213. &@v.
Poštnina platana v gotovini.
V Uubllsni, v sredo 21. septembra 1S21.
Posamezna itev. K 1.
Leto V.
Izhaja razen nsdslji (n torasKik&v vsak (San ob 10. uri c!5ss*e!drce.
Uredništvo je v Ljubljani,
Frančiškanska u!:ca st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise fraakiratt in P°d* pisati, sicer se jih ne pri' obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K T50. Uradni razglasi, poslano icr notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust.
Glasil® JuscšEc^. sccilažno ■ demokratične stranke.
težetersska št. 312,
Naro enina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 283, za pol leta K 144, za četrt ieto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Opravaišlvo c v L ubliurtl, Frančiškanska ulica št. 6 !, Učifel ska tiskarna.
Socialisti in komunisti v Italiji.
Razkol, ki se je izvršil na kongresu italijanske socialistične stranke v Livornu, ni bil prvi. Imela je že preje dva slična razkola tek oni svojega obstanka: enkrat so odšli iz stranke reformisti z rajnkim Bis-solattiiem na čelu; drugič pa so bili izločeni vsi framozoni. Z izstopom reformistov je stranka občutila precej hud udarec, ker je bila takrat še zelo šibka in ker so imeli reformisti precej vpliva na organizirane mase.
Tudi relormisti so se takrat nadejali. da bodo z izstopom uničili so-ciialijjtično srtanko, ampak zgodilo se je ravno narobe. Socialistična stranka se je kmalu potem zopet ojačila in zacelila zadano ii rano. do-čim bodo reformisti kmalu izginili s površja. Le osebni vpliv posameznih voditeljev je še obranil ime. Izstop framazonov pa je stranki še celo koristil.
V	zadnjih letih pa je pristopilo socialistični stranki vse polno nadebudne mladine, katera je silila v stranko boli iz sebičnosti, nego iz prepričanega socializma. Demogo-štvo je bilo sredstvo vsakega v strapko pirstopivšega avirista. Vsled tega je bilo takoj umevno, da stranka pod pritiskonj navodobnih agitatorjev ni mogla dalie obstajati ter da ie bil nov razkol neizogiben. Ta novi razkol se je tudi izvršil na li-vornskem kongresu. To pot je bil razkol tembolj občutljiv za stranko,, ker so razkolniki, razen tega. da so imeli veliko pomoč iz inozemstva, §e izvrstno izrabljali nezadovoljstvo ljudstva, ki je nastalo vsled vojnih dogodkov.
Ampak tudi novorazkolnikom ni sreča boli mila, kot je bila reformistom. Na livornskem kongresu so scer dobili častno število glasov: nad 58 tisoč strankinih pristašev je glasovalo za njih resolucijo in naa 98 tisoč za unitarce; nekaj nad 14 tisoč ie pa glasovalo za reformiste. Kakšen je bil nadaljni razvoj vsake posamezne stranke? Komunistična stranka, ki se je porodih na razvalinah razkola, in koje voditelji so trdili. da je večina delavstva na njih strani, se ie — namesto da bi se širila. — skrčila za več tisoč članov, tako. da so njeni zastopniki na kongresu tretje internacionale morali odkritosrčno povedati, da ne zastopajo nad 25 ti.soč članov. Nasprotno pa ie socialistična stranka dobila več tisoč članov, večinoma takih, ki so se preje izrekli za komunistično strujo. Skoraj peti del italijanske komunistične stranke tvorijo samo ju-
lijsko beneške pokrajine,, ostale štiri petine pa cela Italija. Iz tega je jasno razviden ves položaj italijanske komunistične stranke
Kakšna so agitacijska sredstva, ki lili uporablja italijanska komunistična stranka? — Začetkoma smo mislili, da bomo edini v bojit proti kapitalistični družbi v dosego cilja, ki nam ie skupen, ali zmotili smo se! Ni dneva, ni trenotka. da ne vidimo v njih časopisju ali slišimo na njih shodih v prvi vrsti le napade proti socialistični stranki in njenim pristašem. Zasramovanje in obrekovanje proti vsemu, kar je socialističnega, je na dnevnem redu na vsakem shodu; napadi in zasramovanje proti našim naipožrtvovalnejšim soetot-gom je njih vsakdanji kruli. In v tem duhu vzgajajo v soje pristaše. Mnogo ie takih sodrugov. koiim se studi tako početje, in namesto, da bi se jih pridobilo za koristno delo. bodisi pri strokovnih organizacijah ali pri dru-
gih delavskih korporacijah, se jih odstrani od vsakega koristnega dela in postanejo popolnoma nebrižni. Oni pa. kojim je sebičnost in arivi-zetn nad vse in ideja pa deveta briga. sledijo slepo svojim voditeljem čez drn in strn. samo da dosežejo svoje zadoščenje. Je dovoli jasno In umevno, da stranka, ki uporablja enaka serdstva. ki se poslužuje neresnice in terorizma v boju proti političnemu nasprotniku, ne more biti resna in ne more imeti niti obstanka. tem manj pa pridobiti zaupanje pri delavskih masah.
Metode tega boja. nied socialisti in komunisti so povsod enake, V Italiji, kakor je iz tega poročila razvidno. se razmere v delavskem po-kretu hitro izboljšujejo. Socialistično delavstvo zna Ločiti resnobo od demagogije, ker ie že vajeno delavskega razrednega boja. Enako kakor v Italiji se konsolidira tudi povsod drugod razredni proletariat kar nam priča najlepšo bodočnost,
Ne obotavljajte se!
Kaj bo pa sedaj z občinskim I bo le škodovalo, ker bo t>roti  O Al!	rVlinhnvnnill 5n temnu nastal s
svetom ljubljanskim? Ali je še po treba zavlačevati razpust občinskega sveta?
Ljubljana kriči po ureditvi rednega poslovanja občinskega sveta, toda kljub temu se zavlačuje izvolitev župana odnosno razpust občinskega sveta in razpis novih volitev. Neka tajna tiči za vsem tem ravnanjem pokrajinske uprave, ki volil-stva in prebivalstva ne more zadovoljiti. Naša naloga sicer ni, da dajemo nasvete pokrajinski upravi, ker ta itak pozna našo zahtevo in mora tudi vedeti, da je logično opravičena tudi oo veljavnem volilnem redu s prooorcom.
Zahtevamo razpust, ker ne maramo. da bi se kršil volilni red in ker zahtevaio to razmere. Vemo. da so na delu sile. ki bi razpust tade preprečile, toda zavlačevanje dotič-nikotu ne bo koristilo, marveč jim
njih
kljubovanju In teroriu nastal še večji odpor.
Naoi ne gre tukaj za župana, bodisi ta Peter ali Payel. gre nam pa za načelo samoodločevanja občine kar bi bilo ob teh razmerah silno teižko objektivno. Kljubovanje na eni strani, odpor na drugi strani ie tukaj, in se brez razpusta občinskega sveta ne da odpraviti.
Prepričani smo. da čimdalje se v politiki ne bo upoštevalo načelo demokratizma, tem bolj se bližamo še večji reakciji kakor jo imamo sedaj. Za posledice bodo odgovorni merodajni činitelji. ki se upirajo zahtevi ljudstva, ki bo pa teiai z njimi tudi obračunalo.
Bodite torej tako prijazni, storite svojo dolžnost ter razpustite občinski svet. Ne poslušajte tistih, ki diskreditirajo moralo v politiki!
Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev.
Društvo zasebnega uradništva je imelo v pondeljek zvečer shod v »Mestnem domu« ljubljanskem, kjer se je razpravljalo o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev.
Pokojninsko zavarovanje je bilo že v Avstriji nedostatno. dosti boljše tudi ni v zmislu nove uredbe, ki
jo je izdalo ministrstvo za socijolno skrb v Belgradu. V društvu zasebnega uradništva pa ie nastal spor, ker zahtevajo nameščenci bank in zavarovalnic svoi lastni pokojninski zavod, ki pa v zmislu uredbe ni dopusten. Zavarovalni in bančni nameščenci bi imeli v svojem zavodu
Dr. Denieter Bleiweis-Trsteuiški:
O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja.
(Referat na zborovanju blagajničnih zdravnikov Slovenije ob priliki III. jugoslov. lekarskega skupa v Ljubljani.)
(Dalje.)
Zadnja in ne manj važna panoga prohibitivnih mer ie poučevanje ljudstva, so predavanja. Grotjahn stavlja Iri zahteve, da se izboljša in dvigne ljudsko zdravje: 1. da vsakdo v svojem življenju opazuje nauke osebnega negovanja zdravju — or-todietetike ali, kakor jo je Hufeiand Imenoval, makrobiotke ;2. da našej socialni okolici vzamemo vse one pogoje, ki danes še provzročajo in Izzivaip bolezni, slabfi in izprijajo človeški rod in 3, da razplodbo v higienskem oziru tako nadziramo, da nreprečimo neprestano nastajanje telesno in duševno manj vrednih oseb in da trajno zagotovimo šte-vijčno zadosti velik naraščaj čvrstih potomcev.
Brez vsega uvidimo, da sta prva In tretja zahteva slvar poduka in
dobre volie posameznika, torej naloga higi.enske prosvete. Druga zahteva i.e brez velikih stvarnih žrtev neizvedljiva, toda nikdo ne bo dvomil in kdor bi dvomil, ta naj se le spominja na razne vojne zakone in naprave, da ostaneio brez razumnega sodelovanja posameznikov tudi najboljše uredbe le na papirju. To razumno sodelovanje pa moremo le doseči, ako začneio muširši sloji naroda ijvidevati pomen in vpliv raznih varnostnih naprav.
Higienskega poučevanja naroda torei ne moremo pogrešati, ako hočemo dvigniti no vojni tako težko oškoclovauo narodno zdravje. Veliki pomen in vpliv ljudskih predavani leži na dlani. Tudi v tem pogledu se moramo učiti od Nemcev, ki jih v organizaciji pač ne prekaša noben narod. Da zacelijo vojne irane in dvignejo ljudsko zdravje ter z njim delazjmožnost in pridobitnost svojega naroda, so po vojni ustanovili posebne deželne odbore za Ljudsko poučevanje. *I'aki odbori obstojajo dosedai v Prusiji, na Bavarskem Saksonskem. Virtemberškem, Badensikem. v Turingiji. Anhaltu, Lippe-JDetmoldu, Oldenburgu. Wald-
večje ugodnosti kakor pri splošnem pokojninskem zavodu. Pri tej zahtevi podpirajo najbrže nameščence banke in zavarovalnice, ker jih hočejo s tem priklopiti nase in jih tako prisiliti, da so mirni in tihi. kakor sužnji. Seveda ie dobrotljivost le prazna ker. če so banke tako naklonjene svojim uslužbencem, jih lahko tudi pri pokojninskem zavodu višie zavarujejo.
Pa tudi s socijalno-političnega vidika je krivo, če bi se to zavarovanje cepilo. Zavarovanje je popolnoma nezadostno, zavarovanje pa potrebno za vse delovne sloje, ne samo za zasebno uradništvo. če torei hočemo priboriti zadostno zavarovanje za zasebno uradništvo in tudi za vse druge delavstvo, se moramo vsi delovni sloji strniti v močne organizacije ter sporedno in skupno izbojevati primemo zavarovanje za starost in onemoglost, to je splošno socijalno zavarovanje. Uradniki sami ne bodo nič opravili, oziral se ne bo nihče nanje, če bodo hlapčevali meščanskim strankam. Pokojninsko zavarovanje ie skupna zadeva vseh delovnih slojev in pravo zaslombo v boju za to bodo tudi zasebni uradniki dobili le v naših strokovnih organizacijah.
Absolutno pa mora stati uradni-štvo na stališču centralističnega pokojninskega zavarovanja ter sl pogodbenim potom zagotoviti ugodnosti. ki jih nudijo banke in zavarovalnice syoiim nameščencem, če bi banke te ugodnosti hotele odreči, bi bil to dokaz, da tiči za dobrodelnostjo drugačen zajec.
Na shodu se je govorilo tudi o Delavski zbornici. Na zadnji anketi pri vladi so se postavili zasebni uradniki na separatistično stališče ter niso hoteli sporazuma z našimi delavskimi zastopniki. Tudi to je bilo napačno. Zakaj, če imajo tl ljudje, ki so tudi le delavci, kje skupne interese z delavci, potem Jih ima'io v Delavski zbornici. Moralo bo oač priti do tega. da se bodo tudi zasebni uradniki zavedali, da so le — mezdni delavci kakor ml.
ka. Bojni načrt radikalne stranke proti demokratski, se je obnesel . . . Menda bo navsezadnje lc res, da postane »Slov, Narod« glasilo radikatae stranke. Gospodje demokrati: Turki škilijo čez mejo!
+ Radikalna stranka bo imela 1. novembra t. 1. svojo veliko strankino konferenco iz vse države v Belgradu,
+ Pomožni odbor za stradajoče v Ruti)! Je preiskovalna komisija v Moskvi obsodila na smrt, vendar pa je smrtna obsodba še odgodena, da se stvar še enkrat preišče. Da bo vse jasno, je treba omeniti* da je to tista pomožni odbor, ki je povečini bil sestavljen iz bivše ruske buržoazije tn o katerem je ljubljansko »Tutro« že s tat klm veseljem pozdravljalo obenem s pa4« cem sovjetske vlade kot novo rusko meščansko vlado. Kakor vse kaže, je sovjet* ski režim kljub lakotni bedi v Rusiji trdnejši kot bi si mislili, ker je sovjetska vlada začela z intenzivno gospodarsko reorganizacijo dežele hi je miroljubna napratn zunanjim sosedom.
Polititne vesti.
+ Cepienie v demokratski stranki v
Slovenili. Kakor »Jutro« samo priznava, so se med pristaši JDS v Sloveniji pojavile struje, ki groze stranko razkrojiti. Posebno močno je nagnenje pristašev JDS, da se priključijo radikalni stranki. Politika mla-dinov, kakor vse kaže, doživite hud poraz v listnih vrstah JDS, tako da nekateri že prerokujejo, da bo v Skrveirfji pri prihodnjih volitvah nastopila tudi radikalna stran-
Shodi!
Sodrugi in Sodražice iz Kamnice« Brestrnice In Rosoohe!
V	nedeljo, ne 25. sepembra t. !. ob 9. uri vsi na shod. ki se bo vršil v prostorih gostilne Woerinec ali pa v Šeiagovi gostilni, Kje se bo shod vršil, bo razvidno iz letakov.
Pridite vse. ki trpite pod današnjo reakcijo!
Govornik: Poslanec sodro« Golouh.
Pobrežje. V nedeljo, dne 25. septembra t, 1. ob 14. uri 30 minut se bo vršil v prostorih gostilne Rojko javen ljudski shod.
Govoril bo poslanec sodni« Golouh.
Sodrugi! Sodražicel delavci! ir« pinl! Vsi na shod!
*
Javen ljudski shod se bo vršil v, nedeljo, dne 25. t. m. ob 14. uri v. Cvetkovcih pri Vel. NedeJii pri so* drugu Jerneju Petku.
Na shodu bodo poročali sodrugi iz Maribora!
Udeležba dolžnost!
Dnevne vesti.
Zakaj naša valuta pada? Ne bomo o tem govorili, marveč se poba* vimo s čedno zadevo, ki se je rav-nokar pretekle dni nekako sramež-ljivo boječe in vsa v zadregi skrila med zadnje inserate državotvornega tiska. Ta čedna in čednostna zadet vica nosi tudi ime in ji splošno pravijo : vprašanje jadranskega ribolova. Na brionskih otokih, med sveča-*
ecku. Hamburgu in Liibecku. Vsi tl deželni odbori pa so združeni v državnem odseku za higiensko ljudsko poučevanje, ki ima svoj sedež v Dresdenu. Tako v deželnih odborih kakor v državnem odseku sodelujejo v odlični meri predstavniki socialnega zavarovanja v Nemčiji.
Tudi bolniška blagajna za Slovenijo bo priredila, taka predavanja, tako v mestih, kakor v industrijskih okoliših, in sicer predvsem za delavstvo. Dostop bo pa seveda vsakomur prost. K sodelovanju bomo v prvi vrsti povabili blagajniške, pa tudi druge zdravnike, ker se bodo predavanja honorirala prav tako, kakor jih honorira ministrstvo narodnega zdravja, odnosno zdravstveni odsek. Glede teh predavanj pa je naglašati. da morajo biti v resnici poljudna. Poliudnost ne pome-nia morda, da naj bo vsebina predavanja na nižjem nivoju. Ravno delavstvo zahteva dobre in temeljite razprave. Pač pa moramo temeljito vsebino prednašati v prikupljivi obliki. ne smemo operirati z nerazumljivimi formulami in tujimi izrazi. Zdravnik ne sme docirati ex cathc-dra. sc vsled svoje vede ne sme ču-
titi vzvišenega, temveč mora najti potrebne človeške stike s poslušalci. Vpliv takih predavanj se neizmerno poveča, ako pride do neprisiljenega razgovora, do vprašanj od strani poslušalcev, tekom katerih poizvemo, kje ie treba poiasnil in katerim že-liam naj zadostimo pri prihodnjem nastopu.
S tem. gospodje kolegi, sem očrtal naše preventivne naloge. Nagla-šal pa sem. da moramo izpopolniti tudi naše terapevtično delo. Z novo uredbo se krog zavarovancev izredno pomnoži in v njega pridejo novi sloji z višumi zahtevami. Poudarjati pa ie treba koj. da bo sleherni našel isto zdravni§ko pomoč in isto skrb od strani blagajne, kajti socialno zavarovanje ne pozna nobenega razločka stajiu. V večjih mestih so bile razmere že sedaj reme-dure potrebne: število zdravnikov je bilo premajhno, čakalnice vsled tega vedno polne in bolniki so izgubljali mnogo časa. Ugodnejše so razmere na deželi, kjer imaio bolniki bolniške blagajne na razpolago istega zdravnika, kakor občinstvo sploh. Izbolišati moramo torej pred vsem razmere v mestih in v oblju-
denih industrijskih okoliših. Vpeljati bo treba paralelne ordinacije, tako da bodo bolniki hitro prišli na vrsto. Razven blagajničnih zdravnikov za celokupno medicino bo treba vpeljati specialiste, predvsem za malo kirurgijo ker se s tem blagajni prihranilo veliki stroški, ki jih sicer povzroča zdravljenje po bolnišnicah. Ordinirati pa morajo po večjih' mestih tudi specialisti za kožne in spolne bolezni, za otroške bolezni, za ginekologijo in okulistiko. Sčasoma bo morda tudi kazalo, nastaviti zobnega zdravnika, sai pa zobnega’ tehnika, ki bo v lastni režiji naprav-#; lial potrebne proteze. V tem pogledi’ du moramo priti na stališče, ki ga' zavzemata bratski mesti Zagreb in Saraievo. kojih bolniški blagajni že razpolagata z ambulatorijem. Pri tei priliki nai še nasdašam. d.a se dosedanjim izkušenim blagainičnint zdravnikom nikakor ni bati da bi se s io izpopolnitvijo, z nameščenjetn večjega števila zdravnikov morda zmanjšali n tih dohodki. Krog zava-roavncev bo po novi uredbi tako velik, da bodo ti zdravniki še vedno čezmerno zaposleni.
(Dalje prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
Stav. 213.
rtirn? pojedinami in še sveeanejšiini govori se ie vprašanje opredelilo v štiri točke, ki se slasiio: 1. določitev medsebojnih p;isov med Italijo in Jugoslavijo v Gornjem Jadranu;
2. svoboden ribolov za italijanske ri-barje v Velikem in Malem Kvarne-ru in v vodovjih med Krkom in Ra~ bom; 3. svoboden ribolov za italijanske ribiče ob dalmatinski obali brez reclprccitete jugoslovanskim ribičem vzdolž zapadne obale v Italiji; ureditev pomorske policije. — Naši meščanski listi o tem niso innoEro pisali in skoro da niso izpustili še tistih pet vrstic, v katerih g. Krsteli. vodia. naše komisije, pere tozadevna pogajanja, češ. sai »nudi tudi našemu ribarstvu pogodba dovolj izgledov«. Anupak to pranje g. Krstelja močno smrdi pq zelo umazanem perilu, ker hoče biti vse. kar bi vlada imela podati ljudstvu v do-jasnilo. Da ne bo preveč molka, bomo mi povedali, kaj piše ena zadnjih številk »Ere Nuove« iz Trsta. Ta ve namreč povedati po razgovoru s predsednikom italijanske komisije. da ie jugoslovanska delegacija italijansko naprosila, naj bi zadnja ne objavljala uspehov pogajanj, dokler bj ne bila belgrajska vlada o njili informirana, da ne bi časopisje pogajanj kompromitiralo! Torej slaba vesti Slaba vest pa izvira iz slabih dejanj? Slabo dejanje pa ie bilo že storjeno, ker pozneje je italijanska komisija zvedela, da je Belgrad pogoie že sprejel, predno ie prišlo do pogajanj na Brionih! Mi vidimo v tem kos našega nemoralnega gospodarstva. ker nam čudno molčanje vladnih grešnikov ne more dokazati. da bi bilo pisanje »Ere Nuove« neresnično. — In tako moremo povedati, zakai doživlja vsaka naša zunania politična in gospodarska ak-ctla le večne fiaske. moremo povedati med drugimi odgovori, katere smo dali te dni še en odgovor na vprašanje, ki stoji na čelu pričujočega članka:	Nesramni	tajnopolitičnl
duh. ki ga goje »državotvorni« krogi. ki se boii ltiči in zavrača sodelovanje javnosti pri državni upravi, korupcija, v senci zakotij je še en vzrok naše reve. Toda nal pomnijo grobokopi države, da so sl tudi lastni grobokopi in da bodo tisti dan, ko končajo svoje opravilo, pogrebci za njimi poskrbeli, da ne bo premalo prsti in težkega kamna na njihovem grobu.
Demagoštvo ali laž? Današnji »Slovenec« poroča, da se je sodrug Divac v zakonodajnem odboru zavzemal za stališče demokratov in diktaturo. Poročilo ne pove. zakai je šlo v razpravi, zato sklepamo, da je to demagoška laž. Sodr. Divac pa bo pred »ošteno javnostjo svoje stališče prtiv lahko zagovarjal. Ej. to ie menda morala — katoliškega časopisja.
Zdravstven) pouk potom kino - predstav bo v kratkem zašel zdravstveni odsek Slovenijo v LittbHanL Pouk na podlagi filmskih slik je namenjen predvsem delavskim slojem. Zato opozarjamo še dane* vse delavstvo na te kino - predstave, kjer bodo zdravniki pojasnjevali slike. ImeH smo priliko sl slike ogledati ta lahko rečemo, da bo ta hvalevredna zdravstvena akcija Imela najpovolnejSi uspeh.
Občinske volitve v Marenberku. Pri nedeljskih občinskih volitvah v Marenber-ku je odpadlo na stranko državnih nameščencev In uslužbencev v Marenberku 8 mandatov, na stranko samostojnih kmetov hi kmetskih delavcev Štiri e mandati, na JSDS In Kmetsko delavsko zvezo 3 mandati In na stranko obrtnikov in delavcev en mandat.
Zastopnik pokrajlnskesa namestnika g. predsednik dr. Vilko Baltič je z včerajšnjim dnem nastopil daljši dopust.
Zopet: Prepovedani listi. Ministrstvo za notranje stvari je s sklepom od 10 t. ni. prepovedalo v naši državi razpečavanje in razširjanje listov' »Wiener Bi!dei-< in »Deutsches Volksblatt«, ki izhajata na Dunaju, ker objavljata naši državi žaljive spise, 'ki so po našem tiskovnem zakonu kaznjivi. -- Ministrstvo za notranje stvari je s sklepom od 16. t. m. prepovedalo razpečavanje in razširjanje glasila ukrajinske socijalno demokratične stranke »Vporod«, ki izhaja v Lvovu, ker piše proti interesom naše države.
Madžarske dcmoustricile v Murski Soboti. V ponedeljek so madžarsko misleči naolionalisti pred razmejitveno komisijo vprizorili demonstracijo proti Jugoslaviji. Nastopilo je na to jugoslovansko orožništvo in demonstrante razgnalo. Pri tem je bila ubita ena oseba, dve pa sta bili ranjeni.
»Uradni list« Ste v .113. prinaša uredbo O davku na poslovni promet, pravilnik za Izvrševanje te uredbe, ter uredbo o dra-glnjsikih dokladah državnih prometnih naprav, ki so prevedeni na dinarske plače.
Krompir za mesto Llubliana. Dne 21, t. m. se prične dovažati strankam krompir na dom. In sicer se bo dostavil 21. t. m. strankam na Poljanski cesti št. 1 do hiklusivno 13, Vodnikovem trgu, Pred škofijo, Mestnem trgu, Pod trančo in Ciril Metodovi utici. Strankam se bo dostavil krompir v vežo v vrečah. Krompir je plačati takoj pri prevzemu.
Ukinjeni vlak) Ljubljana - Vrhnika In Grobelno - Rogatev. S 30. septembrom t. L se uktneta na lokalni železnici Ljubljana -Vrhnika nedeljska vlaka št. 2708 In 2707 z odhodom iz Vrhnike ob 20.30 odnosno iz Ljubljane 22.10. — Ravnotako se ukineta s 30t sept. t. I. na rogaški lok. železu! :1 dnevna večerna vlaka št. 2905 in 2?06 z odhodom iz Rogatca ob 19. uri. odnosna iz Orobelnega ob 21.10.
Na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani se prične redni pouk v sredo dne 21. septembra 1921.
Ministrstvo za trgovino in industrijo bo otvorilo s 1. oktobrom v Belgradu svoj gospodarski informacijski urad, ki bo ln;el nalogo obveščati naše ta tuje trgovinske in industrijske kroge o gospodarskih razmerah v naši državi
Nesreča v hrastnlškem rudniku. Robert Stradar, kopač, je pri vžlganiu nabojev za razstreljevanje nevarno ponesrečil. Vsled prezgodnje eksplozije naboja, je Stradar zadobil težke rane po obrazu.
Griža ie v zadnjem času začela močno razsajati v Framu na Štajerskem. Na teden v Framu in okolici umrje na griži 3 do 5 oseb.
Trgovski potnfti po vsej Jugoslaviji morejo dobiti dober zaslužek, če se oglase pismeno na Lustigovo založba koledarjev, Osijek I.
Iz stranke.
Zagorje. Vabimo na javen ljudski shod, ki ga priredi jugoslovanska sodialno demokratična stranka v Zagorju dne 25. septembra tl„ ob 3. uri popoldan v Kinodvorani. Dnevni red: Rimski klerikalizem In sedanji politični položaj. Vabimo na zborovanj® vse sodruge ta sodružicc kakor tudi vse protiklerikalno prebivalstvo, da pokažemo, da v Zagorju ni prostora za demagogični rimski klerikalizem. — Sklicatelj.
Vestnik S?/©feO€Se,
Seja centralnega odbora »Svobode« se vrši jutri v četrtek točno ob 8. zvečer v društv. prostorih na Aleksandrovi c. 5. Ker Je seja zelo važna, se prosi polnoštevilne udeležbe
Godbeni odsek na pihala vodmatske podružnice »Svobode« vabi k prvim godbenim vajam, ki se bodo vršile dne 23. t. m. ob 8. zvečer, vse sodruge, ki so že primeroma Izkušeni v teoriji kakor tudi na godala. Posebno se poživljalo sodrugi Iz okraja Vodmat, Moste, Trnovo, Vič, Glin-ce in šiška, ki so vešči igranja na sledeča godala: klarinet, fligelhorn, basovski tll-gelhorn, bastuba v B, trobenta in gozdni rog.
Briofavi,
Ul
(Ul. letnik)
Ig id e začetkom oktobra. Trdo vezana knjiga Ima za vsak dan 6X15 cm zapis, prostora. Cena s poštnino K 30. Preprodajalci popust Naroča se pri:
JbbosI. mi kal, Ljfimiana“,
Breg 20.
VEČNE KONFERENCE.
LDU. Belgrad, 20. sept. Danes donoldne. kakor tudi včeraj, so bile konference med finančnim ministrom in zastopniki trgovskih, bančnih, gospodarskih in industrijalnih krogov iz Belgrada. Zagreba in Ljubljane. Na teh konferencah, ki so imele posvetovalen značaj in ki so bile danes dopoldne končane, so oretresali ukrepe, ki naj se store za avignenie ■dinarskega kurza. Sprejeli so se zelo važni sklepi, ki se bodo predložili ministrskemu svetu v odobrenje. Debate se ie udeležilo zelo mnogo govornikov iz vseli krajev naše države.
STOJAN PROTlC.
LDU. Belgrad, 20. sept. O. Stojan Protič se je sinoči vrnil iz Vojvodine. kjer ie bil na informacijskem Dotovan[u. V kratkem bo odšel v Kruševac. da se sestane s svojimi tamošnjimi prijatelji. Začetek njegove akcije se pričakuje začetkom, oktobra, ko bo izšel njegov list »Radikal«. V dobro informiranih krogih se govori, da se bo g. Protič udeleževal parlamentarnih sej.
TURKI BODO ZBOROVALI.
LDU. Belgrad. 20. sept. Dne 6. oktobra bo v Sarajevu državna konferenca muslimanov. Takrat se bo uredilo vprašanje glede spora, ki je nastal v skupščini med zastopniki levice in desnice. Ta konferenca se v vseh političnih krogih pričakuje z velikim zanimanjem.
PRED PROGLASITVIJO ZAPADNE MADŽARSKE REPUBLIKE.
LDU. Dunaj. 20. sept. Večerni listi prinašajo čim dalje bolj gotovo pojavljajočo vest. da se bo še danes proglasila samostalna zapadno-ogrska republika, kateri bi načelo-
val jx>slaiiec Friedrich. S tem naor- j tem ie v zvezi povratek polkovnika j l.echnerja v Subotišče. Število in- j surgentov je po rekrutacjii na Mad- j žarskem naraslo na 20 do oO.OOO 1 mož. Po nekaterih vesteh sta poslanec Friedrich in Lingauer že proglasila _ zapadno-madžarsko republiko v Šopronju.
DEMONSTRACIJE NA DUNAJU.
LDU Dunaj, 20. s<;pt. Kakor poroča »Korrespondenz Herzog«, so pasantje ari današnji demonstraciji pred borzo pretepli več borznih špekulantov. 15 do 20 izmed njih je dobilo lahke poškodbe. Po 14. je j bil zopet mir. Med demonstracijami se je na borzi nemoteno nadaljevalo poslovanje
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA DUNAJU. LDU Dunai, 20. sept. Kakor poročajo večerni listi, so začeli danes opoldne stavkati uslužbenci južne železnice, da bi dosegli 1 vplačilo pomožne vsote po 4500 kron. Ob 13, se je razširila stavka tudi na vzhodni kolodvor. V železniškem ministrstvu se vrše pogajanja z zaupniki nameščencev zaradi takojšnje vzpostavitve prometa. Kakor javlja »Neue Freie Presse«, je stavka omejena na uslužbcnce v delavnica!).
POOSTRITEV V IRSKEM SPORU.
LDU Dublin, 19. sept. Devalera je Lloyd Gorgea snoči brzojavno zaprosil, naj mu sporoči, ali zahteva pismo od 17. t. m. uklonitev ali povabilo k prosti konferenc; brez prehMUca, ako ne pride do sporazuma.
V zadnjem slučaju bi sc irski odposlanci udeležili konference, ki bi jo določil Llojd George.
IZ RUSIJE.
LDU Moskva, 20. sept. Blizu Moskve pripravlj»jo let mšče. ki na* omogoča leta« m, Ki vr4e pomet z ZipaJno E\ropo, da pr stajajo
!! L Mtsbva, 20. sept V Karskem morju st je na poti v Arhangelsk potopil parnik sibirske raziskovalne ekspedicije! »Jenlsejc, ki je zadel ob plavajoč ledenik. Del posadke so reVli
Kulturni vestnik.
Zanimiva umetniška prireditev bo v sredo 21. t. rn. ob 20. v Mestnem domu, pri kateri bo nastopil pesnik Podbevšek s svojim poučnim govorom »Nihanje čudodelne ure«, Vladimir Premru pa bo recitiral odlomke iz svoje pesniške zbirke: »Grbavec s sifdro«. Cene sedežem 12 K, stojiščem 8 K. Vstopnice se bodo dobivale pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni.
Prejeli smo sledeče knjige in revije: Jos. Kostanjevec: Krivec. Roman. Natisuila Zvezna tiskarna v Mariboru. Zatožil pisatelj sam, — Univ. prof. dr. M. Slavič (Izvedenec za Prekmurje pri mirovni konferenci v Parizu): Prekmurje. Zgodovinske, zemljepisne, gospodarske in kulturne črtice o Prekmurju. Izdala in založila »Slov. kršč. soc. zveza«. Cena K 20.—, po pošti K 2.— več. — Uredba o uredjenju ostgu-ranja radnika za slučajeve bolesti i nesreče. Tiskala »Državna štamparija v Bei-gradu. — štev. 8. »Socijalnega preporod-jaja«, sl.ubenega organa ministrstva za soc. politiko. — Izvještaj sreske bolesnlč-ke blagajne u Sarajevu za godine 1918, 1919, 1920.
P@ svetu.
—	Za tiste, ki se zanimajo za vremeno-slovje. Po dolgi suši je predvčerajšnjem nad Londonom padlo toliko dežja, da takega ne pomnijo že 20 let. Deli mesta so popolnoma poplavljeni, podzemeljske železniške proge istotako. Tekom treh tir, računa-jo, je padlo v samo mesto nad 67 milijonov ton vode
Za tiste, ki se zanimalo za zvezdoslov-
Je. Prebivalstvo na premiinici Martu je žc marsikakemu zemljanu povzročilo sive lase. To je, ne prebivalstvo samo na sebi, temveč vprašanje, da-li to prebivalstvo resnično živi ali ne. Priznati moramo, da
govorijo marsikateri razlogi za to, da je obstanek zemeljskim podobnih bitij na Martu po današnjem stanju znanstvenega raziskovanja povsem mogoč, dasi ne moremo kar tako verjeti takim dokazom, kakor je tisti, v Ameriki porojeni, ki pravi, da so opazovali na premifcnlci svetlobne pojave, ki utegnejo biti nam od mislečih bitij z druge zvezde poslane lučne brzojavke. Človeški duh stoji tukaj pred uganko, katero se je namenil razrešiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Neki milijonar v Ameriki je pred kratkim dal velikansko svoto denarja, da se zgradi daljnogled, ki bi nam Marta tako približal, da bi morali na vsak način opaziti na njem bitja, pa četudi bi bila prav majhna. Leta 1924., ko bo Mart v taki legi, da ga bodo mogli najpo-volneje opazovati, bo daljnogled, ki bo meril kakih 20 metrov v premeru dogn-tovljen. Tedaj bomo videli. Zvedeli bomo tudi, če vlada na daljnem planetu isto socialno nasprotstvo in borba za vsakdanji kruh med njegovim eventualnim prebivalstvom, kakor tu na zemlji. Če ne vlada, nam morda bodo Martiianci povedali, kako so prišli do svojega boljšega položaja.
— Manifestacije socijal - demokratično mislečih žen na Holandskem so se vršile v nedeljo v vseh holandskih mestih. Na programu shodov je bil tema: Za razorožitev, proti imperijallzmu.
— Angleškj raziskovalec Shackleton se odpelje v soboto na novo potovanje proti južnemu tečaju. Njegov namen je, da preišče točno in po uspehih tega preiskovanja sestavi hidrografski zemljevid Južnega oceana ter naposled prodre do dežele En-derby.
— Zidovski prevod »Božanske komedl-Je«. Profesor Sabbadlni ie v Trstu odkril, da je bila Dantejeva »Dnina Comme-dia« že prestavljena v hebrejščino in da je prvi del »Pekel« že izšel, v tem ko sta ostala dela še ostala v rokopisu.
Ge« ©darstTO«
“ Koliko Je živine v Jugoslaviji? Po zadnjem štetju imamo v Jugoslaviji 1 milijon 458.000 konj In mul, vrednih 11.664 milijonov kron; 5,496.000 glav goveje živine, vredne 21.984 milijonov kron; 4,849.000 svinj, vrednih 9698 milijonov kron; 2 ml, lijona 448.000 ovac in koz, vrednih 489 milijonov kron. Celokupna vrednost vse ži-vine znaša 46 milijard 278 milijonov 600 tisoč kron.
— Narodna banka SHS izkazuje dne 8. septembra: uovčanice v prometu zna* šalo 4„287,234.145 dinarjev (+ 93,677.655), kovinska podlaga 433,749.747,24 dinarjev (— 6,072.732.78), posojila, ki jih je dala banka, 367,932.478,28 din. (+ 50,038.916.09). Številke v oklepajih pomenijo izpremem-be od 1. do 8. septembra. Po tem izkazu vidimo, da se je število novčanic v prometu precej pomnožilo, a kovinska podlaga se je zmanjšala. — Tudi vzrok padanj? naše valute!
■•* Nova steklarna. Ministrstvo za trgovino in industrijo ie dovolilo osnovanje nove tvormce za steklo v Belgradu.
=- Lesene hiše na dunajskem seimu so zbudile pozornost vseh obiskovalcev cele Evrope. Ministrstvo za socijaluo politiko ie poslalo enega načelnika na Dunaj, da sl ogleda vzorce teh hiš, ki so razstavljene na sejmu. In če so za naše razmere primerne In dobre bo zahtevala vlada od Avstrije, da nam pošlje večje število teh hiš kot vojno odškodnino.
— Avstrija dobila kreditno pomoč, »VViener Allgemeine Zeitung« poroča, da I« na Dunai prispel prvi predujem na račun krditne pomoči za Avstrijo. Predujem znaša en in pol milijona angleških funtov.
— Šele te dni so ua Češkoslovaškem odpravili tobačne izkaznice, ki so bile v rabi še izza svetovne vojne.
— Cena srebru v Avstriji je dosesla že precel veliko številko. Pred vojno ia stal kg srebra 70 do 90 K, dočim velja danes kg 21 000 avstrijskih kron.
-= Žetev Pollske. Ravnatelj Delniškega društva za žitno trgovino, bivši državni podtajnik dr. Machnicki je po potovanju po Poljskem Izjava, da je letošnja žetev v Poljski izredno ugodna. Prehrana prebivalstva je letos popolnoma zagotovljena. Cene so sedaj: 7000—7200 poljskih mark za en meterski stot rži in 9000—9500 za isto količino pšenice.
— Ce jim bo kazalo, pa bodo sp®* zvišali. Zveza angleških industrijcev na' merava voditi tako politiko, da se bo kurz angleškega funta znižal »v toliko«, da se omogoči trgovina z inostranstvom. Tu je zopet jasno pokazano, kaj ie gonilna sila kapitalističnega reda: dobiček, kšeft, v imenu tega dobička zvišanje, v imenu tega dobička znižanje, skrajen nered in nešta-bilost vsega življenja, kakor bi bilo vse stvarstvo le igra v rokah dobičkarskega principa, brez drugega smisla in duše.
Dete (dečka)
da mlada uradnica vsled pomanjkanja proti manjši mesečni odškodnini v oskrbo, ali pa do smrti dobrotnika oziroma sploh v last. »Vanda na glavni pošti ležeče v Ljubljani*.
licem za svojo novo ustanovljeno mehanično strugamo dobro izvežbanega
lesnih izdelkov. Prednost imajo s prakso v večjih podjetjih in ki se na stroje dobro razumejo. Ponudbe pod ..Strugar14 na upravništvo *Naprej-a“.
IBE
vseh vrst
se sprejemajo v sna ?e* Je In predelovanje pri
Brllly, Llubliana.
Resljeva c sta 22.
mzeneru>
■*“	,*,!	7	'	za	samostojno	delo	se	iščeta	za
^	tnlrni.	Nameščenje	je	stalno	do-
stavbeni tehniki in risarji se iščejo.
Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na Stavbena družba d. d. Ljubljana, Levstikova ulica 19.
za samostojno delo se iščeta za takoj. Nameščenje je stalno pozimi in poleti pod dobrimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo pod „Limar VII 3a“ na Blocknerov zavod za oglašivanje, Zagreb.
Jurjevska ulica 31.
P©ew2 Poiorl
Kupulent
stare obleke čevlje pohištvo IM. Martin Drame,
Sv Jakoba nabrežje 29.
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
— -----------------—= Tegetthoffova ulica 11 ----------—--------—--------------------------------- .
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC - -. Pod najugeUne^nn Pogoi±_^
prevzema denarne vloge in iz-vršuie vsakovrstne bančne posle
Izdajatelj: Ivan Mlinar*
Tisk Učiteljske tiskarne v. Ljubljani,
Odgovorni urednik: Maks Žaizar,