado Združenih držav. f) Plačilo ponudnikom v Italiji, katerih ponudba bo sprejeta, se bo izvršilo v skladu z italijanskimi zakonskimi predpisi o izvozu in uvozu. Plačilo se bo izvršilo na podlagi pregleda in končne analize olja v skladišču. g) Vlada Združenih držav si pridrži pravico, da sprejme ali odkloni katero koli ali vse izmed ponudb, ki jih prejme na podlagi tega razpisa. blago znaša ostanek pa do do metrično tono v uprave v Trstu, v za