GEOLOGIJA 45/2, 505–512, Ljubljana 2002 Vpliv ljubljanskega Odlagali{~a komunalnih odpadkov »Barje« na podzemno vodo The Impact of Ljubljana’s Waste Deposit »Barje« on Groundwater Joerg PRESTOR & Mitja JAN@A Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija Klju~ne besede: Ljubljana, odlagali{~e Barje, vpliv na podzemno vodo, matemati~no modeliranje, izcedne vode, oksidacijsko-redukcijski procesi Key words: Ljubljana, waste deposit Barje, impact on groundwater, mathematical model, leachate, oxidation-reduction process Povzetek Javno podjetje Snaga, d.o.o. je v letu 2000 izpeljalo obse‘nej{e hidrogeolo{ke raziskave vpliva mestnega odlagali{~a komunalnih odpadkov Barje na podzemno vodo. Izvrtano je bilo 19 vzor~evalno-peizometri~nih vrtin, s katerimi je bila vzpostavljena podrobnej{a opazovalna mre‘a za spremljanje kakovosti podzemne vode in dinamike njenega pretakanja. Z vzor~evanjem iz teh vrtin je bilo posneto dana{nje stanje kakovosti podzemnih vod, s pomo~jo matemati~nega modela pa so bile ocenjene hitrosti in smeri pretakanja podzemnih vod. Ugotovljen je bil jasen vpliv redukcijskih pogojev v spodaj le‘e~ih plasteh zaradi konsolidacije tal in zmanj{anja njihove prepustnosti, zaprtja povr{ine z odpadki in vpliva izcednih vod iz starega nezatesnjenega dela odlagali{~a. Zaradi redukcijskih pogojev nastopajo v neposredni okolici odlagali{~a povi{ane vsebnosti kemijskih zvrsti, ki so zna~ilne za oksidacijsko redukcijske procese kot so Fe, Mn, NO2, NH4, As. Drugi parametri kot so Cr, Cd, druge nevarne snovi, kovine in anorganske snovi ne ka‘ejo {irjenja v horizontalni smeri izven obmo~ja odlagali{~a. Abstract Ljubljana’s waste deposit is situated on rather thick formation of quaternary sediments on the northern margin of Ljubljansko Barje (Ljubljana Moor). The upper part of quaternary sediments consists of high compressive silty and clayey layers till the depth of aprox. 33 m. These layers are very heterogeneous and one can only find one continuous clayey gravel layer among them at the depth of 8 m and 4 m thick. Below these layers there is the Upper gravel aquifer and from the depth of 72 m there is the Lower gravel aquifer. The bottom of quaternary sediments is aprox. at 140 m depth. The consolidation of highly compressive upper layers and organic compounds from landfill leachate produce the evident impact by reducing conditions in the geological layers below the waste deposit. Though we can detect the reducing conditions also from natural environment in confined layers and rich organic matter content and also from other sources of contamination in the highly urbanized environment. The geometry of the contamination plume was not investigated in detail and also not the redox process dynamics. The advection velocities and actual contamination of groundwater are rather low. Further protection measurements will be designed by the aid of the established monitoring results. 506 Joerg Prestor & Mitja Jan`a Uvod Odlagali{~e komunalnih odpadkov Barje zavzema danes pribli‘no 80 Ha povr{ine na ju‘nem obrobju Ljubljane. Dobro polovico te povr{ine predstavlja stari del odlagali{~a, ki ne obratuje in je danes prekrit ter urejen kot avtosejemska povr{ina. Novi del odla-gali{~a se razprostira ju‘no od starega dela in je danes v polnem teku obratovanja. Trenutno pripravlja Javno podjetje Snaga, d.o.o. nova odlagalna polja na zahodnem delu novega dela, sedaj pa odlaga odpadke s po-vi{evanjem obstoje~ih odlagalnih polj na zahodni strani novega dela. Odpadki so bili na starem delu odlaga-li{~a odlo‘eni na slabo nosilna barjanska tla brez posebnih tesnilnih in drena‘nih sistemov. Pri takratni tehnologiji odlaganja so namre~ na~rtovalci privzeli prete‘no glinasto meljna tla kot zelo slabo prepustna ali prakti~no neprepustna, za tesnilni sloj pa je bil uporabljen elektrofilterski pepel. Pri~a-kovali so, da se bo elektrofilterski pepel mo~-no konsolidiral in ob tem zagotavljal tesnost, ki naj bi bila bolj{a od glinastega naboja. Hidrogeolo{ke raziskave pri takratni graditvi niso bile primerno vklju~ene. Raziskave, ki so bile nato narejene v kasnej{ih letih so pokazale, da se na obmo~ju odlagali{~a nekaj metrov pod vrhnjimi glinasto meljasti-mi plastmi pojavlja zvezna tanj{a prva prodna plast. Ugotovljeno je bilo tudi, da se zgornji vodonosnik, ki je raz{irjen na celotnem obmo~ju Barja in se na ju‘nem obrobju Ljubljane stika s savskim prodom, na obmo~ju odlagali{~a za~enja na globini 30 do 35 m (Mencej, 1990). Prodor onesna‘enja v zgornji vodonosnik bi pomenil mo‘nost napredovanja onesna‘enja v vodonosnik savskega prodnega zasipa, ki se nadaljuje v vodonos-nik Ljubljanskega polja. S tem bi se ones-na‘enje lahko {irilo tudi v smeri proti ~rpa-li{~u Hrastje. Na novem delu odlagali{~a se je tehnologija odlaganja bistveno spremenila in se izpopolnjuje {e naprej, predvsem v smeri zagotavljanja tesnosti deponijskega telesa proti tlom, dreniranja infiltrirane vode iz depo-nijskega telesa, zmanj{evanja gladine vode v deponijskem telesu ter ustreznega odvajanja onesna‘enih vod. V tem ~asu je bistveno ugotoviti sedanjo stopnjo kontaminacije tal in podzemne vode, prognozirati razvoj kontaminacije v prihodnjih letih ter zago- toviti, da predvideno nadaljnje obratovanje ne bo poslab{alo sedanjih razmer. Poleg tega je nujno predvideti ukrepe, ki bodo potrebni tudi po prenehanju obratovanja odlagali{~a. Hidrogeolo{ke razmere Odlagali{~e Barje le‘i na kvartarnem zasipu, ki je debel pribli‘no 140 m. Spodnji del kvartarnega zasipa sestavljajo prete‘no prodnope{~eni nanosi rek, vrhnji del pa po-plavnozajezitveni in mo~virski nanosi. Podlago kvartarnega zasipa tvorijo dolomitne plasti triasne starosti, ki proti severu tonejo pod tektonsko narinjene permokarbonske kla-sti~ne kamnine (Mencej, 1989). V predkvartarni podlagi sta vidni dve izraziti dolini. Vzhodna dolina se nahaja pri-bli‘no na mestu sedanjega toka Ljubljanice na obmo~ju Rakove jel{e, kjer poteka Ljubljanski prelom. Zahodna dolina poteka v smeri jug sever na obmo~ju med Ljubljanico in Curnovcem nekoliko zahodno od odlagali-{~a. Na obmo~ju Curnovca se zahodna dolina obrne proti vzhodu-severovzhodu in poteka pod novim delom odlagali{~a Barje proti vzhodni dolini. Omenjeni dolini lahko predstavljata nekdanji strugi I{ke, oziroma Ljubljanice. V zahodni dolini je po morfologiji podlage razviden tudi pritok z zahodne strani, to je s strani dana{njega potoka Curnov-ca, medtem ko pritok s strani Grada{~ice v podlagi ni izrazit. Celoten kvartarni zasip torej delimo na prodno pe{~eni zasip in vrhnje plasti. Prodno pe{~eni zasip je lo~en z vmesnimi glinasto meljastimi plastmi skoraj na celotnem ob-mo~ju Barja in tvori dva vodonosnika, ki ju imenujemo spodnji in zgornji prodni vodo-nosnik Ljubljanskega Barja (Mencej, 1989). Nad prodnope{~enim zasipom sledijo poplavno-zajezitveni sedimenti in posamezni prodno pe{~eni nanosi lokalnih potokov. To so v navpi~ni in vodoravni smeri zelo heterogene plasti gline, meljne gline, melja, proda, organske gline in {ote. Na splo{no te plasti imenujemo vrhnje plasti (Prestor, 1988). Med vrhnjimi plastmi je Mencej odkril prodno plast, ki se pojavlja na celotnem ob-mo~ju odlagali{~a in jo zato obravnavamo kot zvezno. Mencej je to plast imenoval prva prodna plast med vrhnjimi plastmi. Plast je v povpre~ju debela od 2 do 4 m in je pribli‘no Vpliv ljubljanskega Odlagali{~a komunalnih odpadkov »Barje« na podzemno vodo 507 od 8 do 11 m globoko pod povr{ino tal. Zna-~ilno je, da tone od zahoda proti vzhodu v smeri proti soto~ju Grada{~ice in Malega grabna z Ljubljanico. Tako ka‘e na izvor tega nanosa iz vzhodne smeri, bodisi iz smeri Grada{~ice bodisi iz smeri Curnovca. Shemati~en hidrogeolo{ki presek vrhnjih plasti na obmo~ju odlagali{~a Barje je prikazan na sliki 1. Na povr{ini je torej tanka krovna glinasta plast. Ta je debela od 1 do 1.5 m in se debeli proti tipi~nemu barjanskemu profilu tal. Pod krovno plastjo sledijo vrhnje plasti do globine od 30 do 33 m. Med vrhnjimi plastmi nastopa prva prodna plast na globini med 8 in 11 m. Pod vrhnjimi plastmi sledi zgornji vodo-nosnik (od globine 33 do 43 m), pod njim spodnji vodonosnik od globine pribli‘no 70 m naprej in nato predkvartarna dolomitna podlaga (dolomitni vodonosnik) na globini pribli‘no 140 m. Prvo prodno plast sestavljajo prodniki kla-sti~nih kamnin, kar jasno ka‘e na izvor tega nanosa z zahodnega obrobja Barja, bodisi s strani Grada{~ice bodisi Curnovca. Podobno sestavo ima prodni nanos zgornjega dela zgornjega vodonosnika, ki se na obmo~ju odla-gali{~a za~enja na globinah od 30 do 33 m. Spodnji vodonosnik pa je na tem obmo~ju sestavljen iz karbonatnega proda, ki izvira s strani I{ke. Poleg bistvene razlike v sestavi nanosov, kjer gre za okolje v klasti~nih sedi-mentih in okolje v karbonatnih sedimentih, je zna~ilna tudi pomembna prisotnost organskih snovi, zlasti {ote, v vrhnjih plasteh in zgornjem vodonosniku. Zaradi takih razmer je za vrhnje plasti in zgornji vodonosnik zna-~ilen razvoj oksidacijsko-redukcijskih procesov. Ti se na {ir{em obmo~ju Barja izra‘ajo z zna~ilnimi povi{animi vsebnostmi ‘eleza, manj pa tudi drugih redukcijskih parametrov kot so Mn, NH4+ in tudi As. Vsi omenjeni vodonosniki na obravnavanem obmo~ju (dolomitni vodonosnik v podlagi, spodnji vodonosnik, zgornji vodonosnik in prva prodna plast) so po hidrodinamskem tipu zaprti ali polzaprti vodonosniki. Piezo-metri~na gladina je v teh slojih arte{ka ali subarte{ka. Pribli‘no 500 m zahodno od novega dela odlagali{~a ob potoku Curnovec je bilo izvrtanih nekaj vrtin in piezometrov, v katerih lahko prakti~no na istem mestu izmerimo piezometri~ne gladine podzemne vode v vseh omenjenih vodonosnih slojih. Iz tega so razvidni hidravli~ni odnosi med po- sameznimi vodonosnimi sloji v navpi~ni smeri, ki ka‘ejo, da je piozometri~na gladina v dolomitnem vodonosniku vi{ja od gladine v spodnjem prodnem vodonosniku. Obe pa sta pribli‘no od 4 do 6 m pod koto povr{ine. Zgornji vodonosnik ima ‘e arte{ki hidro-stati~ni tlak. Za preiskave vpliva odlagali{~a na podzemno vodo sta bila podrobneje preiskana prva prodna plast in zgornji vodonosnik. S piezometri~nimi vrtinami, ki so bile razporejene okrog odlagali{~a, smo lahko izrisali podrobnej{o sliko piezometri~nih gladin prve prodne plasti in zgornjega vodonosnika na tem obmo~ju. Pri tem se je jasno pokazala razlika v smereh tokov podzemne vode v obeh omenjenih slojih. Smer toka v prvi prodni plasti ka‘e, da se ta plast napaja s smeri Grada{~ice, tok podzemne vode pa je usmerjen od zahoda proti vzhodu. V zgornjem vodo-nosniku je smer toka dokaj podobna, vendar o~itno bolj odklonjena v smeri vzhod-severo-vzhod. Sklepamo, da gradienta podzemne vode v obeh vodonosnih slojih sledita gradientoma samih vodonosnih slojev, to je po-lo‘aju obeh nanosov prodnega materiala. Nadalje bi lahko sklepali, da starej{i nanos (zgornji vodonosnik) izvira bolj iz smeri Cur-novca, ki se ka‘e kot starej{a smer nanosa tudi v morfologiji podlage, mlaj{i nanos (prva prodna plast) pa izvira bolj iz smeri Gra-da{~ice. S primerjavo obeh piezometri~nih gladin smo ugotovili, da je na ju‘nem delu odlaga-li{~a (novi del) piezometri~na gladina v zgornjem vodonosniku vi{ja od piezometri~ne gladine v prvi prodni plasti. Na skrajnem jugozahodnem koncu odlagali{~a je piezo-metri~na gladina v zgornjem vodonosniku pribli‘no do 1.5 m vi{ja od piezometri~ne gladine v prvi prodni plasti. Na obmo~ju potoka Curnovca sta obe piezometri~ni gladini pribli‘no izena~eni. Proti severu se pie-zometri~na gladina v zgornjem vodonosniku spusti pod piezometri~no gladino prve prodne plasti. Tako je na skrajnem severnem koncu starega odlagali{~a razlika med piezo-metri~nima gladinama ‘e 4 m. Tlak podzemne vode v zgornjem vodonos-niku je arte{ki (pribli‘no 1 m nad koto povr-{ja) na novem delu odlagali{~a, to je ju‘no od Curnovca, medtem ko se severno od Cur-novca spusti pod koto okoli{kega povr{ja in je subarte{ki. Na skrajnem severnem delu odlagali{~a je pribli‘no 5 m pod koto 508 povr{ja. V prvi prodni plasti je piezometri~ni tlak do 0.5 m pod povr{jem na skrajnem jugozahodnem delu odlagali{~a, na skrajnem severnem delu pa pribli‘no do 1 m pod povr{jem. Iz tega sledi, da so hidravli~ne razmere glede za{~ite pred vplivom z od-lagali{~a bolj ugodne na ju‘nem delu odla-gali{~a, kjer imamo negativni gradient nav-pi~ne komponente toka. Dinamika podzemne vode Za preu~evanje vpliva odlagali{~a Barje na podzemno vodo je bistveno razumevanje dinamike podzemne vode in hidrogeokemij-skih procesov, ki se razvijajo ob konsolidaciji plasti pod odlagali{~em in prodoru izcedne vode v spodaj le‘e~e geolo{ke plasti. Dinamika podzemne vode je na tem obmo~ju precej zapletena, saj gre za zelo raznoliko sestavo geolo{kih plasti, veliko heterogenost v navpi~ni in vodoravni smeri, razli~ne smeri napajanja posameznih plasti, raznoliko porazdelitev pornih tlakov v posameznih plasteh, pomembno vlogo povr{inskih jarkov, ki mestoma drenirajo mestoma napajajo vrhnje plasti in tudi vplive stiskanja mo~no stisljivih plasti pod telesom odlagali{~a. Zelo pomembna naloga izvedenih raziskav je bila ~im natan~nej{a ocena osnovnih hidrogeo-lo{kih parametrov kot so koeficient prepustnosti (v navpi~ni in vodoravni smeri), efektivna poroznost in koeficient elasti~nega vskladi{~enja. Za oceno teh parametrov smo izvedli podrobnej{a poskusna ~rpanja z oceno izgub v in ob vodnjaku, uporabili smo granulometrijske analize jedrovanih vzorcev plasti in opravili izra~une barometri~ne u~in-kovitosti prve prodne plasti ter zgornjega vodonosnika na podlagi zveznih meritev gibanja piezometri~nih gladin v nekajmese~-nem obdobju. Analiza granulometrijske sestave vrhnjih plasti nad prvo prodno plastjo je pokazala, da gre v splo{nem za menjavanje posameznih tanj{ih slojev debeline od 1 do 1.5 m, ki imajo vrednosti koeficienta prepustnosti med 10-5 m/s in 10-8 m/s. Zaradi take slojevitosti sta koficenta prepustnosti v navpi~ni in vodoravni smeri bistveno razli~na. Kot naj-ustreznej{i vrednosti smo za koeficienta prepustnosti v vodoravni smeri izra~unali kh = 1.72*10-5 m/s in za koeficient prepustnosti v navpi~ni smeri kv = 3.42*10-8 m/s. Joerg Prestor & Mitja Jan`a Precej razli~ne vrednosti koefcienta prepustnosti smo dobili tudi na podlagi ~rpalnih poskusov izvedenih v prvi prodni plasti in zgornjem vodonosniku. Izmerjene in izra~u-nane vrednosti koeficienta prepustnosti v prvi prodni plasti so med k = 1.31*10-6 m/s in k = 1.08*10-4 m/s, v zgornjem vodonosniku pa med k = 4.2*10-6 m/s in k = 2.7*10-4 m/s. V izvedeni nalogi smo podrobneje preu~ili advekcijske pogoje, ki nastopajo v zgornjem delu kvartarnega zasipa pod odlagali{~em, to je v vrhnjih plasteh in zgornjem prodnem vodonosniku. Razmere v tem delu so bistvene za razumevanje dogajanja na obmo~ju odlagali{~a. Za trorazse‘no preu~itev dinamike podzemne vode smo uporabili matema-ti~ni model, ki smo ga izdelali z orodjem MIKE SHE (DHI). Hidrogeolo{ki parametri, ki smo jih vgradili v matemati~ni model so povzeti na sliki 1. @e med postopkom umerjanja matemati~-nega modela se je izkazalo, da imata na dinamiko podzemne vode o~iten vpliv zmanj{a-nje prepustnosti in izcejanje vmesnih mo~no stisljivih plasti v prvo prodno plast in zgornji vodonosnik. Tudi ra~unska ocena, ki jo lahko opravimo s pomo~jo izmerjenih koeficientov stisljivosti, jasno ka‘e, da je koli~ina izcejanja zaradi kompakcije vsaj v za~etnih letih pomembna v primerjavi s celotno koli-~ine vode, ki se pretaka skozi prvo prodno plast in vrhnji del zgornjega vodonosnika. Vpliv posedanja in izcejanja smo tako pri umerjanju modela upo{tevali z zmanj{anjem koeficienta prepustnosti in prilagajanjem vrednosti u~inkovite infiltracije za posamezno plast pod telesom odlagali{~a. Rezultati matemati~nega modeliranja so pokazali, da je zaradi advekcije potrebno ra~unati z mo‘nostjo {irjenja onesna‘enja s tokom podzemne vode tako v vodoravni kot tudi navpi~ni smeri. Izra~unana hitrost toka v vrhnjih plasteh nad prvo prodno plastjo na mestu vrtine Vd-4pl je 0.069 m/dan, kar pomeni,da bi bila v desetih letih dose‘ena avdekcijska razdalja 250 m, v petdesetih letih pa 1300 m. V prvi prodni plasti je ta hitrost nekoliko vi{ja (0.093 m/dan), to pomeni v desetih letih advekcijsko razdaljo 340 m, v petdesetih letih pa 1700 m. Zaradi ob~utno slab{e navpi~ne komponente prepustnosti, je hitrost navpi~ne komponente hitrosti toka bistveno manj{a od vodoravne. Na sliki 2 lahko vidimo modeliran oblak {irjenje onesna‘enja s tokom podzem- Vpliv ljubljanskega Odlagali{~a komunalnih odpadkov »Barje« na podzemno vodo 509 Slika 1. Shemati~en hidrogeolo{ki presek vrhnjih plasti na obmo~ju odlagali{~a Barje ne vode. Dobro sta vidna razpotegnjena oblika oblaka v vodoravni smeri proti vzhodu in bo~no {irjenje v vrhnjih plasteh nad prvo prodno plastjo zaradi povi{ane gladine izcedne vode v telesu odlagali{~a. Modelirani oblak na sliki 2 prikazuje porazdelitev vsebnosti nekega konzervativnega onesna‘evala, ki bi imelo stalen izvor v telesu odlagali{~a z vsebnostjo 10 mg/l v 50 letih. Na razdalji pribli‘no od 30 do 50 m od roba odlagali{~a v smeri toka podzemne vode bi se v 50 letih konzervativno onesna‘e-valo v vrhnjih plasteh nad prvo prodno plastjo pojavilo z vsebnostjo 3.2 mg/l in z vsebnostjo 0.4 mg/l v prvi prodni plasti. Slika 2. Modelirani oblak {irjenja nami{ljenega onesna‘evala z advekcijo (stalni vir onesna‘evala z vsebnostjo 10 mg/l na odlagali{~u, razporeditev v geolo{kih plasteh pod odlagali{~em po 50 letih) Razvoj hidrogeokemijskih procesov V geolo{kih plasteh pod odlagali{~em Barje lahko pri~akujemo izrazit razvoj oksida-cijsko redukcijskih procesov, ki so, kot ‘e re~eno, na tem obmo~ju prisotni ‘e v naravnih pogojih. Za konceptualni model razvoja teh procesov lahko privzamemo model, ki ga prikazuje slika 3. Na tej sliki gre za izvor stalnega izvora onesna‘enja z organskimi snovmi ter conarnost redukcijskih pogojev pod vplivom toka podzemne vode s prevla-dujo~o vodoravno komponento. Enaki pogoji lahko nastanejo s prodorom izcednih vod v vodonosni sloj. V izcednih vodah raztopljene organske snovi porabijo v fazi prodora v vodonosni sloj najprej raztopljeni kisik, nato pa sledi redukcija nitrata in Slika 3. Konceptualni model conarnosti oksidacijsko-redukcijskih procesov zaradi prodora izcednih vod v tla 510 Joerg Prestor & Mitja Jan`a manganovih oksidov. V naslednji fazi sledi redukcija ‘elezovih oksidov, pri ~emer se sprostijo ve~je koli~ine ‘elezovega iona Fe++. Po porabi ‘elezovih oksidov se nadaljuje redukcija sulfatov v sulfide (HS-) v zadnji fazi pa nastajanje metana. Pri omenjenih procesih ima zelo pomembno vlogo mikrobiolo{ko delovanje. Pri redukcijskih procesih v primeru vdora izcedne vode v vodonosni sloj lahko nastaja tudi CO2, kar pogosto povzro~i pove~anje raztapljanja karbonatov in alkalinitete (Apel lo & Postma, 1993). Z vzor~evanji, ki so bila opravljena v vrtinah okrog odlagali{~a, je bil ugotovljen vpliv redukcijskih pogojev v vrhnjih plasteh nad prvo prodno plastjo, v prvi prodni plasti in v zgornjem vodonosniku. Pri tem se prekrivajo vplivi samega odlagali{~a, naravni pogoji in vplivi onesna‘enj iz drugih virov (imi-sija). Na sliki 4, ki prikazuje vsebnost mangana v podzemni vodi, lahko vidimo v prvi prodni plasti pove~ane vsebnosti tega elementa na obmo~ju odlagali{~a in tudi na mestu vrtine DBP-1/99, ki je izven vplivnega obmo~ja odlagali{~a in ka‘e na nek drug izvor kontaminacije. Zelo povi{ana vsebnost mangana na mestu vrtine Vd-4pl/91 pa je posledica me{anja vode iz vrhnje plasti nad prvo prodno plastjo in iz prve prodne plasti. Vsebnosti mangana, ki so bile analizirane v vzorcih podzemne vode iz zgornjega vodo-nosnika, ka‘ejo na pove~evanje od severa proti jugu, to je v smeri proti tipi~nemu barjanskemu preseku tal z jasno izra‘enimi redukcijskimi pogoji zaradi naravnih razmer. Poleg mangana je zna~ilno pojavljanje vi{-jih vsebnosti tudi ostalih redukcijskih parametrov kot so ‘elezo, amonij, arzen in sulfidi. O~iten vpliv na vsebnosti teh elementov ima tudi sama prepustnost, oziroma hitrost pretakanja podzemne vode v sloju. Tako so v delih slojev s po~asnej{im tokom podzemne vode redukcijski pogoji lahko izrazitej{i. Na podlagi matemati~nega modeliranja toka podzemne vode domnevamo, da ima izrazit vpliv na dinamiko podzemne vode in hidrogeo-kemijske pogoje lahko tudi konsolidacija tal pod ju‘no obvoznico. Slika 4. Vsebnost mangana v podzemni vodi iz prve prodne plasti in zgornjega vodonosnika Vpliv ljubljanskega Odlagali{~a komunalnih odpadkov »Barje« na podzemno vodo 511 V vzor~evani podzemni vodi iz prve prodne plasti in zgornjega vodonosnika na {ir{em obmo~ju odlagali{~a je zna~ilno pojavljanje redukcijskih elementov, ki obi~ajno tudi presegajo normative za pitne vode. @elezo se pojavlja v vsebnostih do 3.1 mg/l, amonij do 3.3 mg/l, mangan do 1.3 mg/l, nitriti do 0.0024 mg/l in arzen do 0.039 mg/l. Drugi elementi kot so kovine Cu, Ni, Cd, Cr6+, Pb, Zn, Al ter organske snovi kot so policikli~ni ogljikovodiki, AOX (organske halogenirane adsorbljive spojine), skupne fenolne snovi pesticidi in druga onesna‘enja so pod mejo detekcije ali pod normativi za pitne vode. Kontaminacija z nekaterimi od teh snovi je zna~ilna le v vrhnjih plasteh nad prvo prodno plastjo na o‘jem obmo~ju odlagali{~a. Dinamika hidrogeokemijskih procesov, predvsem oksidacijsko-redukcijskih reakcij v geolo{kih plasteh na obmo~ju odlagali{~a v tej fazi raziskav ni bila podrobneje raziskana. Izvedeni sta bili dve seriji vzor~evanj, na podlagi katerih je bilo mo‘no podati natan~-nej{i program monitoringa, ki bo zagotavljal nadzor nad razvojem teh procesov. Prav tako smo lahko na podlagi izvedenih raziskav iz-bolj{ali vrsto prametrov, ki jih je potrebno vzor~evati za nadzor vpliva odlagali{~a na podzemno vodo, saj je kemijska analitika pomemben stro{ek in ni smiselno, da bi na vseh mestih vedno vzor~evali vse parametre. S ~asovno serijo nadaljnjih vzor~evanj po programu bo mo‘no ugotoviti izvedeno prog-nozo {irjenja kontaminacije z advekcijo. Po drugi strani bo mo‘no podrobnej{e spremljati dinamiko oksidacijsko-redukcijskih procesov. Dejstvo je, da je bilo za preiskavo dveh vodonosnih slojev na vhodni in izhodni strani odlagali{~a potrebno kar devetnajst opazovalnih vrtin, deset v zgornjem vodonos-niku in devet v prvi prodni plasti. Kljub temu, da je na tem obmo~ju obstajalo ‘e ve~ starej{ih vrtin, jih vrsto ni bilo mo‘no enakovredno uporabljati za te raziskave. Vrtine so bile namre~ izdelane po metodologiji, ki ne omogo~a trajnega in inertnega vzor~evanja, zato je potrebno nekatere od starih vrtin uni~iti ter prepre~iti njihove morebitne negativne vplive na lokalne hidrogeolo{ke pogoje. Da pa bi lahko ugotovili dejansko geometrijo in conarnost oblaka redukcijskega okolja pod odlagali{~em, bi bilo treba izdelati {e vrsto dodatnih razmeroma zahtevnih opazovalno-vzor~evalnih vrtin. Seveda je take preiskave smiselno izvajati postopoma gle- de na ugotovljene rezultate, ki jih bo podal monitoring. Na podlagi rezultatov izvedenih raziskav so bile ‘e izdelane nekatere dopolnilne plitke vrtine, s katerimi je bila potrjena neustrezna izdelava starih vrtin in omogo-~eno spremljanje prognozirane kontaminacije vrhnjih plasti nad prvo prodno plastjo na vzhodnem robu novega dela odlagali{~a. Zaklju~ki S podrobnej{imi raziskavami vpliva odla-gali{~a Barje v Ljubljani na podzemno vodo v letih 1999 in 2000 je bilo ugotovljeno jasno izra‘eno redukcijsko okolje v geolo{kih plasteh pod odlagali{~em. Ta vpliv, ki nastaja zaradi same konsolidacije mo~no stisljivih plasti in izcedne vode, bogate z organskimi snovmi, se prekriva s posledicami naravnega redukcijskega okolja v vrhnjih plasteh, prvi prodni plasti in zgornjem vodonosniku ter s posledicami redukcijskih pogojev, ki nastopajo zaradi imisije onesna‘enj iz drugih virov na urbaniziranem obmo~ju. Glavne posledice redukcijskega okolja so pove~ane vsebnosti redukcijskih elementov kot so mangan, ‘elezo, nitrit, amonij, sulfid. Ostali parametri onesna‘enja (PAO, AOX, kovine,..) so ali pod mejo detekcije ali pod normativi za pitne vode. Ugotovljeno je bilo da je advekcijsko {ir-jenja onesna‘enja razmeroma po~asno. Še posebej so proti {irjenju onesna‘enja z ad-vekcijo ugodni pogoji na ju‘nem delu odla-gali{~a (novi del), kjer imamo zaradi arte-{kega tlaka podzemne vode v zgornjem vodo-nosniku negativni gradient toka v navpi~ni smeri. Na preostalem delu odlagali{~a je navpi~ni pozitivni gradient razmeroma majhen, prav tako tudi koeficient prepustnosti v navpi~ni smeri. Z izvedenimi raziskavami ni bilo mo‘no ugotoviti natan~nega razvoja conarnosti oksidacijsko-redukcijskih procesov v geolo-{kih plasteh pod odlagali{~em. Dinamiko teh procesov bo potrebno slediti na podlagi rezultatov monitoringa ter skladno s temi predvideti nadaljnje potrebne preiskave. Podjetje Snaga, d.o.o. ‘e izvaja vrsto ukrepov za zmanj{anje mo‘nih vplivov odlagali{~a na razmere v spodaj le‘e~ih geolo{kih plasteh. Ti ukrepi so predvsem dreniranje, dobro in u~inkovito tesnenje in prekrivanje telesa od-lagali{~a, ureditev povr{inskih jarkov in pre- 512 Joerg Prestor & Mitja Jan`a pre~evanja vdora izcednih vod v povr{inske jarke izven odlagali{~a. Dejstvo, da je najpo-membnej{i vpliv odlagali{~a na geolo{ke plasti razvoj oksidacijsko-redukcijskih procesov, pomeni, da bodo, v prihodnosti do konca obratovanja odlagali{~a in morda {e posebej po prenehanju obratovanja, sanacijski ukrepi temeljili na tehnologiji kontrole teh procesov, pri katerih ima zelo pomembno vlogo delovanje mikroorganizmov. Za na~rtovanje teh ukrepov je bistveno nadaljnje izvajanje monitoringa, specifi~nega za to odlagali{~e, in izvajanje podrobnej{ih ciljanih preiskav v skladu z rezultati tega monitoringa. Literatura A p e l l o , C.A.J. & P o s t m a , D. 1993. Geochemistry, Groundwater and Pollution. Balkema, 1993 Lovley , D. R. & Anderson R. T. 2000. Influence of dissimilatory metal reduction on fate organic and metal contaminants in the subsurface. Hydrogeology Journal. Volume 8. Number 1. February 2000. Springer-Verlag Berlin Heidelberg 2000. Str. 77-88. M e n c e j , Z. 1989. Prodni zasipi pod jezerskimi sedimenti Ljubljanskega Barja. Geologija 31,32. Geolo{ki zavod Ljubljana. Str. 517-553. P r e s t o r , J. 1988. Hidrogeolo{ka zgradba kvartarnega zasipa ju‘nega obmo~ja Ljubljane. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, FNT VTO Mon-tanistika – Geologija. 46 str.