Poštnina plnčann v gotovi«. Štev. 4. V Ljubljani, dne 4. aprila 1936. XVI. leto. Taktov**. 3(MO GLASILO DDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE OBUSTNEGA ODBORA V LJUBLJANI list izhaja vsakega 25. v meseca. Posamezna štev. 1 Dia» — Naročnina mesečno i Din. — Roko» piši se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejem», jo. — Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, St Peterska vojašnica. Telefon štev. 30-40. Redni občni zbor Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov za Dravsko banovino v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 26. aprila 1936 ob 9. uri dopoldne v Mariboru, v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. DNEVNI RED: 1. Otvoritev in konstituiranje. 2. Poročilo uprave. 3. Poročilo nadzoistva. 4. Razrešitev. 5. Poročila o stanju invalidskega vprašanja in predlogi. 6. Odobritev proračuna. 7. Volitev. 8. Prošnje in pritožbe. 9. Slučajnosti. Na predvečer, dne 25. aprila 1936 je DELEGATSKA ANKETA ob 19. uri istotam. Pri delegatski anketi bodo navzoči samo delegati Krajevnih organizacij z Oblastnim odborom. K občnemu zboru pa ima pristop vse članstvo. Delegati morajo imeti pooblastila svojih organizacij, podpisana od predsednikov in tajnikov, odnosno namestnikov, poleg žigov. Jllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllillllllilllliilll I VSTAJENJE 1 jt To zapišemo k prazniku VSTAJENJA: V borbi med Živ- | H ljenjem in Smrtjo zmaguje — Življenje. g s Pomladni cvetovi, ki so vzklili na odrevenelih poljanah, nam g S vlivajo v dušo in srca čut Življenja. In Cvetna nedelja, Pasi- = M jon z Velikim petkom in Velika noč so simbolična slika borbe g M med silami Življenja in silami Smrti, ki pretresa venomer tudi g m človeško družbo. U H Na Cvetno nedeljo je triumfirala Pravica in množice so se jj M ji klanjale. Ob uri Preizkušnje pa so celo najzvestejši odpadli, g H Množice pa so same zažigale domove Pravice in zasramovale g j svojega Učitelja. Ali vkljub vsemu je Pravica vstala zmagovito = g iz groba, dasi je bil zapečaten. In tiste množice,, ki so Pravico p §§ križale, gredo danes za procesijo in zopet kličejo, — ne sicer j| §§ Hosana —, pač pa Aleluja. Milijoni izgovarjajo molitev, a malo- |j g katero srce kaj o nji ve. Milijoni so še vedno pripravljeni, da g §1 gredo s slavja Cvetne nedelje na Golgoto ubijat in zasramovat, g Ü Tako je borba med Krivico in Pravico večna. V kolikor pa jo m J pregleda naše človeško oko v zgodovino nazaj, so sile Življenja g H in Pravice jačje. One zmagujejo in človeštvo se dviga. II To je veselo sporočilo, zapisano na praznik Vstajenja vsem g g trpečim. Zato ne klonite in glave kvišku. g Pot ponižanih in razžaljenih gre preko dolin in pečin do g g Vstajenja. Vse dobro bo praznovalo vkljub teži časov svoje g M Vstajenje. In mi, vojni invalidi in vojne žrtve bomo praznovali g S svoje Vstajenje. In naš pozdrav ob dnevu Vstajenja veljaj vsem: g g Aleluja! . .. . M g Oblastni odbor Udruženja Vojnih invalidov, g H Ljubljana. g g Uredništvo »Vojni invalid«. g llllllllllllllillllH^ 0(1 Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov za oblastni občni zbor dne 26. aprila 1936 v Mariboru Minulo leto je bilo zopet polno organizacijskega dela, ki pa ni bilo brez uspehov. Oblastni odbor je delal v raznih vprašanjih, ki jih nalagata namen po pravilih in dolžnost napram članstvu. Nekatere akcije, ki se vlečejo že iz leta v leto, je bilo treba nadaljevati, dosti pa začeti novih. Razmere prinašajo vedno nove slučaje, tako je bilo vsakovrstnih akcij tudi letos dosti. Spremembe, novi predpisi in praksa povzroča vedno nova posredovanja tako, da raste delokrog, ki je tem večji, kolikor se vprašanje vojnih žrtev slabša. Glavno kar je Udruženje letos doseglo, so spremembe invalidskega zakona, za katere se je borilo zadnja tri leta z vso vnemo. V splošnem je delovanje Udruženja usmerjeno v tri panoge in sicer v organizacijsko delo, pravno zaščito in gmotno pomoč. V prvih dveh smereh se je Oblastni odbor v preteklem letu močno udejstvoval, v tretji pa manj, ker so mu zmanjšana sredstva. V današnjih razmerah je bilo težko voditi organizacijo in delati, ko smo stali z vprašanjem vojnih žrtev na najslabšem stališču. Po spremembah invalidskega zakona pa bo naše delovanje še živahnejše. Oblastni odbor ima o svojem letnem delovanju poročati mnogo, kar pojasnjuje v sledečih točkah: I. Organizacija. Oblastno udruženje za Dravsko banovino šteje sedaj 47 krajevnih organizacij, od katerih pa 3 ne delujejo redno. Oblastni odbor si je prizadeval, da bi jih poživel, kar pa je težko z ozirom na pomanjkanje agilnih in zmožnih funkci-jonarjev. Vendar pa je ravno ustanovljena še ena nova krajevna organizacija v Litiji. Delegati Oblastnega odbora so se udeležili 29 krajevnih občnih zborov, na katerih so poročali o položaju. Od vseh organizacij jih je imelo 35 občne zbore, ostale je Oblastni odbor pozval. Splošno moramo priznati, da je bila na letošnjih Krajevnih občnih zborih povsod dobra udeležba, kar je povzročil pred vsem naš uspeh za invalidski zakon, za organizacijo pa kaže to lep napredek. Število članstva je povsod večinoma naraslo. Pred kratkim smo dobili odobrena nova pravila Udruženja, proti katerim so naši delegati na kongresu glasovali, a so bila sprejeta in o katerih se bo poročalo na Oblastnem občnem zboru. II. Oblastni odbor. Med odborom letos ni bilo osebnih sprememb in je vladala vseskozi najlepša složnost. Posamezni odborniki, v kolikor niso bili stalno zaposleni v pisarni Oblastnega odbora, so prevzemali posamezne akcije, intervencije, odposlanstva in udeležbe pri raznih prireditvah in zborovanjih. Tako moramo omeniti skoro polnoštevilno udeležbo Oblastnega odbora pri otvoritvi Invalidskega doma v Beogradu in poklonitvi Blagopokojnemu Viteškemu kralju na Oplencu. Posameznim odbornikom pa je bilo treba zastopati našo organizacijo pri raznih nacijonalnih, spominskih in slavnostnih prireditvah. Tako so se udeležili občnega zbora Jadranske straže, dobroveljske spominske matineje, razvitja invalidske zastave v Karlovcu, obletnice in komemoracije za Blagopokojnim Viteškim kraljem, spominske prireditve o Vseh svetih na pokopališču, žalne maše, in večkratnih čestitk ob državnih praznikih. Bilo pa je mnogo intervencij na raznih mestih, ko je bilo treba posečati razne osebe in posečati oblasti. Seje so bile redne in izredne in so se jih odborniki udeleževali po večini skoro polnoštevilno. III. Poslovanje. V tajništvu sta delala v popoldanskih urah tajnik tov. Benedik, ki je delal vse tekoče zadeve in vodil upravo lista »Vojni invalid«. Njegov namestnik tov. Tomc mu je pomagal ali ga nado-mestoval, poleg tega pa imel svoj referat v zadevi rešenj invalidskih sodišč (prošnje in pritožbe) in načrte, predloge, spomenice itd. Poleg tega pa je imel glavno uredništvo lista »Vojni invalid«. Blagajnik tov. Osana je vodil blagajno, vse knjige, sestavljal obračune, bilance in proračun ter kontroliral tudi vse blagajniške posle Krajevnih odborov. Vodil je tudi statistiko. Ostali odborniki so pomagali pri različnih poslih. Vložni zapisnik izkazuje do zaključka tega poročila 1932 spisov. Prihajali so dopisi, prošnje, pritožbe in predlogi proti rešenjem invalidskih sodišč, za izplačilo invalidnine, za podpore, posojila, trafike, koncesije, službe, odkupnine, članske knjižice, železniške legitimacije in razna druga posredovanja. Prijavljali so se občni zbori, pošiljali zapisniki istih, javljale spremembe v organizacijah, naročale razne tiskovine in druge nabave, mnogo pa je bilo prošenj za razne intervencije v invalidskih in neinvalidskih za- Pionirji, pozdravljeni! V nedeljo, 26. aprila 1936 se bodo zbrali v Mariboru na občnem zboru Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov za Slovenijo delegati naših Krajevnih odborov Udruženja vojnih invalidov in gosti iz drugih pokrajin. Srečni in zadovoljni smo, da bomo lahko na tem občnem zboru pozdravili stare sobojevnike za interese vojnih žrtev, ki že dolgo vrsto let stoje na čelu naših Krajevnih odborov In neumorno in vestno in z veliko požrtvovalnostjo vrše svoje težke naloge, zavedajoč se svojega poslanstva, ponosni, prekaljeni in samozavedni. Podali si bomo roke vsi iz vseh strani, ki smo stali na bojiščih, in se bomo pogovorili o nadaljnjem delovanju našega Udruženja, ki orje vedno odločno in četudi z velikimi zaprekami in naporom, brazde uvidevnosti v trdovratno malomarnost javnosti napram vojnim žrtvam. Občni zbor Udruženja je v znamenju izvojevanega novega invalidskega zakona. Bilo je to dela, požrtvovalnosti, intervencij, zahtev in pritiskanja kljuk na vrata odločujočih, a nismo se ustrašili. Šli smo naprej — in Invalidski zakon 3e uzakonjen. Res je, da ni še popoln, da še mnogo manjka. Neštete krivice, ki jih je prizadel Invalidski zakon Iz leta 1929, so vsaj za silo popravljene. Ne v celoti, ne vse, ali mnoge, najostrejše so popravljene. To je sad dela Udruženja. A rokavov odvihali še nismo, še bolj jih bomo zavihali. ' In v tem znamenju bo občni zbor Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov. V tem znamenju si bomo z delegati iz vseh Krajevnih odborov tisnili roke, izrekli prijateljsko, tovariško besedo in pozdrav in začrtali bodoče elo v bodočem letu. Naš občni zbor v nedeljo 26. aprila 1936 mora biti reprezentativna moč in olja vojnih žrtev, mora biti nov razmah organizacije Udruženja vojnih inva-dov. Ta parola bo vladala v bodočem letu našega organizacijskega delovanja i v znamenju te parole se bodo Krajevni odbori po vsej Sloveniji še ojačili, omnožili, da bo tako Udruženje vojnih invalidov v svojem Oblastnem odboru eprezentiralo vojne žrtve v vsej njihovi skupnosti in volji, da se popravi in zboljša še to, kar se še ni izboljšalo in popravilo. Na gospodarskem polju bo treba zaorati ledino še globlje in ustvarjati stanove, ki bodo v ublažitev položaja vojnih žrtev uveljavili koncesije, ki odo nudile podpore vojnim žrtvam. Vse to bo šlo in se naredilo, če bo hrbtenica naših zahtev, Udruženje voj-ih invalidov v vseh svojih Krajevnih odborih žilavo in razgibano. Energija, vztrajnost in nepopustljivost Udruženja vojnih invalidov je na-osled zmagala. Ponosni smo na to. Zato pozdravljeni vsi, pionirji, dne 26. aprila 1936 na občnem zboru Oblastega odbora Udruženja vojnih invalidov Slovenije. Pozdravljeni zastopniki iz iredišnega odbora in drugih Oblastnih odborov. V organiziranih je moč! »Vojni invalid«. devah. Organizacije so pošiljale tudi notice, članke, spremembe in prijave naročnikov in razna vprašanja za list »Vojni invalid«. Tudi so pošiljale predloge, resolucije in razne zahteve k invalidskemu zakonu in drugim tekočim vprašanjem. Oblastni odbor je imel med letom 17 rednih in 4 izredne seje, nekaj pa se jih bo še vršilo; dalje več sestankov celega odbora ali odsekov, če je bilo treba skupno pripravljati razna vprašanja, predloge, akcije in intervencije. Izvoljeni delegati so se udeležili Inva-lidskega kongresa v novembru 1935 ter ^ dveh plenarnih sej in sicer v novembru 1935 ter v aprilu 1936. Poleg tega je bil predsednik Oblastnega odbora začetkom tega leta v Beogradu radi raznih intervencij. Glavne akcije delovanja Oblastnega odbora so pojasnjene v sledečih na-daljnih referatih. IV. Spremembe invalidskega zakona. To vprašanje je bilo po lanskem občnem zboru še vedno na mrtvi točki, čeprav obstoja že 3 leta neprekinjena borba. Glavno akcijo za to je vodil Središni odbor, pri kateri gre posebna zasluga sedanjemu njegovemu predsedniku tov. Božidaru Nediču, a vendar je bil naš Oblastni odbor stalno v zvezi s Središnim odborom, zahteval je vedno poročila o situaciji in stavljal svoje zahteve in predloge. Središni odbor je imel dva zastopnika v komisiji za sestavo načrta sprememb in sicer tov. Nediča in Mrvaljeviča, ki sta imela z zahtevami Udruženja zelo težko stališče in bolj posvetovalna kot odločujoča glasova v veččlanski komisiji. V današnji gospodarski situaciji pač nista mogla popolnoma uspeti kljub temu, da se Središni odbor sam polno zaveda kaj je nujno potrebno izboljšati in je to večkrat objavil v »Ratnem invalidu« in na zborovanjih in je bil tudi pod stalnim našim pritiskom, kakor tudi ostalih organizacij, da naj to in ono sprovede. Spremembe invalidskega zakona so vendar sprejete. V zadnjem momentu, ko je izgledalo, da bodo sprejete, je naš Oblastni odbor poskušal na vsak način unesti najvažnejše, kar je slutil, da ni v načrtu. Pošiljal je dopise in predloge Sre-dišnemu odboru in direktno državnim predstavnikom, da bi se čim več doseglo, pa tudi naš predsednik tov. Štefe se je osebno v Beogradu za to prizadeval. Ker je čas zelo neugoden, moramo biti za enkrat zadovoljni, da smo vsaj malenkost dosegli, popustili pa nikakor ne bomo in bomo vodili nadaljno borbo. Le na tako energično in močno prizadevanje našega Udruženja smo dobili spremembe, drugače bi jih gotovo ne bilo. V. Reševanje invalidskih zadev. Šele v šestem letu, odkar imamo sedanji invalidski zakon, moremo za ljubljansko invalidsko sodišče poročati, da so akti v glavnem rešeni in da je večina naših vojnih žrtev prevedenih. Obstoja pa nekaj slučajev, ki se jih radi zamotanosti in poizvedb ne more še rešiti. Imamo pa v naši banovini štiri obmejne sreze, to je metliški, črnomeljski, dolnjelendavski in murskosoboški, ki spadajo pod zagrebško invalidsko sodišče, kjer še niti polovica ni dobila svojih rešitev. Kakor nam je znano, tudi druga invalidska sodišča v državi mnogo še niso rešila. Oblastni odbor si je tudi preteklo leto zelo prizadeval, da bi dosegel hitra rešenja za člane gori navedenih srezov, toda ostalo je zopet brezuspešno. Poslali smo resolucije, obračali se direktno na ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, da bi dosegli pospešitev. Zadevo smo predložili tudi zadnjemu Invalidskemu kongresu in opozarjali na njo Središni odbor, pa vendar nismo dosegli uspeha. Naš predlog je bil celo, da naj vse invalidske zadeve iz naše banovine odstopi zagrebško invalidsko sodišče ljubljanskemu, pa se tudi. to ni zgodilo. Oblastni odbor išče nadaljno pot, kako bi ustregel upravičenim zahtevam težko čakajočih na rešenja po invalidskem zakonu iz leta 1929. Da se vidi, kakšno stanje je nastalo po Invalidskem zakonu iz leta 1929, je Oblastni odbor sestavil statistiko re-šenj, ki jo je objavil v »Vojnem invalidu«. Iz nje se vidi, koliko jih prejema po novem invalidnino in koliko je bilo iz posameznih vzrokov reduciranih. l udi preteklo leto so bile pritožbe in mnogo predlogov za ponovna sojenja, ki so se delali večinoma pri Oblastnem odboru. Pritožbe in predlogi se pri Oblastnem odboru zadostno in pravilno pretresejo in izpopolnijo s pravimi izpodbijalnimi sredstvi. Največkrat se pozove dotične na manjkajoče dokaze tako, da kolikor mogoče pravilno izpopolnijo svoje vloge, da v velikih slučajih tudi zaležejo. Večkrat se opaža, kako pomanjkljivo sestavljajo nekateri pritožbe sami in vloge sploh, da navajajo v njih vse drugo, samo tistega ne, kar je najbolj potrebno in najvažnejše. Mnogokrat zadevo na ta način popolnoma zavozijo, ker se ne poslužijo posredovanja organizacije, seveda, ker niso redni člani. Šele ko je že vse zamujeno in zavoženo, prihajajo k organizaciji. Ker imamo spremembe invalidskega zakona, bo v bodoče pri Oblastnem odboru, preko katerega naj gredo vse zadeve, mnogo več dela z invalidskimi prijavami in rešitvami. VI. Invalidnine. Tudi o tem, koliko jih sedaj prejema invalidnino, smo sestavili statistiko in jo objavili. Vidi se žalostna slika, ki kaže padec okoli 50 do 60% prejemal-cev, ki so po prejšnjem Invalidskem zakonu iz leta 1925 prejemali invalidnino. Tak končni rezultat so pokazala nova rešenja. Lani je nov pravilnik tudi glede nakazovanja invalidnine vpeljal nov sistem, ki še bolj zavlačuje prejemanje, ker morajo hoditi rešenja od Višjega invalidskega sodišča najprej k ministrstvu, od tam pa na finančne direkcije, preden jih dobe stranke v roke, ker se vpisujejo v kontrolnike. Na ta način preteče daljša doba, preden kdo začne dobivati invalidnino, čeprav ima že izdano pravomočno rešenje. Seveda je zato več zaostankov invalidnine iz prejšnjih let. Tudi letos se je nabrala precejšnja svota zaostankov, ki še sedaj ni izplačana, pač pa se je na posredovanje našega Udruženja tukajšnji finančni direkciji pred kratkim otvoril kredit za one zastanke, za katere so bile že poleti poslane v naprej pobotnice. Izplačilo se bo vršilo takoj, ko ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja izda nalog. Za to je naš Oblastni odbor tudi že interveniral. VII. Odkupnine. Prošenj je vedno dosti in se od-premlja večina preko Oblastnega odbora. Seveda prihajajo povečini nezadostno opremljene, tako da jih je treba izpopolnjevati, posebno z dokumenti. Za odkupnine je vedno premalo sredstev na razpolago, prosilcev v teh težkih časih pa veliko, tako da se ne more kmalu izplačevati. Odposlanci Oblastnega odbora so se že večkrat osebno zglasili pri dotičnem referentu v ministrstvu, da bi pospešili izplačila, toda so zvedeli, da gre po vrstnem redu in so bile lani izplačane šele one odkupnine, ki so bile dovoljene že leta 1935. Za kako povečanje tozadevnih kreditov ni izgleda. VIII. Protezna delavnica. Da olajša položaj svojih članov pro-tezarjev, se mora Oblastni odbor zanimati za stanje Protezne delavnice v Ljubljani. Niti za ta prepotrebni zdravstveni zavod ni dovolj sredstev in so bili redni krediti letos zopet manjši. Posledica je bila, da je Protezna delavnica to leto dvakrat skrajšala delovni čas in omejila obrat. Oblastni odbor se je zavzel na raznih mestih in večkrat interveniral. Letos je vendar prej uspelo dobiti pomoč iz narodnega invalidskega fonda v skupnem znesku 300.000 Din, tako da je Protezna delavnica do konca budžetske dobe za silo preskrbljena, za bodoče budžetno leto pa je obljubljen za vse ortopedske zavode v državi večji kredit, ca. 2,000.000 Din. Ako bodo dobile še pomoč iz narodnega invalidskega fonda je upati, da bodo mogle ustrezati potrebam. IX. Zdravlienje. K temu vprašanju nimamo omeniti drugega, kakor stotine prošenj za Invalidski dom v Dolenjskih Toplicah, v sezoni od junija do septembra 1935. — Prošnje je bilo treba opremljati z manj-kojočimi prilogami. Za zdravljenje v toplicah niso mogli priti v poštev vsi reflektanti, ker jih je bilo preveč, tako da jih ni bilo mogoče v času sezone razvrstiti, ker ima dom premalo prostorov. Vpoštevali so predvsem težje invalide, potem pa one, ki prejšnje leto niso prišli na vrsto. X. Podpore in posojila. Preteklo leto Oblastni odbor ni mogel razdeliti Krajevnim odborom svojega vsakoletnega običajnega podpornega fonda, ker so dohodki od koncesij skoro prenehali. Pač pa je razdelil božične in velikonočne podpore ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, v skupnem znesku 40.000 Din. Razdelitev se je izvršila po proporcu dobavljeneih članskih markic in naročnikov »Vojnega invalida«. Kolikor pa je imel sredstev, je Oblastni odbor razdelil svoje podpore prehodnim invalidom in za nujno pomoč v izrednih slučajih. Za posojila je bilo v preteklem letu mnogo prošenj. Odobrenih je bilo več kot prejšnje leto, vendar pa ni bilo mogoče vsem ustreči. Svoto podpor in posojil kažejo postavke v obračunu. XI. Trafike in koncesije. Ker imamo med članstvom veliko trafikantov, je razumljivo, da je bilo pri Oblastnem odboru mnogo posredovanj glede trafik. Izjave glede podelitev so sicer dajali Krajevni odbori, vendar pa je bilo mnogo nevpoštevanega, posebno pa dosti trafik podeljenih neinvalidom v škodo vojnih žrtev; zato so se organizacije in člani obračali na Oblastni odbor za posredovanje. Ta je posredoval pri monopolskem nadzorništvu v Zagrebu in tudi pri monopolski upravi v Beogradu v raznih slučajih. Kljub temu, da so bile po posredovanju Udruženja izdane nove okrožnice finančnim kontrolam, kako morajo postopati v zaščito vojnih žrtev, n. pr. da se nobenih trafik ne podeljuje nezaščitencem v škodo vojnih žrtev, ako ni izrecne potrebe, se v mnogih slučajih ni dosti na to oziralo. Pni trafikah je pač najtežje glede lokalov, ker se hišni lastniki premalo ozirajo na vojne žrtve in to nam dela največje težkoče pri naši zaščiti. Med letom se je Oblastni odbor mnogo zanimal za nov pravilnik o podeljevanju trafik. Stavil je naše zahteve direktno monopolski upravi in Središne-mu odboru. Naši delegati za kongres so osebno povzročili, da je Središni odbor stavil predloge za ta pravilnik. Isti je pred kratkim izšel, toda ni vsega vpošteval in sploh ni povoljen za nas. Za koncesije, zlasti za kinokonce-sije je Oblastni odbor energično branil naše pravice. Z raznimi intervencijami je moral proti različnim odporom uveljavljati zakonito prvenstvo, da nam je politična oblast priznala izjave, ki nam pri podeljevanju pripadajo. Tako smo se mogli z novimi kinokoncesijonarji pogoditi, dočim smo z nekaterimi starimi še vedno v pravdi. Pravdamo se za trajanje oziroma tolmačenje stilizacije notarskih pogodb. Posamezni odborniki so morali pred sodiščem braniti naše pravice, ki nam jih daje zakon. Kljub temu, da so tehtni argumenti ih zakon na naši strani, pravda še traja v tretji inštanci. XII. Železniške legitimacije. Z lanskSm pravilnikom o voznih olajšavah je minister za promet nepričakovano predpisal naročanje novih in podaljševanje starih invalidskih železniških legitimacij v Beogradu in ne več v Ljubljani. Vse nove naročbe in denar, kakor tudi stare železniške legitimacije je treba pošiljati ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Poleg njih je treba prilagati vedno overovljene prepise izvršnih drugoinštančnih re-šenj. S tem je nastalo mnogo več dela, stroškov in čakanja. Oblastni odbor je napravil več intervencij proti temu načinu naročanja in podaljševanja železniških legitimacij in je poslal tudi reso- lucije in proteste. Za nas je veliko bolj ugodno, da se železniške legitimacije dobi hitro ih brez stroškov v Ljubljani, kakor jih še vedno prejemajo državni uslužbenci in upokojenci. Ker smatramo, da bo za poletni promet izdal prometni minister najbrž zopet nov pravilnik, smo opozorili Središni odbor na intervencijo, da se glede naročanja invalidskih železniških legitimacij uvede zopet prejšnji način. XIII. Statistika. Po sprejetju novih pravil in sprememb invalidskega zakona se vrše sedaj pripravljalna dela za novo statistiko članstva. To je sklenil zadnji kongres. Središni odbor je izdal nove formularje za statistiko in članske knjižice, katere se bodo zamenjale z novimi. Oblastni odbor pretresa to zadevo in bo vsekako v najkrajšem času uredil novo statistiko. Ne smatra pa za potrebno izdajati nove članske knjižice. Pripravlja podatke in Ima že imena vseh, ki prejemajo invalidnino; hoče pa še po rešenjih invalidskih sodišč razdeliti invalide po procentih, poškodbah, imovinskem stanju itd. Vsekakor se bo v bodoče napravila nova statistika pri Oblastnem, kakor tudi pri Krajevnih odborih. XIV. »Vojni invalid.« Naše glasilo izhaja redno mesečno in je vsak član obenem naročnik. Naročniki se vedno prijavljajo in odjavljajo potom Krajevnih odborov, ki garantirajo za svoje člane. Kakor člani plačujejo članarino in naročnino, tako se vrše prijave in odjave. Seveda povzročajo odjave pa zopet prijave veliko dela upravi lista, toda ker člani ne plačujejo redno, ni mogoče drugače. List se je tudi letos vzdrževal sam, kar gre pred vsem zasluga onim Krajevnim organizacijam, ki točno poravnavajo vso naročnino. Nekatere organizacije pa imajo precejšnje zaostanke. Uprava pošilja tromesečne obračune, zato je treba izkazane zaostanke točno poravnavati. Godi se, da kaka organizacija pobrano naročnino porabi v druge organizacijske svrhe, za list pa potem dolguje. člani so se navadili na naše glasilo, pa prav radi čitajo, saj jim prinaša vse informacije, ki vsakomur zelo koristijo. Potrebno pa je tudi, da Imamo glasilo zato, da povemo javnosti, kako je z nami in kaj zahtevamo. — Zato mora imeti vsak zavednost, da je zvest naročnik. Dobili smo spremembo invalidskega zakona Pred tremi tedni nam je brzojavka Središnega odbora iz Beograda najavila veselo vest, da so spremembe Invalidskega zakona sprejete. Hoteli smo takoj vedeti, kakšno zboljšanje so prinesle te spremembe, toda še sedaj nam podrobno niso znane. Uredba, ki določa spremembe, je bila sicer od ministrskega sveta že sprejeta, toda zakonsko moč ji je moral dati letošnji finančni zakon. Narodna skupščina je šele zadnji dan v marcu sprejela finančni zakon, ki ima v § 112 točko 2, ki se glasi: »Uredba o spremembah in izpopolnitvah Invalidskega zakona z dne 4. julija 1929 z njegovimi spremembami in izpopolnitvami od 4. decembra 1929 in 18. septembra 1930, katero je sprejel ministrski svet dne 17. januarja 1936 pod St št. 3450 se sprejme na znanje in odobri s tem, da stopi v veljavo in dobi zakonito moč dne 1. aprila 1936. Tako je dne 1. aprila t. 1. stopila uredba v veljavo, vendar pa do danes še ni objavljena. Ne moremo prinesti njenih točk in pojasnimo še vedno lahko le v glavnem, kar nam je znanega o njeni vsebini iz prejšnjih podatkov: 1. Davčni cenzus je povečan na 170 Din s tem, da se dobi pri 130 Din davka 90%, pri 140 Din 80%, pri 150 Din 70%, pri 160 Din 60% in pri 170 Din neposrednega davka le polovico od pripadajoče invalidnine. 2. Invalidi-bolniki se priznajo s popolno zaščito, ako so bili takoj v začetku pa do danes ocenjeni najmanj 80% nesposobnosti. 3. Staršem padlih se prizna podpora neglede na to, ako imajo še druge živeče sinove. 4. Vdovam po umrlih 50% invalidih se prizna podpora. 5. Popolnoma nesposobnim sirotam se prizna podpora tudi preko 16. leta. 6. Pogrebni stroški za invalide se povečajo na tromesečni iznos invalidnine. 7. Ponovni pregled se dovoli v slučaju poslabšanja vsem invalidom, toda povišanje invalidnine le, ako dobe najmanj 70%. 8. Vsem zamudnikom in onim, ki mislijo, da pridejo še v poštev, se dovoli naknadne prijave tekom 6 mesecev. V marčevi številki »Vojnega invalida« je tiskarski škrat nekoliko zmešal poročila iz obč. zborov. Pri poročilu o obč. zboru iz Ptuja je na koncu postavil izvoljeni odbor iz Selc nad Škofjo-loko. Ptujski odbor pa je pravilno sledeči: Predsednik tov. Soko Leopold, podpredsednik tov. Letnik Anton, tajnik in blagajnik tov. Farič Ivan, odbornika tov. Janžekovič Franc in Leben Janko, delovodja Jagušič Roman; namestniki: tov. Kostanjevec, Rolke, Sagadin; nadzorni odbor: tov. Dolenc, Murko, Kaisersberger; namestnika tov. Gabrovec, Vratič. Za poročilom iz Jesenic, kjer je tamošnji odbor že prej naveden, pa je postavljen še odbor iz Črnomlja. Začetek poročila iz Črnomlja pa prinašamo danes: V Črnomlju se je vršil občni zbor dne 2. februarja 1936 v hotelu Lakner. Navzočega je bilo dve tretjini članstva. Predsednik tov. Turnšek je pozdravil navzoče in delegata tov. Zoreta. Poročal je, da ni bilo društveno leto nič razveseljivo, ker nam ni prineslo zaželje-nega. Najžalostnejše je, da člani nimajo niti po Invalidskem zakonu iz leta 1929 povečini še rešenj. Navedel je par slučajev, in sicer 100% invalida, navezanega na posteljo, ki nič ne prejema, dalje 80% invalida, ki tudi nič ne dobiva zato, ker je pri materi, in primer vojne vdove, ki je radi nezak. otroka izgubila vse. Ob priliki, ko je bil g. ban dravske banovine v Črnomlju, smo ga prosili za na-klonitev podpore najbednejšim. Na njegovo izjavo smo naredili seznam potrebnih, in sedaj pričakujemo nakazila. § 1. . § 31 se spreminja in se glasi: Za stroške pogreba vojnega invalida se izplača njegovi družini, in sicer: L, II. in III. skupine enomesečna, ostalih skupin pa tromesečna osebna invalidnina z dodatki po tem zakonu, neglede na to, ako na ime teh stroškov prejema od drugod kako pomoč. Izplačilo vrši blagajna, ki je umrlemu izplačevala invalidnino. Na to pomoč v smislu prednjega odstavka nimajo pravice družine vojnih invalidov, ki so umrli kot aktivni ali upokojeni državni uslužbenci vojne ali civilne službe in državnih prometnih naprav. Ženi ali otrokom umrlega vojnega invalida, ako so siromašni, se izplača kot pomoč še dvomesečna njegova osebna invalidnina. Na to pomoč nimajo pravice žena ali otroci aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev vojne ali civilne službe in državnih prometnih ustanov. Odločbe o tej pomoči izdaja na prošnjo žene ali otrok umrlega minister socialne politike in narodnega zdravja. Pomoč se izplačuje iz narodnega invalidskega fonda. Pogreb vojnega invalida se izvrši z izkazanjem predpisanih vojaških časti, ako je v kraju umrlega to mogoče. § 2. § 32 se spremeni in se glasi: Siromašne družine v vojski padlih, nmrlih ali pogrešanih borcev, zaščite-ne po § 1 tega zakona vživajo inva-bdsko podporo in sicer: vdova brez dece 40%, z enim otrokom 65%, z C otrokoma 75 %, s tremi ali več roci celo invalidnino vojnega inva- 9. Udruženje invalidov se oprošča poštnine in taks. Ako se je še kaj drugega spremenilo, nam ni znano. Bilo bi zelo potrebno, kajti pogrešali smo n. pr., da ni bilo ničesar mišljeno glede odprave § 42 za kazni, za spremembo zadružnega cenzusa itd. Za to številko nismo mogli več čakati glede objave cele uredbe, ko pa izide, bodo gotovo poročali o njej dnevni listi, mi pa bomo dali vsa pojasnila in navodila našim organizacijam. Člani bodo dobili od njih informacije. Tov. Maurin je izjavljal, da je bil lanski občni zbor protizakonit, ker ni bil izvoljen iz samih domačinov. Mesto, da bi odbor to storil, je tov. Maurin izposloval mnogim rešenja inval. sodišča. Njegova izjava glede obč. zbora je bila zavrnjena, za posredovanja pa mu je bila izrečena zahvala. Tajnik tov. Tajner je poročal o dopisih in je prečital brzojavke, poslane radi spremembe Invalidskega zakona. Blagajniško poročilo beleži 67 redno plačujočih članov. Delegat tov Zore je poročal o borbi za zboljšanje Invalidskega zakona, o informacijah, ki jih je tozadevno dal O. O. poslancu g. dr. Kocetu, o borbi za koncesije, o delitvi podpor in o ukinitvi Invalidskih domov v Sloveniji. Volitve in nadaljni občni zbor pa je bil zadnjič objavljen. Krasen roman Lavrenjeva: »Edenin-štirideseti« je izšel v prevodu tov. Ivana Vuka. To je roman iz državljanske vojne v Srednji Aziji (Turkestanu). Oddelek čete rdečih vojakov potuje skozi strašno puščavo Kara-Kum, to je črni pesek imenovano in doživljajo razburljive dogodke. V četi tega rdečevojnega oddelka je tudi vojak Marjutka, ženska, ruska Amazonka. Ko četa počiva, napiše pesmi. Ko ujamejo belega častnika, je ona njegov čuvar. — Roman sam je že tudi filman in se igra v Rusiji z velikim uspehom. V knjigi so tudi slike iz tega filma, pa tudi: naslovna stran knjige je lepo delo umetnika Lj. Ravniharja. — Knjiga stane 10 Din. Naroča se: Proletarska knjižnica, Ljubljana, Poštni predal 290. lida IV. skupine odgovarjajočega čina ali zvanja po tabeli § 10 tega zakona. Vdove aktivnih in rezervnih oficirjev, vojaških uradnikov, aktivnih podoficirjev in ostalih aktivnih državnih uslužbencev, ki so v vojni padli, umrli ali pogrešani (§ 1 tega zakona), neglede na to, ako imajo pravico na pokojnino po specijalnih zakonih, dobivajo invalidsko podporo: vdova brez otrok 60%, z enim otrokom 75 %, z dvema otrokoma 85 %, s tremi ali večimi otroki celo invalidnino vojnega: invalida IV. skupine, odgovarjajočega čina ali zvanja, po tabeli v § 10 tega zakona. Vdova, ki je in dokler je v aktivni državni ali samoupravni službi, ali ako vživa svojo osebno pokojnino, nima pravice do invalidske podpore zase, temveč za otroke: a) za katere pri svoji plači ali pokojnini ne prejema družinskega dodatka; b) odnosno za otroke, za katere prejema ta dodatek pod pogojem, da otroci ne prejemajo družinske pokojnine. Družine umrlih vojnih invalidov L, II., III. in IV. skupine prejemajo invalidsko podporo po odredbah prvega ali drugega odstavka tega paragrafa. Družine umrlih vojnih invalidov V., VI. ni VIL skupine prejemajo invalidsko podporo v gori navedenih procentih od invalidnine, katero je umrli prejemal po tabeli 10 tega zakona. Družine umrlih vojnih invalidov VIII. in IX. skupine nimajo pravice do te podpore. § 3. V tretjem odstavku § 33 za »V.« namesto »in« se postavi pika, za »VI.« pa se doda »in VII.« V četrtem odstavku § 33 se izloči »VII.« § 4. Na koncu drugega odstavka § 35 se doda nova beseda ij sicer: »Oni imajo prvenstveno pravico tudi na zaposlovanje v državni in samoupravni službi pod enakimi pogoji.« § 5. V § 39 se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Vojni invalidi VIL, VIII. in IX. skupine lahko zahtevajo povišanje svoje invalidnine, ako pri ponovnem pregledu, če se njihov.a nesposobnost ugotovi najmanj na 70%.« Sedanji drugi odstavek postane tretji. § 6. Na koncu § 40 se doda nov odstavek, ki se glasi: Otroci, zaščiteni po tem zakonu, ki so brez lastne krivde pred završetkom 16. leta postali duševno ali telesno popolnoma nesposobni za kakršnokoli pridobivanje, vživajo invalidsko podporo cel čas nesposobnosti. Nesposobnost se ugotavlja z zdravniško-komi-sijskim pregledom.« § 7. V prvem stavku prvega odstavka § 45 se namesto besede »dvoletna« spremeni v »troletna«. § 8. § 65 se spremeni in se glasi: »Višje invalidsko sodišče sestoji iz šestih članov in poslovodje. Za člane se postavljajo: en aktivni ali upokojeni sodnik kasacijskega ali apelacijskega sodišča iz Beograda, en aktivni sodnik okrožnega sodišča za mesto Beograd, en aktivni sodnik okrožnega sodišča za okraj beograjski, en višji vojaški sodni oficir, en oficir (aktivni, rezervni ali upokojeni), vojni invalid diplomiran pravnik in en predstavnik ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, diplomiran pravnik, poslovodja sodišča je diplomiran pravnik, in sicer vsi prvenstveno vojni invalidi — vsi iz kraja. Imenuje jih minister socialne politike in narodnega zdr,avja v soglasju z resornimi ministri. Sodnika okrožnega sodišča za mesto Beograd in okrožnega sodišča za okolico beograjsko, ki sta kot taka postavljena za člana Višjega invalidskega sodišča v Beogradu, v slučaju imenovanja, premestitve h kasacijske-mu, apelacijskemu ali sreskemu sodišču s sedežem v Beogradu, obdržita nadalje svojstvo članov Višjega invalidskega sodišča v Beogradu. Najstarejši član po položaju je predsednik sodišča. Vsakemu članu Višjega invalidskega sodišča in poslovodji se postavi namestnik z istimi pogoji, ki veljajo za redne člane ali poslovodjo. Ako se ustanovi več oddelkov Višjega invalidskega sodišča, mora imeti vsak enak sestav. Kadar se pojavi neenako tolmačenje predpisov invalidskega zakona v posameznih oddelkih Višjega invalidskega sodišča, se na poziv predsednika kateregakoli oddelka sestane obča seja Višjega invalidskega sodišča. V slučaju, da člani kakega oddelka Višjega invalidskega sodišča ne soglašajo v načelnih vprašanjih primerjanja invalidskega zakona, more na vlogo predsednika dotičnega oddelka minister socialne politike in narodnega zdravja dovoliti občo sejo. Na teh sejah se vodi posebne zapisnike in jim predseduje po položaju najstarejši navzoč predsednik oddelka. Obča seja Višjega invalidskega sodišča je sklepčna, kadar je navzoča nadpolovična večina vseh članov obstoječih oddelkov. Odločbe se sprejemajo z večino glasov navzočih članov. Odločbe občih sej Višjega invalidskega sodišča so obvezne za vse oddelke in invalidska sodišča in morajo biti dostavljene: ministru socialne politike in narodnega zdravja, ministru financ, oddelkom Višjega invalidskega sodišča in invalidskim sodiščem. Poročila iz občnih zborov Uredba o spremembah in izpopolnitvah Invalidskega zakona od 4. julija 1929 z njegovimi spremembami in izpopolnitvami od 4. septembra 1929 in od 18. septembra 1930. Občni zbori se vrše: Dne 5. aprila t. L: v Sevnici ob 9. uri v gostilni Kragl; v Presaljah ob 9. uri v gostilni Kristan na Fari; v Dol. Lendavi v gostilni Pojbič; v Gorjah pri Bledu ob VzS. uri popoldne v Gorjanskem domu. Dne 19. aprila t. 1.: v Velikih Laščah ob 11. uri v gostilni Vatikan; v Brežicah ob 9. uri pri Štirnu. Dne 7. maja t. L: v Kranju ponovni izredni občni zbor. Zaostanki invalidnine bodo izplačani. Po naših poizvedbah je Dravski finančni direkciji v Ljubljani že otvorjen kredit za izplačilo zaostalih invalidnin. Potrebno je še, da mihistrstvo za socialno politiko in narodno zdravje izda nalog za začetek nakazovanja. Oblastni odbor je posredoval, da naj se to naročilo nujno izda. Zaostanke bodo dobili izplačane samo dotični, ki so lani v avgustu in pozneje predložili podpisane pobotnice s prošnjami. Upamo, da bo nalog za začetek nakazovanja kmalu izdan, da se bo moglo pričeti. Nakazovanje ne bo dolgo trajalo, ker je vse pripravljeno in bodo vsi kmalu dobili. Prošenj ali vprašanj ni treba vlagati, ker ne zaležejo nič. Oblastni odbor hoče intervenirati, da bi se v bodoče zaostanki lahko nakazovali! vsak drugi ali tretji mesec, kakor se to vrši baje pri drugih pokojninah in prejemkih. Mogoče se bo dalo doseči to tudi za vojne žrtve. § 9. V § 72 se doda nov tretji odstavek, hi se glasi: Udruženje vojnih invalidov, Središnji odbor s svojimi pododbori se oproščajo plačevanja poštnine in taks za navadna pisma, dopisnice in tiskovine v medsebojnem kakor tudi v do-pisovanjiut z državnimi in samoupravnimi oblastmi, uradi in ustanovami. § 10. Na koncu § 74 se doda nov odstavek, ki se glasi: Minister socijalne politike in narodnega zdravja more neglede na vsak rok, zahtevati ponovno sojenje: L radi materijalne kršitve zakona, 2. kadar se javne listine v kaki činjenici ne vjerna jo po vsebini s faktičnim stanjem in 3. radi računske napake pri znesku invalidnine, invalidske podpore, denarne pomoči ali dodatka. § 11. V § 85 se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Vse te osebe imajo pravico do brezplačne vožnje za odhod v ortopedske zavode in ostale sanitetne ustanove, kakor tudi za povratek nazaj.« § 12. V § 90 se na koncu točke 4. stavi pika in dodaja: »kakor tudi za izdajo podpore.« Središnjemu odboru udruženja vojnih invalidov za vzdrževanje invalidskega doma Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Beogradu.« § 13. V § 96 se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Osebni invalidi L, II., III., IV. in V. skupine, ako so- siromašni, se oproščajo kuluka v denarjfut in za delo. Osebni invalidi I. skupine se smatrajo za siromašne, ako ne plačujejo nad 200 Din letnega osnovnega neposrednega davka. Državni in samoupravni vpoko-jenci nimajo pravice do te oprostitve. § 14. Prvi odstavek § 99 se spremeni takole: »Za siromašne se smatrajo oni, ki ne plačujejo letno nad 170 Din skupnega davka brez dopolnilnega davka: na zemljišča zgradbe, obrt, poklice ali kapital, toda tako, da one osebe, ki ne plačujejo skupaj nad 120 Din osnovnega neposrednega davka prejemajo 100% predvidenih invalidskih pripad-kov, one osebe, ki plačujejo skupaj od 120—130 Din, prejemajo 90%, one osebe, ki plačujejo od 130—140 Din, prejemajo 80%, one osebe, ki plačujejo od 140—150 Din, prejemajo 70%, one osebe, ki plačujejo od 150—160 Din, prejemajo 60% in one osebe, ki plačujejo od 160—170 Din osnovnega neposrednega davka, prejemajo 50% predvidenih invalidskih pripadkov.« § 15. Za § 103 se doda nov § 103, ki se glasi: Izvjemši od § 4 in toč. 5 § 103 tega zakona se prizna pravica na invalidnino in ostale vrste zaščite in pomoči po1 tem zakonu osebnim invalidom (in njihovim družinam), ki so pri izvrševanju obvezne vojaške službe v edinicah namenjenih in vporablja-nih za vodstvo operacij, od dne mobilizacije pa do demobilizacije dobili bolezen, radi katere so bili oglašeni najmanj na 80% nesposobnosti pa imajo tudi sedaj najmanj ta procent nesposobnosti. Vse to pa pod pogojem, ako izpolnjujejo vse ostale pogoje tega zakona, da so bili z gornjimi procenti nesposobnosti oglašeni do 17. maja 1923 in do tega dne predložili pristojni oblasti uradne dokaze, da so navedeno bolezen dobili pri izvrševanju odrejene in obvezne vojaške dolžnosti in da so bili prevedeni na invalidnino po Invalidskem zakonu iz leta 1925. § 16. § 108 se spremeni in se glasi: Vsem osebam zaščitenim po invalidskem zakonu iz leta 1925, ki smatrajo, da imajo pravico do zaščite po predpisih tega zakona, a so opustile do predpisanega roka prijave za prevedbo na invalidski zakon iz leta 1929, se dovoljuje naknadna prijava v roku 6 mesecev računajoč od dne, ko stopijo v veljavo te spremembe in izpopolnitve. Zamuda tega roka ima za posledico zastarelost vseh pravic po tem zakonu. Proračun Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, za poslovno 1.1936. Dohodki Izdatki Din Plače: Din Članarina 5.000,— Tajnik 14.400,— Obresti 4.000,— Blagajnik 8.400,— Koncesije 46.300.— Pisarn, moč 9.600,— 33.600,— \ Snažilka 1.200,— Pisarniški stroški 8.000.— Kurjava in razsvetljava 1.500,— Potnine 7.000,— Zavarovanja 2.200,— Podpore 2.000,— Razni izdatki 1.000.— 55.300.— 55.300.— Bilanca Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, 31. decembra 1935. Din Din Blagajna 6.167.07 Središni odbor 2.907,— Vloge: Podpora Ministr. soc. pol. 300,— Vzajemna pomoč 121.640.37 Depozit 763.— Mestna hranilnica 47.385,— »Vojni invalid« 17.997.70 Ljublj. kreditna banka 8.365,— Glavnica 240.361.35 Poštna hranilnica 1.777.38 / Posojila 12.451.47 Efekti 31.— Blago 2.128.80 Markiče 1.143.20 Krajevni odbori 13.613.89 Dolžniki 4.269.05 Inventar 850.50 Saldo 42.506.32 262.329.05 262.329.05 Račun zgube in dobička Izdatki Dohodki § 17. V § 109 se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Odredbe § 4 tega zakona se imajo vporabl jati tudi pri osebah iz sestava edinic in ustanov postavljenih v mobilno stanje (mobilizacijo leta 1913 in po odrejeni obči demobilizaciji na ukaz F. Dj. br. 1 od 30. julija 1913). § 18. § 113 se spremeni sledeče: Vojni invalidi, ki so radi bolezni, dobljenih v vojni za take priznani po odredbah Invalidskega zakona iz leta 192o, pa so vsled odredb tega zakona izgubili pravico na nadaljno prejemanje invalidnine, imajo samo pravico na brezplačno zdravljenje in brezplačno vožnjo za odhod in povratek za namene po odredbi §§ 16, 17, 18, 19, 20 in 30 tega zakona. § 19. Osebe, ki smatrajo, da imajo ka-koršnokoli pravico po odredbah §§ 2, 3, 6, 14, 15 in 17 te uredbe lahko zahtevajo v roku 6 mesecev računajoč od dne pričetka njene veljavnosti ponovno sojenje pri pristojnem Invalidskem sodišču pri štabu divizijske oblastne komande radi priznanja teh pravic. Zadeve, ki še niso končno rešene po Invalidskem zakonu od 4. julija 1929 in poznejših spremembah in izpopolnitvah, se rešujejo brez zahteve ponovnega sojenja po določilih te uredbe. § 20. Pripadki po tej uredbi imajo teči od 1. februarja 1936. § 21. Ta uredba stopa v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Minister socijalne politike in narodnega zdravja: Dragiša I. Cvetkovič 1. r. St. Br. 22.396, 25. marca 1936 v Beogradu. Na podlagi § 79 zakona o budžetskih dvanajstinah za mesece avgust— marec 1935-36 je ministrski svet pod St št. 3450 od 17. januarja 1936 soglašal s to uredbo. Ta uredba je uzakonjena v § 112, t. 2 finančnega zakona z 1936-37 in dobi zakonito moč 1. aprila 1936. Din Din Plače osobju 34.800,— Članarina 2.963.— Potni stroški: Obresti 8.288.36 splošni 4.585.50 Koncesije 24.502.50 za kongres in Narodni invalidski fond 36.270.— plenum 10.282.50 Saldo 42.506.32 za občni / zbor O. O. 5.850,— 20.718.— / Pisarniški stroški 7.970.08 / Kurjava 2.032.75 / Podpore 40.888.10 / Zavaroval, in pokoj, prisp. 1.499.50 / Razni izdatki 4.784.70 / Odpisi 1.837.05 / 114.530.18 114.530.18 V Ljubljani, dne 31. decembra 1935. Upravni odbor: Štele Matko 1. r., predsednik. Jevak Matko 1. r„ podpredsednik. Benedik Slavko 1. r., tajnik. Osana Miroslav 1. r., blagajnik in knjigovodja. Člani: Tomc Stanko 1. r., Mirtič Jože 1. r., Vuk Ivo 1. r., Maček Franc 1. r., Zore Jože 1. r. Nadzorni odbor: Dornik Feliks 1. r., predsednik. Člani: Plehan Mirko 1. r., Milost Janko 1. r., Novak Jernej 1. r., Kramar Ivan 1. r. Naše gibanje Članom Krajevnega odbora v Ljubljani sporočamo, da je prispela 1. poši-Ijatev železniških legitimacij iz Beograda ter prosimo naslednje člane, da svoje podaljšane železn. legitimacije dvignejo v društveni pisarni, in sicer: Pate Franc iz Viča, Potočnik Ivan iz Ježice, Pleško Anton iz Ljubljane, Kremenšek Ignac iz Gaberja, Borjan-čič Adolf iz Ljubljane, Kočnik Ivan iz Ljubljane, Pšaker Franc iz Ljubljane, Jemc Josip iz Pečnika, Krombholz Herman iz Ljubljane. Iz Celja. Dne 24. marca t. 1. je umrl naš dolgoletnil odbornik invalid-nared-nik tov. Janec Josip. Pogreb je bil dne 26. marca popoldne na mestno pokopališče. Udeležil se ga je odbor in več tovarišev. Odbor je položil tudi lep venec na grob pokojnika. Tovariš je izgubil na bojišču nogo, poleg tega pa si je nakopal še zavratno bolezen, na kateri je ves čas trpel, iskal zdravljenja po raznih kopališčih in sanatorijih, toda zaman. Smrt ga je rešila brezupnega stanja. N. v m. p. Druga ofertalna licitacija kantine v kasarni Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja v Mariboru, se vrši dne 6. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne pri štabu komande 45. pp. Kantina se odda za čas od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937. — Kavcijo je položiti pri blagajni komande 45. pp. do 10. dopoldne istega dne in sicer v gotovini ali vrednostnih papirjih v znesku 1000 Din. — Pogoji so razvidni vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Članom iz Tržiča javlja Krajevni odbor, da tov. Ciler Vinko ni več funk-cijonar v odboru in da ne vodi več tajniških ali blagajniških poslov. V vseh zadevah naj se člani in članice obračajo na tov. Markiča v trafiki. Krajevni odbor v Logatcu naproša svoje člane in članice, ki še niso poravnali lista »Vojni invalid«, pa jih tudi ni bilo na občni zbor, da naj plačajo do konca aprila članarino in naročnino, sicer jim bo list brezpogojno ustavljen. Ker jim bo list ravno v sedanjem času najbolj potreben upamo, da bodo storili potrebno. Tudi takim, ki so že bili člani, pa so prenehali biti, čeprav jih je zadela redukcija, bo organizacija, ako se je zopet oklenejo, le koristila in pomagala. Zato pridite vsi! Krajevni odbor v Prevaljah ima svoj redni občni zbor dne 5. aprila t. 1. (pomotoma je bilo na vabilih 5. marca). Člani in članice, udeležite se polnoštevilno in prinesite s seboj članske knjižice! Brežice. Občni zbor podpisanega Krajevnega odbora se bo vršil v nedeljo, dne 19. aprila ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Štirn Leopolda v Brežicah z običajnim dnevnim redom. Udeležba za vsakega člana — dolžnost. Krajevni odbor v Metliki naproša vse člane, da poravnajo članarino. Posebno one, ki so dobivali list »Vojni invalid«, ker jih odbor smatra še vedno za člane. Ako ta mesec ne bodo plačali, se jim list ustavi. Za zadrugo »Vzajemna pomoč« naj dolžniki in sploh oni, ki ji nakazujejo denar po položnicah, vedno označijo na zadnji strani, za kaj pošiljajo! To je potrebno posebno v onih slučajih, kjer se nakazovalci poslužujejo čekovnih položnic drugih zavodov ali zadružne zveze, ki so v poslovnem stiku z zadrugo »Vzajemna pomoč«. V takih slučajih naj naznačijo »za Vzajemno pomoč«. Novi grobovi Kako pridno žanje letos Bela žena v naših invalidskih vrstah. Šele tri mesece imamo letošnjega leta in tudi tri smrtne slučaje naših tovarišev. Ko se je v nedeljo, dne 1. marca vračal proti domu s svojo družino tov. Usar, se naenkrat za njim pojavi avto dr. Debeljaka in zavozi naravnost v nesrečno družino. Posledice so bile grozne. Ubogi družinski oče je na mestu obležal s težjimi poškodbami, katerim je v bolnici drugi dan podlegel. Njegov sinček pa je dobil le lažje poškodbe, tako da se je že lahko udeležil žalostnega sprevoda za svojim pokojnim očetom. Pogreb, katerega so se invalidi udeležili v prav častnem številu, je bil naravnost ganljiv. Samo pogled na ubogo družino, ki je tako nenadoma izgubila očeta, je privabil slehernemu solze v oči. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnega tovariša v imenu Krajevnega odbora tov. Preša jn sicer v sledečem govoru: »Pomlad prihaja v deželo, vsa narava se prebuja iz zimskega spanja, da zaklije novo življenje. Tudi Tebi se je v nedeljo popoldne zahotelo spomladanskega sonca in zraka, zato si se odpravil s svojo družinico na sprehod v prosto naravo. Sveža in spočita se je vračala srečna družina proti domu, kar začuje za seboj jekleno pesem motorja, ki je oznanjala Tvojo smrt. Plaho se je pritisnila uboga deca v zavetje starišev, kot da bi mehka otroška duša čutila, da prihaja po toliko ljubljenega očeta Bela žena. Samo še hip in že Te je poljubil angel smrti, ki Te je uspaval v večni sen. Zaman je bil brezupni jok uboge dece, ko je klicala svojega očeta in tužni vzdihi nesrečne žene, ki se sklanja nad mrtvo truplo svojega moža. Ti si takrat že nepremično ležal v blatu, pomešanem s Tvojo krvjo. Nisi se zmenil za plakajočo deco, ki si jo prej v družinski sreči tolikrat poljubljal, nisi čutil groznih bolečin, ki jih ob teh trenotkih preživlja Tvoja družina in Ti ni bila znana usoda ponesrečenega sina. Postal si žrtev modernega prometnega sredstva in človeške nerazsodnosti. Utekel si smrti na bojnih poljanah, a dohitela Te je doma. Taka je pač usoda človeka. On, ki vlada stvarstvo, naj tolaži strto ženo, nebeški angelj pa naj mesto Tebe poljublja osirotelo deco. Solze žene in otrok bodo močile Tvojo gomilo, iz katere naj požene pomladansko cvetje in oznanja svetu, da pod njo spi srce, ki ni poznalo jeze in sovraštva, temveč le ljubezen in skrb za svojo družino. Kličem Ti, lahka naj Ti bo zemlja, sanjaj mirno svoj večni sen!« Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odg°~ vorni urednik: Matej Jevak, Miklošičeva cesta št. 13. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, predstavnik Albert Kolman.