Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 49.
V Ljubljani, v saboto 18. septembra 1897.
Letnik II.
„81ovenski List“ izhaja vsako sredo in saboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajajo po 6 novfi. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Lista“ v Ljubljani, v Gradišču štev. 16. — Oznanila in poslanice se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Ob otvoritvi nove gimnazije v Kranju.
>In vse, kar smo, to smo sami iz sebe.«
A. Funte k.
V staroslavnem Kranju otvore danes novozgrajeno gimnazijsko poslopje. Ta dan ni le mnogopomemben za naš Kranj, ne le prevažen za divno Gorenjsko, pomen njegov sega preko mej kranjskih: dan otvoritve lepe nove stavbe je velik dan za vse Slovenstvo. Današnji dan storil je narod slovenski velik, odločen korak na polju prosvete. Novo gimnazijsko poslopje je prvo, katero sije postavil naš narod sam iz svojih močij. In to je načelne važnosti! Ne vemo, ali naj občudujemo vnemo, s katero so se vsekdar narodni kranjski meščani' poganjali na pristojnih mestih za dovolitev gimnazije, ali naj hvalimo požrtvovalnost napram težkim bremenom, katera jim je nalagala zgraditev novega, lastnega gimnazijskega poslopja. Vlada, ki je nam Slovencem 'le prerada štedljiva mačeha, je stavila Kranju težke pogoje, ali jeklena volja rodoljubnih meščanov je zadostila sijajno vsem zahtevam. Bili so grenki časi za narodni Kranj, ko se jim je vzela nižja gimnazija, katere razvoj so z gotovega mesta nalašč ovirali. Živahno gibanje po mestu je tedaj skoro izginilo, zavedno meščanstvo pa je s težkim srcem prenašalo odvzetev gimnazije. Trebalo je obilo prošenj, dosti potov, mnogo za-tajevahja, ko so se zastopniki Kranja potegovali za zopetno privoljenje odvzetega, za prucvit mesta tako važnega zavoda. Vstrajni pogum in železna volja premagala sta vse ovire. Vlada se je naposled odzvala opravičenim željam in dovolila v Kranju zopet gimnazijo. Prvo leto otvo-rila sta se le prvi in drugi razred, a sukce-sivno, leto za letom se zavod razširja, dokler ne dobi Kranj velike gimnazije. Letošnje leto
bode v Kranju že pet razredov, v štirih letih zapuste kranjsko gimnazijo prvi abiturijentje Tako računamo danes z veselim dejstvom: mesto Kranj je sezidalo novemu zavodu novo, impozantno poslopje, na katero smo vsi Slovenci ponosni, saj kažoč na novo stavbo smemo z vso pravico reči: „To je našega dela plod, naša prosveta!“ Rekli smo že, da je zgraditev gimnazije naložila Kranju težko breme, ali sigurni smo, da je mesto vzmore, kajti „omne onus facile fertur, quod bene fertur".
Novo poslopje odgovarja popolnoma svojemu namenu; vrednost njegovo vekša še lična kapelica, v kateri bodo dijaki imeli službo božjo sami za se, kar je iz pedagogiških in versko-nravnih ozirov vse hvale vredno, pa tudi praktično. Gimnazija stoji na tako pripravnem, kakor nalašč odbranem prostoru, da je težko najti boljšega in primernejšega. Pogled na Kranj je od kolodvora že itak diven, nova stavba dela ga še divnejšega. Ne da se tajiti, da vnanjost mnogo vpliva na nas, z nekakim veseljem prihajamo v lepa poslopja ; v človeku pa, ki je na tako poslopje vezan po svojem poklicu dan na dan, poraja se nekak vzvišen čut plemenitega ponosa.
Prepričani smo, da bode vnanjost veličastne nove gimnazije na njega gojence kar najboljše vplivala. Radostno bode pohajala naša nadebudna mladina v njej postavljene prostore iskat si potrebne vede. Mi stavimo na gojence Kranjske gimnazije mnogo nad; nadejamo se trdno, da pridejo iz tega zavoda omikani Slovenci, kateri se bodo zavedali dolžnostij do rodnega, za svoje pravice se borečega naroda. Uverjeni smo, da izidejo iz Kranjske gimnazije vsestransko izobraženi abiturijentje, sposobni in pripravljeni zavzeti mesta, na katerih sed6 danes žal le pre-često še oholi Nemci ali Nemškutarji. Gojenci Kranjske gimnazije se šolajo v mestu, ki slove
po zdravem zraku, zato bodo telesno čvrsti; kar pa je še večje važnosti, oni bivajo v narodnem Kranju, kjer je tujčev vpliv še minimalen, kjer ni prostora narodni mlačnosti, zato bodo ti dijaki tudi čvrstega, svežega duha. In tega si mi od srca želimo! Čil, svež, moralno nepokvarjen naj stopi naš abiturijent v življenje, z veseljem za delo v svojem poklicu in navdušen za narodno delo. Požrtvovalnemu Kranju naj bo novi zavod vir blagostanja in sreče, iz polnega srca želimo staroslavni metropoli divne Gorenjske, da bi ji bil novi zavod le v prospeh in blagor. Mlademu zavodu pa kličemo s pesnikom: »Naprej, navzgor k prosveti in svobodi!"
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu.
(Konec.)
Marsikdo bo vprašal: kako pride to, da so delavske zavarovalnice proti nezgodam z okrajnimi bolniškimi blagajnicami v zvezi? Po postavi morajo okrajne bolniške blagajne oskrbovati vsakega delavca, bodi si, da je isti bolan* ali poškodovan, do eventuelno 20. tedna, pravico imajo pa samo po 4. tednu do poškodovancu določene rente od strani delavske zavarovalnice. Koliko stroškov se na ta način okrajnim bolniškim blagajnam provzroči, mogoče je le tistemu umeti, kateri pri okrajnih bolniških blagajnah deluje. Kako nizke so te rentei n koliko dobijo blagajne stroškov vrnjenih, se lahko razvidi iz knjig pri vsaki bolniški blagajni. Navadno iznašajo tako malo, da delavec o času, ko je povsem za delo nezmožen in si ne more nič zaslužiti, dobi na dan kakih 35 kr., bolniška blagajna mora pa za bolniško podporo najmanj 48 kr. na dan plačevati. Tako je jasno, da so delavske zavarovalnice mnogo na tem krive, da se ne morejo okrepčati okrajne bolniške
„Salonska knjižnica."
1. zvezek: „0 te ženske!“ Spisal Fran Govekar.
»Pohujšanje bodisi da pride v obliki slabe knjige, nedostojne slike, nenravne gledališčne igre, ali pa resničnega nemoralnega dogodjaja, je kakor slana nežnim brstom cvetoče breskve, ni treba baš hudega mraza in že stoji v jutro drevo, ki je razveseljevalo tvoje oko še na večer s svojim belim svatovskim oblačilom pomladi, črno, poparjeno, velo. < Govekar »O te ženske It stran 21.
Te besede, zlate in premotrivanja vredne, naj bi bil izdajatelj »Salonske knjižnice" v poštev jemal, ko je sprejel za prvi nje zvezek skupino novel in črtic, zaznačenih s pikantnim naslovom: „0 te ženske!“ V prvi zvezek kakega novega književnega podvzetja uredniki navadno spravljajo, kar imajo najboljšega, saj mora prvi zvezek Prinašati jim čast, pohvalo, a pred vsem, in kar j® največ vredno, tudi obilico naročnikov, zato mora biti njega vsebina izborna in ugledna, da postane nekaka priporočba in privaba podvzetju.
Gotovo je bil namen izdajatelja te knjižnice, kateri je znan kot neustrašen in pod-vzeten mož, ki se ne plaši nobenih zaprek, niti občutnih gmotnih izgub, kadar gre za narodno korist — uvesti v naše slovstvo tako zvano moderno čtivo, dober in pošten. Menil je pač, da naš narod ne sme zaostajati za drugimi naobra-ženimi narodi; da realistični ali, bolje rekoč, materialistični spisi, v kojih se popisuje resnica,
gola, a največkrat samo ostudna resnica življenja, ne zarnorejo slabo uplivati na izobražene telesno in duševno zrele Čitatelje, katerim je ^Salonska knjižnica" namenjena.
Ne imeli bi proti temu podvzetju kaj ugovarjati — ako res mora tudi naš skromni, pošteni narod udajati se zahtevam časa — ko bi se nam podajalo v tej knjižici zdravo realistično čtivo, če tudi spisano v smelem svobodnem duhu, čtivo, koje bi brez težke vesti smeli podajati dorasli mladini. Saj glavni namen realističnih spisov je, poučevati, svariti, in to na dostojen, duhovit način, da se ob jednem s koristnim či-tatelj tudi zabava, kratkočasi. A ravno mladina uči se biti oprezna na zanjke sveta, biti previdna, da neizkušena nje noga ne izpodrsne v vedno zijajoči globoki propad nenravnosti; nihče ni tega toliko potreben, kakor baš ona. Tudi najsvobodnejša pisava bodi sestavljena tako, da ne vzbuja zoprnih čuvstev, kakor so ne volja, gnjus, dolgčas, kaj pa še le pisava, namenjena — „sa-lonu." Rada bi zvedela od g. pisatelja Govekarja, kaj si on predstavlja pod besedo „salon." Spominjam se nekega dovtipnega reka, katerega sem nedavno čitala v „Miinch. Flig. Bl&t.," listu tako bogatem šaljivih, a tudi duhovitih opažk, s kpjimi se mojsterski bičajo vse družbinske in človeške hibe: „Salonske knjige," — tako „Flig. Blat." — nso ona vrsta knjig, ki hote biti za
salon, ki pa po pravici dišijo po hlevu". Resničnost te sodbe popolnoma opravičuje I. zvez. slovenske „Salonske knjižnice": „0 te ženske!"
Vprašam: v kateri pošteni, izobraženi slovenski družbi bi se mogla ta knjiga javno čitati, da ne bi poslušalce napadla občna nezadovoljnost in zadrega? — Katera dama, bodi še tako dozorela, še tako osvedočena o človeški moralni popačenosti, še tako izučena o gnilobi, ki gloda ob živi kosti človeške družbe, se ne bo s studom in osramočena obračala od takega berila? — Kakšen nasledek naj še-le ta knjiga pušča v mladostni duši, v duši mlade nepopačene deve — in nepopačena, Bogu hvala, je in bode vedno ogromna večina ženske mladine — katera vidi svet kakor skoz pajčolan in samo z nemirom, da ne rečem z grozo, sluti hudobijo in podlost, ki se v njem vrši, ko sama vender z iskrenim hlepenjem zdihuje po idealu blagem, čistem; — in kaj v duši- nadepolnega mladeniča, v čigar prsih plamte uzori, mladeniča, ki navdušen teži po dobrem, lepem in krepostnem? — Ali ni pravi v nebo vpijoči greh, zatreti vsa ona bla-gotvorna domnevanja, razčarati blaga srca, pobijati njih duha, delati jih vsled umazanega cinizma ene knjige nezadovoljne, nesrečne, da se naposled v malomarnosti i oni vržejo v pogubni vrtinec krivega življenja!
(Dalje pride.)
blagajne v korist delavcev. Ako se nahaja načelništvo okrajne bolniške blagajne v dobrih rokah, potem zamore, ne samo svoje, temveč tudi interese poškodovanega delavca ob jednem braniti in marsikatero postavno podporo delavcu pridobiti, ali pa ga podučiti, kaj naj stori, da pride do svojih postavno zajamčenih pravic. Ako je pa načelništvo v slabih rokah, potem je slabo za delavce celega okraja. Znano nam je, da je mnogo poškodovancev mesece in mesece zastonj čakalo njim pripadajoče podpore v največji bedi in v gladu, da so morale udove z otroci beračiti mesece in mesece, predno so dobile za možem izplačene pogrebne stroške in pripadajočo jim rento, čeravno postava odločno ukazuje v takih slučajih kar najhitreje uradovati. To so samo javno znani slučaji. Koliko je pa poškodovanih delavcev, ki si ne znajo pomagati in molčijo? In koliko je poškodovanih, katerim se od ravnateljstva renta (podpora) odbije in se potem ne znajo nikamor dalje pritožiti? Gotova istina je tedaj, da vlada proti delavski zavarovalnici v Trstu od strani delavcev velika ogorčenost in da bi bil resnično skrajni čas, da se cela uprava delavske zavarovalnice temeljito predrugači. Ni pa le to, da se samo s poškodovanci tako slabo postopa, temveč se tudi okrajne bolniške blagajne izkoriščajo z velikimi denarnimi stroški. Blagajne morajo plačevati za poškodovance zdravila, kirurgične obveze in razna orodja, zdravnike, transporte, bolnišnične račune, in posebno mnogo za podpore, dalje imajo stroške za dopisovanje in pisarniške potrebščine, od delavske zavarovalnice pa za vse to ne dobijo ni-kakega povračila, akoravno § 39. statuta delavske zavarovalnice v Trstu ukazuje, da naj plača in povrne pavšalne svote za ta dela. Nekaterim laškim okrajnim blagajnam to neki tudi plačuje, a slovenskim, katerih ne mara, tega ne stori. Nij zatorej čudo, da se od vseh stranij le en glas čuje, da se naj blagajne od delavske zavarovalnice popolnoma ločijo. Naravnost rečemo, da so delavske zavarovalnice parasit na telesu okrajnih bolniških blagajnic, da so faktor, ki jih slabi in uničuje.
Koliko da delavska zavarovalnica v imenu postavno določene rente pohabljencem izplačuje, nad tem se mora človek, naravnost rečeno, zgražati. Ako izgubi delavec na obeh rokah po tri prste, dobiva k večjemu po tri do štiri gold. na mesec. Zamore li kdo s tem po človeško živeti? Naj večja napaka in protipostavno pa je tudi, da zavarujejo nekateri podjetniki delavca proti nezgodam za nižji zaslužek, kakor ga isti v resnici ima, vsled česar se delavcu, ako ga nesreča doleti, zgodi v nebo vpijoča krivica s tem, da potem vse življenje veliko manjšo podporo dobiva, kakor bi mu po postavi šla, vse to pa le zaradi nekaterih krajcarjev, katere je podjetnik zamolčal. To bi gotovo ne bilo mogoče, ako bi bili delavci o tem podučeni in ko bi vedeli, da imajo pravico tudi proti takemu ravnanju pritožiti se. Ker je veliko na tem, kakšna gospoda vodi take zavode, in ker posebno nam Slovanom ne more in ne sme biti vsejedno, ostane li ta zavod še nadalje v rokah Lahonov, ali ne, je skrajni čas, da se Slovenci in Hrvati začnejo za ta zavod bolj zanimati.
Čez jeden mesec ali dva meseca se bodejo vršile nove volitve za upravni svet delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu in na mestu bi bilo, da se začne na to delovati, da ta važni humanitarni zavod, v katerem imajo Slovenci in Hrvatje glede na število članov večino, dobe tudi v svoje roke. S tem se bode gotovo ustreglo vsem poškodovancem brez razločka na narodnost po zakonu in odpadle bodo gotovo vse nerednosti, katere so se v ta zavod uteple, odkar je isti domena Lahov.
V sledečih vrsticah podajamo nekatere paragrafe, kateri so važni glede bodoče volitve in so malokateremu podjetniku znani, delavcem pa gotovo skoro vsem neznani:
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu obsega Kranjsko, Dalmacijo, Primorsko in Trst. Volitve v načelništvo se tako vrše: § 10 statuta veli: Načelništvo obstoja iz odbora 18 udov, in sicer: šest odbornikov in šest namestnikov volijo delodajalci iz svoje srede in
ravno tako število odbornikov in namestnikov delavci iz svoje srede. Ostalih šest odbornikov imenuje ministerstvo za notranje zadeve. — § 11. statuta pravi; volitve se vršijo po volilnih listih, in sicer morajo biti tisti po § lt. izpolnjeni — § 12. Za volitve se morajo vsa zavarovanju podvržena podjetja razdeliti v šest kategorij, in sicer spadajo:
v prvo: kmetijsko in gozdnogospodarsko obrtovanje in mlinarske obrti;
v drugo: železnice, rudarstvo in plavžar-stvo, kovinarstvo, izdelovanje strojev in raznih orodij;
v tretjo: kemična industrija, izdelovanje kurilnih in svečavnih tvarin, živil in povžitnin;
v četrto: stavbni obrt, obdelovanje kamnov in zemeljskih tvarin;
v peto: tkaninska obrtnija, izdelovanje in čiščenje obleke;
v šesto: papir, usnje, lesene in rezbarske tvarine, poligrafične obrti itd.
Vsaka gori omenjenih kategorij (skupin) voli po enega delodajalca in enega delavca za odbornika in ravno tako tudi dva namestnika. Tisti, kateri v kaki skupini dobi največ glasov, je izvoljen za odbornika oziroma namestnika. — § 14. Zavarovani delavci imajo skupno, moški in ženske, aktivno volilno pravico, izvzeti so: učenci, dobrovoljci in vežbeniki, kakor tudi osebe, katere nimajo nobene plače, ali pa samo jako nizko plačo. Pasivno volilno pravico imajo samo svojepravni moški delavci in uradniki. Zavarovanci volijo tako, da se vsi pri jednem podjetniku stoječi delavci in uradniki zjedinijo za enega odbornika in enega namestnika, katera morata biti uda v tisti kategoriji, v kateri ima podjetje glasovalno pravico. Ime kandidata se napiše po zaupnem možu, določenem od delavcev in obratnih uradnikov, in isti prida svoj podpis v glasovalni list, na katerem mora biti število delavcev in uradnikov, ki so v podjetju, napovedano od zavarovalnice, in sicer po onih podatkih, katere je ista dobila po obratnem podjetniku. — § 15. Najmanj štiri tedne pred dnevom volitve mora zavarovalnica na vsako zavarovano podjetje poslati eno glasovnico za delodajalca in eno za zavarovane delavce.
Vse glasovnice morajo imeti pečat zavoda, tiste, ki so namenjene za zavarovance se morajo izpolniti po § 14.
Oddaja glasovnic na volilno komisijo se mora zgoditi ali osebno na dan volitve, ali pa po pošiljatvi pred dnevom volitve.
Podali smo s tem nekatere važneje paragrafe, da se bodo znali ravnati tisti, ki imajo glasovalno pravico.
Iz tega je razvidno, da se morajo najprej za vsako skupino domeniti delodajalci za skupne kandidate, in ravno tako bi se morali tudi bolj izobraženi delavci in uradniki pri podjetjih zje-diniti za svojega kandidata. Intenzivno se mora delovati na to, da ti kandidatje dobijo vse slovanske glasove. Ljubljana je jedno slovansko središče, in bilo bi povsem naravno, da bi se za to stvar podjetniki v Ljubljani v prvi vrsti zanimali.
Ker pod zavarovalnico v Trstu spadajo Dalmacija, Kranjska, Primorska in Trst, bilo bi potrebno, da se postavijo v raznih skupinah tudi iz raznih dežel odborniki in namestniki.
Kazalo bi toraj, da se skliče ali shod, ali pa da se brez shoda napravi zjedinjenje in postavijo kandidatje, za katere bi se potem pridobiti moralo vse slovanske podjetnike in delavce. Ko se postavijo kandidatje, naj se isti naznanijo vsem okrajnim bolniškim blagajnam, ker so le istim podjetja natanko znana. Bilo bi tudi potrebno, da se dobi imenik vseh pri delavski zavarovalnici v Trstu zavarovanih podjetij, kar se tudi v Trstu dobi, in potem se pozovejo vsa slovanska podjetja, da se udeleže volitev. Ako bi se le nekoliko v tem smislu storilo, ni nobenega dvoma, da dobimo Slovani ta zavod v svoje roke.
Okrajne bolniške blagajne, katere so v slovanskih rokah, bodo gotovo storile svojo sveto dolžnost, ker bodo prepričane, da delajo v korist siromašnega, poškodovanega delavca.
Toraj na delo, volitve so pred vratmi. S slogo se prodere, nesloga vse podere!
Vseslovenski shod.
(Dalje.)
3.	Istrske in tržaške razmere.
O istrskih in tržaških razmerah je govoril g. drž. posl. Vekoslav Spinčid tako:
Težko je govoriti o odnošajih v Istri, katere jeden del spada še le 100 let k Avstriji. Dobro je, da smo Hrvati in Slovenci prišli skupaj pod jedno kronano glavo, a vender se nam ne godi dobro. Nam je li pod avstrijsko vlado mnogo bolje, kakor je bilo pod republiko beneško ? Za zločin se smatra, ako zahtevamo, kar smo imeli pod republiko: slovansko bogoslužje v cerkvi in slovanske šole. In kaj dela vlada? Ne preganjajo se oni, ki krivico delajo, ampak oni, ki krivico trpe. Ne dajmo se tedaj' zvoditi od si-renskih glasov. (Dobro!) Polnih 14 let so nas že prej vodili za nos. Za vlade grofa Badenija nam je še hujše, kakor nam je bilo kdaj. (Istina!) Mi vsi to čutimo v svojih živcih, a opisati bi ne mogli v mnogih dneh. Težko je govoriti, a vender naj načrtam nekatere stvari. V koncu 19. stoletja še nimamo niti ljudskih šol. V sredi civilizovane Evrope, v Trstu, je 1300 slovenskih otrok, za katere stariši zahtevajo že 14 let slovenske šole, a višji krogi se Slovencem rogajo in ne store ničesar. Tudi v Istri je malo šol, a kar jih je, so za to, da se slovanski otroci v njih italijančijo. G. dr. Vitezid in drugi so se že mnogo trudili v zastopih, da bi dobili Hrvatje in Slovenci v Istri vsaj jedno svojo gimnazijo. A celo Primorje, kjer živi 400.000 Slovanov nima slovanske srednje šole in vlada ima vedno za naše zahteve zamašena ušesa. Tako vzgajajo naše šole janičarje in izdajice.
Pri uradih je vse italijansko in nemško. Na kolodvoru in celo pri poštnem uradu v Trstu, pod kateri spada tudi Kranjska, ni videti slovenskega ali hrvaškega napisa, in znano je, da v Rojanu stražijo Slovencem tuje napise — policaji. Gospoda, to boli!
Naše slovanske občine prejemajo le laške in nemške dopise. Ako želi občinski zastop dopisov v svojem jeziku, ga razžen6 in pomagajo Italijanom na vrh. Oblastva naj bi gledala, da prenehajo krivična zastopstva. V Lovranu, Ve-princu, Pomjanu in drugod lahko delajo v občini, kar hočejo. Seje se denar in nič se ne zgodi, ker so na krmilu naši nasprotniki. Razpustila je vlada slovenski zastop v Pomjanu in poslala Italijanom na pomoč človeka njihovega mišljenja kot tajnika. Ako Italijan napravi kak prestopek, se vse zakriva, pri Slovencu in Hrvatu se vse povečava. Tako vlada Badeni na Primorskem! (Močno ogorčenje.) Zistem je, da državna oblastva Slovane po državnih pravdnikih tožijo in obsojajo. To imamo od grofa Badenija! Zastopniki naroda ne dobivajo pri nahujskanih nasprotnikih niti prenočišča, niti hrane. To je prosti barbarizem! Nikjer na civilizovanem svetu bi nobena vlada kaj takega ne trpela. (Pritrjevanje.) Tujci smo Slovani na svoji zemlji in drugi pijejo kri našega naroda. Pošteni uradniki, kar jih je še, se morajo ukloniti pod pritiskom naših Stambulov.
Po drugi strani se pa mirno gleda, da pro-palice širijo anarhizem in nemoralnost. Politika se vlači tudi v cerkev, da bi se prej zatrl hr-vatski narod. Vzgajajo se mladi duhovniki s tujim nam čuvstvom in pošiljajo se med Hrvate duhovni pastirji, ki ne znajo hrvatski. V cerkvi so Hrvatje v Istri na slabšem, kakor divjaki v Afriki, ki dobivajo misijonarje v svojem jeziku. Neki italijanski duhovnik je pa celo Hrvatu prepovedal, moliti v svojem jeziku. To je posledica židovsko liberalnega zistema, da se po cerkvah nameravajo uničiti Slovani.
Slepari se pri ljudskem štetju, ko se kar cele slovanske vasi zapisujejo za italijanske. Vse mogoče zapreke se delajo pri volitvah našim kandidatom. Propadel je tedaj kandidat Laginja v peti kuriji (Klici: živijo Laginja!) in Nabergoj je bil prosto po krivici izbacnjen iz deželnega zbora. Istotako je bilo v Istri. Storite Vi na
Kranjskem enkrat tako z Nemci, bodete videli -----------------(Frenetično ploskanje.)
V Istri se je uvedel zakon o šolskih pristojbinah. Plačevati se mora za vsakega učenčka, tudi najubožnejšega, po šest kron; ni tedaj čudo, da se siromaki šol boje. Tudi ni čudo, da smo se na tak način Hrvatje in Slovenci skrčili, Italijani se pa podvojili in v Trstu celo početvorili. Ako bode to še dalje trajalo — pozdravljajo Vas umirajoči. Primorje se pripravlja za priklopljenje k Italiji. Vlada podpira tiste, ki mečejo petarde proti Avstriji. Izgovarja se na višje ozire. Iz katerega ozira li naj se gazijo zakoni, potrjeni od Njegovega Veličanstva ? Na smrt se nikdar ne smejo obsojati narodi, ki vse žrtvujejo za domovino svojo. A žal, da se vlada proti nam večkrat iz jako nizkih ozirov. (Burno ploskanje in klici: Res je!) Ščiti naj vlada za utrjenje svojega položaja in avstrijske misli ob Adriji nas Hrvate in Slovence! (Živo odobravanje.) V hrvatskem saboru je sprožila opozicija misel, da se poprosi cesar, naj zjedini vse hrvatske in slovenske pokrajine. To bi bila tudi naša najboljša resolucija. (Dobro, dobro!) Zanašajmo se pred vsem sami na se! Bodimo složni v potrebnih rečeh, odpuščajmo in prizanašajmo si v dvomljivih rečeh, pred vsem in v vsem se pa ljubimo! (Dolgo, gromovito ploskanje.)
Nato je g. dr. Gregorin prečital to-le resolucijo, katero so radostno vsi odobrili:
Zbrani na vseslovenskem in istrsko-hrvatskem shodu pozivajo svoje poslance v državnem zboru, da skupaj s svojimi zavezniki zahtevajo z vso odločnostjo od c. kr. vlade kot pogoj za podpiranje iste:
I. da se že dolgo trajajoči sistem, v pokrajinah Trstu z okolico in Istro, kakor i v celem Primorju, idoči naravnost na zator sloienskega in hrvatskega naroda, korenito spremeni; da se zadovolji v osnovnih državnih zakonih utemeljenim zahtevam Slovencev in llrvatov, v cerkvenih, šolskih, upravnih, sodnih in gospodarskih stvareh; ter v obče, da preneha njih neznosno stanje in da se ž njimi postopa po zakonih, kot z ravnopravnimi državljani in ljudmi;
II. posebej glede Trsta z okolico:
1.) da se urede v mestu Trstu in okolici ljudske šole tako, da se slovenski otroci podučujejo v svojem materinem Aovenskem jeiiku;
2.) da se za tržaško okolico — vseh Šest okrajev — ustanovi posebno c. kr. okrajno glavarstvo za pre-nešeni delokrog povse neodvisno od tržaškega magistrata, a odvisno naravnost od c. kr. namestništva v Trstu;
3.) da se, oziroma na volitve v državni zbor, izloči okolica od mesta ter da okolica sama svojega poslanca voli.
III. posebej glede na pokrajino Istro:
1.) da se pod uplivom organov c. kr. vlade in tudi z novci hrvatsfcih vernikov ne odgajajo duhovniki, skoro izključno sinovi italijanskih roditeljev, v italijanskem jeziku in duhu, ter ne nastavljajo med hrvatske vernike duhovniki italijanske narodnosti in čustva, nevešči hrvatskemu jeziku — kakor se to dogaja posebno v jeani diecezi — ampak da so hrvatske vernike vzgajajoči duhovniki vešči hrvatskemu jeziku in zavzeti za blaginjo hrvatskega ljudstva;
2.) da se za 17.000 hrvatske odnosno slovenske dece, neimajoče šole, ustanove hrvatske odnosno slovenske ljudske šole, in da se tudi obstoječe ljudske šole preurede tako, da bode vsa deca poučevana v svojem materinem jeziku; ter da se zakon o šolskih taksah, kot nasproten razvoju ljudskega šolstva, odpravi;
3.) da se za 110.000 llrvatov in 44.000 njim povse sorodnih Slovencev ustanovi v Pazinu gimnazija s hrvatskim učnim jezikom;
4.) da upravne oblastnije rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski odnisno slovenski jezik, da ne zavla-čijo i z najjednostavnejimi rečmi in ne delajo zaprek, cmpak hitro, postavno in nepristransko rešatajo vse zadeve in podpirajo hrvatsko in slotensko ljudstvo, zanemarjeno ne samo v prošlih, nego i v novih, novejših in najnovejših časih;
5) d% c. kr. sodnijske oblastnije rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski odnosno slctenski jezik, in sploh po zakonih in predpisih postopajo ter da se že je-denkrat c. kr. okrožno sodišče, obstoječe za velik del Istre, vmesti v tako mesto, kjer bodo zamogli človečji boraviti hrvatski tožitelji, obtoženci, kakor tudi njih svedoki in branitelji, in kjer bode omogočena hrvatska porota;
6.) da se pri volitvah v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor pazi na to, da sc vršijo zakoni, da vlada red, in da bode volilcem zajamčena sigurnost, ter da se stanje v istrskem zboru in odboru, ustvarjeno in vzdrževano nezakonitimi in nasilnimi sredstvi, spremeni v zakonito, in da se zbor ne le pre mesti v drugo najprimitivnejim zahtevam odgovarjajoče mesto, nego podvzame potrebne mere, da bode saj p tem drugem mestu hrvatskim in slovenskim poslancem zajamčena sloboda in osebna sigurnost;
7.) da se podvzame vse mogoče mere, kojimi bi se povzdignilo toli zanemarjeno gospodarsko stanje hrvatskega in slovenskega ljudstva sploh, in še posebej, da mu se pomore v bedi, koja ga čaka vsled jako slabe letošnje letine.
4.	Goriške razmere.
G. dr. Al. Franko je poročal o gori-ških razmerah tako-le:
Pred letom je vrelo vse goriško ljudstvo skupaj, da je pozdravljalo ministerskega predsednika Badenija, kakor kakega cesarja. Upalo je ljudstvo, da bode Badeni, spoanavši na svoje oči naše razmere, prav vodil pri nas politiko in kmalu odpravil kričeče krivice, katere trpi naš narod. Minister je marsikaj tačas tudi obljubil. Minulo je leto po slavnostnem sprevodu, a ostalo je vse pri starem. Ne pri starem, na slabšem smo danes! Iz Trsta so nas prej tepli s šibo, sedaj nas tep6 z bičem. Tržaško namestništvo se bojuje proti nam kakor stranka. Treba dokazati navzgor, da so Slovenci barbari in miru nevarni. Zato se poslužuje proti nam državnega pravdništva, ki vrlo izpolnuje svojo nalogo z ostrimi kazenskemi preiskavami za malenkosti, katere bi pri Lahih smatralo za otročarije. Čudno bi ne bilo, ako bi vsled tega zistema, ki barva navzgor, da smo Slovenci nevarni, tudi sodniki dobili mnenje, da smo Slovenci res divja zver. Proti Slovencem so priče večinoma policaji. Policaji so včasih skrajno netaktno in pristransko postopali proti našemu ljudstvu, kar nikdar ne delajo proti Italijanom. Govornik navaja slučaje, kako se je postopalo s šentandre-škimi, šempeterskimi, vrtojbenskimi, solkanskimi, grgarskimi, čepovanskimi in trnovskimi fanti, zlasti s poslednjimi pri vojaških naborih. Lahi niso pustili, da bi šli slovenski fantje skozi mesto in italijanska fakinaža jih je zasramovala v senci bajonetov. Vrnili so se vsled tega domov, a obsojeni so bili vsi skupaj na 1300 gld. globe. — Pogosto se konfiskujejo naši časniki, posebno „Soča“. Jedini pomoček pri teh razmerah je bojkot, uveljavljenje gesla: »Svoji k svojim!" A izprosili so si Italijani v Trstu zaplenjenje naših časnikov, ki o tem govore. Specijaliteta so pri nas hišne preiskave, ki se kar hipoma z vrše, ker menijo dobiti ruskih rubljev, kajti sumničijo nas, da smo ruski podkupljenci. Kar je baron Czapka v drž. zboru poročal v imenu vlade o naših fantih, ni desetina resnična. Fante so napadli Furlani in ti so se le morali braniti. Jed-nako krivično je Czapka poročal tudi o napadu dijaka Žigona, ker jo dobil napačna poročila od spodaj. Dotičnega uradnika bi vlada morala odpraviti. Naše ljudstvo je prišlo do prepričanja, da ga smatra vlada za pleme nižje vrste, da mu ta vlada pomagati in krivic odpraviti noče.
Sramotna je popustljivost vlade nasproti vladajoči laški stranki zlasti glede šole. Okr. šolski svet v Podgori je sklenil, nepotrebno italijansko šolo opustiti, a vlada je ukazala, odpreti jo, češ, če otrok zanjo zdaj še ni, že pridejo. (Smeh.) Na srednjih šolah vlada pri nas nemščina kot bi bila priznan državni jezik; priznali je nismo, in je ne bomo. (Dobro!) Pri sodiščih so zapisniki^ skoro izključno italijanski. Politična oblastva dopisujejo z italijanskimi občinami italijanski, s slovenskimi občinami pa v nemškem jeziku. Odkod ta čudna dvojna mera? — Goriški mestni zbor zanika Slovence. O Slovencih je mestni župan pri nastopu županstva govoril kot o ljudeh, iščočih si v Gorici' le kruha in o razgrajačih. Na koncu govora mu je pa vladni zastopnik prijazno stisnil roko. Kaj bi storil v jednakem slučaju baron Hein z ljubljanskim županom, ako bi isti tako govoril o Nemcih, kakor je govoril goriški župan o Slovencih?!
Zahtevamo, da nehajo te krivice, in da se tudi za goriške Slovence že vender jedenkrat izvede jednakopravnost. (Bučeče pritrjevanje.)
G. dr. Gregorin je prečital to-le resolucijo, za katero so vsi vzdignili roko:
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod v Ljubljani priznava:
da se Slovencem na Goriškem, osobito v mestu in okraju goriškem, kratijo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljanske pravice; da se v nasprotju z naravnim pravom ter z državnimi in deželnimi zakoni Slovenci na Goriškem šiloma ovirajo t svojem kulturnem razvoju; da vlada prezira dosledno in čedalje očitneje slovensko narodnost na Goriškem, ki šteje v mestu nad eno tretjino, na deželi pa dve tretjini prebivalstva; da je vladino postopanje nasproti goriškim Slovencem rodilo v njih prepričanje, da jih vlada smatra za pleme manjše vrednosti in veljave;
protestuje najodločneje proti tem odnošajem na Goriškem, ki so zakrivili, da je v tamošnjem slovenskem ljudstvu izginila vera v temeljno načelo naše države;
zahteva: naj visoka c. kr. vlada uvede na Goriškem zakonite razmere v vsakem oziru; naj omogoči goriškim Slovencem uživanje državljanskih pravic in tak kulturni razvoj, kakor zahteva naravno pravo ter ga jamčijo obstoječi zakoni; naj tirja od sebi podrejenih uradov in uradnih oseb strogo in dosledno, da postopajo popolno nepristransko, uljudno in zakonito tudi nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem v zmislu svoje uradniške prisege; ter
pričakuje: da bo visoka ces. kr. vlada zahtevala enako postopanje, kakor od svojih uradnikov nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem, tudi od mestnega urada v Gorici in njegovih organov ter od kupčijske in obrtnijske zbornice goriške, in to tem bolj, ker se gospodujoča, Slovencem sovražna stranka v Gorici in sploh na Goriškem vzdržuje edino le z vladino pomočjo. ______________________ Dalje	pride>
Izvirni dopisi.
S Koroškega, 16. sept. »Koroški »Mir" in učiteljstvo, “ Vso mojo radovednost je vzbudil ta napis v 203. št. „Slovenca." Začnem brati. Nisem še prebral 10 vrst, že sem vskliknil zavzet: „Tužna nam majka!" — Ko preberem članek do konca, izposodim si „Uč. Tovariša" hoteč z lastnimi očmi videti dotično notico v tem listu. Torej »Koroški »Mir“ seje prepir .... ščuje po svoji stari navadi, nerazsodno ljudstvo na naš (učiteljski) stan!" — V 22.št. »Mir-a“ je tisti osodepolni podlistek. V šaljivi obliki pripoveduje pisec tistega podlistka, kako je „kmet Janez, po domače Kravjerepnik, učitelja Nem-tschurnigga" zavrnil, ker je ta trdil, da duhovnik, ozir. župnik nima »celi dan nič opravit’, kakor pit’, pa jest’, pa kadit’." Dokazal je učitelju, da ima župnik več dela, oziroma, da mora biti po noči in po 'dnevu, v vročini in v mrazu, vsakemu na razpolaganje, kdor ga pokliče, da ima pa učitelj na dan le pet ur dela, 154 prostih dnij, za katere pa tudi vleče plačo. — Kaj je hotel pisec »Mirovega" podlistka? Nič druzega, nego zavrniti očitanja, in zabavljanja mnogih nemčur-skih, in večkrat tudi brezverskih koroških učiteljev, ki stoje v prvih vrstah nemško- ali nemčursko-liberalne stranke zoper slovensko stranko, v katere prvih vrstah se pa bore pri nas duhovniki. S tem nikakor ni rečeno, da imajo učitelji »premalo dela, preveč počitnic in — preveč plače," temveč le to, da učitelj nimavzroka, očitati duhovniku, da nima nič dela, da samo j6 in pije.
Gospode učitelje na Kranjskem pa prosimo: Ne bodite tako občutljivi! In če Vam koroške razmere niso znane, vedite, da koroški učitelji — v ogromni večini niso prijatelji slovenskega naroda in tudi Vaši prijatelji ne. Natolcevanja se sme vsakdo braniti, tudi — duhovnik.
Iz zlate Prag-e, 15. septembra. — Tako sijajne manifestacije, kakor je bil shod krajnih in občinskih načelnikov in zaupnih mož čeških v Pragi, pa tako revne demonstracije, kakor je bil socijalno-demokraški shod »miru," že dolgo ni bilo v češki stolici. Razloček je bil tem večji, ker sta se vršila oba shoda na isti dan, 5. septembra. Res, da je bilo socijalnih demokratov nad 5500, dočim je bilo v starodavni, zgodovinsko imenitni mestni hiši
le 660 odposlancev češkega naroda iz vseh treh dežel češkega kraljestva; tajiti se pa tudi ne da, da je bilo pri socijalnih demokratih vse name-šano: Židi, Nemci, Cehi; samo narodnjaka ni bilo nobenega med njimi. Veliki zvonec so nosili Nemci, ki so zabavljali na mladočeške poslance in dokazovali, da se morajo socijalni demokratje skupaj z nemškimi liberalci bojevati zoper vlado Badenega. Nobeden izmed navzočih Čehov (!!) pa ni črhnil besedice o preganjanju in zatiranju čeških delavcev v nemškem ozemlju. Jako dobro komentujejo ta shod nmiru“ „Česk6 d<51nick<5 li8ty“, ki pravijo med drugim o narodnostnih prepirih tako-le: Klic: strani z narodnostnimi prepiri! je klic človeka nravno propadlega, člo veka, kateri nima poguma za boj za pravo, kateri nima smisla za svobodo in čast, kateri je zadovoljen s ponižanjem in sramoto . . .
V staroslavni mestni hiši pa so zborovali možje trezni, izkušeni in previdni, možje, ki so na glasu kot najboljši' politiki in državniki v celi Avstriji, ki v istini danes vodijo vso notranjo politiko! Zborovanje je vodil župan dr. P o d 1 i p n y, ki jez iskrenimi besedami pozdravil zborovalce in razložil namen shoda. O moravskih razmerah sta govorila poslanca dr. ZAček in dr. Šil e n y, o sleških pa dr. S tratil. Dr. Podlipsky pa je navduševal navzoče, da naj podpirajo kar najčvrsteje društva, katera so zlasti v gospodarskem oziru češkim manjšinam v ponemčenih krajih velikega pomena. Taki društvi sta „Narodni jednota severočeska" in »Narodni jednota pošumavska". Naposled je imel dr. Herold znamenit, velepolitiški govor, v katerem je pokazal jasno vladi in vsem, ki imajo kaj odločevati v pametni politiki, odkod je sedanja ošabnost Nemcev, zakaj uganjajo obstrukcijo in nočejo miru. Vse to je pa le zakrivil zastarani in napačni sistem vladni! Zato so Nemci tako predrzni, da bi najraje napravili na severu našega cesarstva novi Šlezvik-Holštein. Dn6 9. septembra je bil na Kunjetiški gori velikansk narodni tabor. (Tak tabor bi bili morali prirediti tudi Slovenci!) Do petdeset tisoč ljudij se je zbralo. Število govori več kot cela knjiga o zavednosti češkega naroda! Prišlo je dvanajst poslancev in pa dr. Z ač e k z Mo ravskega. Ves shod je bil sijajna manifestacija, ki je osvedočila zlasti to, kako solidarno je ljudstvo s svojimi poslanci in kako se obsojajo nemška nasilstva. Pred temi nasilstvi niso varni niti otroci. Ni še dolgo, da se je pripeljalo v Prago 60 otrok iz Češkega Krumlova, kjer je jako kud boj za češko šolo. Ob tej priliki se je pokazalo češko rodoljubje v kaj lepi luči.
Ko vam že pišem o samih pojavih češke zavednosti in narodnostnega navdušenja, ne morem si kaj, da ne bi zapisal še jednega opomina, katerega so napisali „N;lr. Listy“ 4.= sept. nam Slovencem: „Zares često sklepamo roke zaradi kričeče krivičnosti vlade (scil. na Slovenskem), često pa tudi govorimo odkritosrčno dragim bratom o njih lastni prizanesljivosti in skromnosti! Niti v glavnem mestu doslej ni čisto slovenske srednje šole! . . . Marsikdo tega ne bode verjel, a to je žgoča resnica. Kaj Slovencev ne peče to?! In v Novem Mestu so 4 Nemci med 200 dijaki, v Kranju 2 med 262 dijaki, in zaradi teh 7 nemških dijačkov morata imeti obe gimnaziji nemški značaj! In Celje! Če bi ne bilo 158 Slovencev na gimnaziji, ostalo bi v III. razredu a) oddelku 13, v V. 12, v VI. pa le še 6 dijakov. Na realki v Ptuju bi ostalo po izstopu Slovencev le 45 dijakov. In tem na ljubo naj bi se vzdrževala realka!! Tudi v teh slučajih številke največ govore in preglasno opominjajo Slovence, da na celijo najprej one rane, ki jih najhuje pek6. Mnogo bi se že doseglo, ako bi se ravnali tako, kakor mestni občinski svet na Smi-chovu, ki je izdal oklic, v katerem se poziv-ljejo češki stariši, da naj ne zapisujejo čeških otrok v nemške šole. Kajti že Komenski je dejal: „češko dete — v češke šole!11
Štrajk v tovarni za kartone na Smichovem je končan. 153 ženskih in 27 moških ni bilo doslej še nazaj vzprejetih. Tovarna je izdelala nov opravilnik, pa razmere so se sedaj šele shujšale. Disciplina je kot v vojašnicah, s tem
razločkom, da je tu za vsakim paragrafom — odpust! — Socijalna demokracija za te delavce ni storila prav nič, dasi je bilo vmes mnogo njenih pristašev.
Komu služi socijalna demokracija, naj pove tale slučaj: V BudSjovicah sta bila dva češka priljubljena zdravnika. Pa so ju odpustili kar na lepem in dali mesto dr. V o t i c k e m u — Židu. Zato se lahko reče: Češke socijalne demokracije ni, pač pa je židovsko-nemška. Ali je s slovensko kaj drugače ?
Politiški pregled.
Državni zbor. Gosposka zbornica bode imela tudi prvo sejo dne 23. t. m. Imenovano je poprejšnje predsedstvo, kateremu je na čelu knez W i n d i s c h g r a t z. — V zbornici poslancev bode predsednikom izvoljen najbiž dr. Ebenhoch, ker je Kathrein premalo energičen in gibčen. Grof Badeni je pozval na Dunaj italijanske poslance in se ž njimi botal zaradi vstopa v večino ter jim baje. marsikaj obetal. „Višji oziri11 še vedno mislijo, da se brez liberalizma in brez pritiska na Slovane ne more vladati Avstrija.
Rinaldini, kakor poročajo listi, vender že enkrat zapusti Trst in pojde v Solnograd. Srečno pot!
Izobčenega Stojalovskega, dušo krščanskih socijalistov na Poljskem, je papež zopet sprejel v katoliško cerkev. To na tihem grize naše „Na-rodovce11, ker so bolj prijatelji nekrščanskim so-cijalistom, in ker so nedavno lagali v svet, da krščanskih socijalistov še papež ne more trpeti.
Bismarku bodo naši Prusaki še poslali nezaupnico, ako bode tako govoril, kakor nedavno odposlanstvu avstrijskih gratulantov. Po poročilu lista ^Hamburger Nachrichten" je opominjal spreobrnjeni Bismark avstrijske Prusake, da naj se spominjajo v narodnih bojih v Avstriji vedno krščanske nravnosti, dolžnega ozira na dinastijo in potrebe, da se vender morajo avstrijski Nemci na kak način sporazumeti z nenemškimi narodi, s katerimi skupaj žive pod jednim žezlom. Ta očetovski opomin jasno kaže, da norosti naših Prusakov že presedajo vv višjih krogih. Morebiti je tudi kaka sapica z Dunaja dala povod temu novemu pojavu.
Mirovna pogodba med Tursko in Grško se je danes podpisala. Sultan se je zadnjo sredo sam udeležil seje in je sprejel od velevlasti nasvetovane predloge.
Državica na komunistični podlagi, kakršno zahtevajo socijalni demokrati, se je ustanovila v Avstraliji, a je imela v kratkem jako žalosten konec. Misel, utemeljiti ta zemeljski raj, je prav kmalu požrla več milijonov državnega denarja in naenkrat so vsa podjetja imela polom. Vsakdo je hotel le zapovedovati in nihče ni maral več delati. Po polomu so se nekateri letos odločili, da se izselijo v Paraguay na posebnem parniku. Odpeljalo se je 214 oseb in za njimi jih je prišlo še 276. Osnovali so naselbino „Novo Avstralijo11 v sredi nekega pragozda. „Vsi za jednega, jeden za vse!“ jim je bilo geslo. Nič ni bilo zasebnega imetja, vse so imeli skupno. In kaj se zgodi ? Izvoljeni Mr. Lane je začel po-pijati, zapravljati, in stiskati „brate". Njega so posnemali »sodrugi11 in prepirov in bojev ni bilo konca in kraja. Slednjič so naselniki pobegnili od ondod in dejanski dokazali, da je praktično izvršenje socijalno - demokratičnih naukov — prazna iluzija.	_	_
Domače novice.
Uredništvo in upravništvo »Slovenskega Lista“ je sedaj v Gradišču štev. 15. pritlično na levo. Uradne ure so od 10. do 12? ure do-poludne.
Vseslovenski shod so pozdravili kočevski Slovenci s to-le lepo brzojavko: Pozdravljen vseslovenski zbor, — Jedinosti potreben vzor! — A bodi vzor nam uresničen, — Ne prazen krik in ropot ničen!' — Oko nam tje zaupno gleda, — Kjer danes je Slovenstva sreda. — Vse sklepe vaše, vaše misli — Imeli bomo zvesto v čisli. — A kdor se dela slej ne loti, — Odpadnik je na krivi poti. — Ker bratje smo po veri, krvi, — Ne gre se, kdo bo zadnji, kdo bo prvi; — Zato
se gre na slavnem shodi: — Ne gini narod, marveč bodi! — Naj bo srce vam pregoreče, — Naj da nebo Vam mile sreče, — Da modro-j e dni ste ob važni uri — Vam kličemo že skoraj morituri!! — Finžgar, dr. Guštin, Krese, Meršol, Reven, Turk.
Vseslovenski shod slave hrvatski listi kot veličasten pojav slovanske misli in slovanskega napredka kot manifestacijo zjedinjenja južnega in severnega Slovanstva. Pripominjajo pa, da naj ne ostane pri tem začetku, pri osamljenem poskusu dela. S čvrstim delom bodemo Slovani pokazali nasprotnikom, da nismo narod nižje vrste. — Nemški listi se nad shodom grozno jez6.
Osebne vesti. Umirovljena sta gg. Žerjov okrajni sodnik v Tržiču in Nik. Ravnihar ^ sodni pristav v Postojni. — Umirovljena je g. Julija Moosova, nadučiteljica in voditeljica slovenske osemrazredne mestne ljudske šole. — Umrl je v ponedeljek č. g. Fr. Ermenc, župnik v Lučah v gornji Savinski dolini, v 69 letu svoje dobe.
Sodniška imenovanja. Na Primorskem Deželnosodna svetnika Klemens Mosch'e v Novem Mestu in Avgust Jakopič v Rovinju sta premeščena v Trst, držav, pravdnika namestnik Henrik Praus v Trstu je imenovan deželnosodnim svetnikom istotam, dalje so imenovani deželnosodnimi svetniki: dr. Ivan G r-škovič v Krku, okr. sodnik Edvard Rode v Čresu, drž. pravdnika namestnik dr. Z e n c o-vich v Rovinju in svetnik Ser. de Tartaglia v Mostaru, vsi za Rovinj. — Na Štajarskem je pravosodni minister Slovence zelo udaril v mariborskem okraju. Nastavil je skoro same Nemce in Nemškutarje. Pri okrožnem sodišču mariborskem so imenovani: predsednikom Robert Greis-torfer, svetnikom dr. Al. Fohn, dr. Fr Vou-šek, dr. Ig. P e vet z , Ant. Morocutti, Karol Marti na k, Ant. Liebisch, dr. K. Zwie-dinek pl. Siidenhost, K. Nedwed, Jos, Rotner, Alfonz Kapun, Al. Dekleva, R. Marckhl, državni pravdnik bo dr. Avg. Nemanič, namestnika pa Rih. B r a t u s c h in dr. R. Paltauf;
Na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani se bodo vršili pismeni ponavljalni zrelostni izpiti dne 29., ustni pa dne 30. septembra zjutraj ob 8. uri.
Z Gorenjskega se nam piše: „Zadnjo srago srčne krvi damo za naš biser in niti pedi slovenske zemlje ne odstopimo več tujcu11 — je rekel g. župan Hribar na vseslovenskem shodu. „Laib. Zeitung11 naznanja, da je staroznana gostilna pri Petranu na Bledu na prodaj. Nevar-~ nost je velika, da pride tudi ta točka naše „podobe raja11 v roke tujcu — Nemcu ali celo Židu. Na Bled prihaja vsako leto mnogo Slovanov, zlasti Hrvatov. Ali bi ne kazalo, da kupi ta hotel naš človek? Vseslovenski shod pokaži svoj sad!
Slovensko gledališče. Intendanca slov. gledališča razglaša svoj načrt za bodočo sezono. Prav veseli nas, da se v načrtu obeta dati domači in klasični drami širji delokrog. Utesniti se bode torej morala opereta in tiste dunajsko-šablonske igre s petjem, s katerimi je intendanca zelo pokvarila ukus našega občinstva. O pojavih v slovenskem gledališču bode prinašal „Slovenski List" nepristranske ocene. Dosedaj so zabeleženi na repertoirju novi domači proizvodi: „Napoleonov samovar“, „Stric iz Amerike", „Narobe ideal'1, „Ljubezen na debelo11, spisal Radoslav Murnik. nNosan“, „Glavan“, izvirni pesmi Stritarjevi, za oder priredil R. Ineman, in Iv. Cankarjeva drama v treh dejanjih: „Romantične duše11. Na opernem repertoirju je pet novih oper. Prva operna noviteta bode Verdijeva opera „La Traviata11. Za dramo sta angaževani dve novi sili: gdč. Hilbertova, član narodnega gledališča v Brnu, za ljubavne in najivne uloge in g. Kandučar, član mestnega gledališča v Išlu, za komične in tenorske partije. Pri operi ostanejo razen altistinje — novoangaževana altistinja je gdč. Gabrijela Horvat, bivši član hrvatske opere v Zagrebu, — vsi dosedanji solisti in dosedanji zbor. To potrebo smo že opetovano po-vdarjali. Operni repertoir bode sedaj lahko boga-. tejši, raznovrstnejši. Obžalujemo pa, da se inten-
danca še vedno premalo ozira na domače moči. Vprašanje, kako dobiti slovenskemu gledališču domačih močij, bi bilo treba resno pretresavati Brez teh se naše gledališče ne more zdravo raz vijati. Prepričani smo, da imamo Slovenci tudi za dramatično umetnost mnogo skritih talentov.
S tega stališča prav obžalujemo, da bode letos nedostajalo na deskah slovenskega gle dališča zopet dveh domačih močij, ki ste bili jako delavni in priljubljeni. Glede svojih naznanil naj se intendanca letos postavi na stališče »Slov. Matice." ..Družbe sv. Mohorja" i. t. d. Pošilja naj svoja naznanila vsem slovenskim listom. To ni želeti samo s stališča reklame, nego tudi s stališča nepristranosti. In vzvišena nad političnimi našimi razmerami mora biti intendanca slovenskega gledališča, sicer se bo slabo godilo njej in zavodu.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je gospod Ivan Perdan, predsednik kupčijske in trgovske zbornice, veletržec v Ljubljani ter založnik užigalic družbe sv. Cirila in Metoda, zopet poslal dvesto goldinarjev. Zahvalujoč se za to veledušnost, iskreno prosimo vse zavedne Slovence in Slovenke, da zahtevate po vseh prodajalnicah izključno lenašihužigalic. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Boben poje! Cela vrsta ljubljanskih trgovcev in obrtnikov je bila te dni zarubljena, ker vlada izterjuje brezobrestno posojilo. Za rubilo se jim je blago, za katero je sedaj se veda določena eksekutivna prodaja v najbližjem času. K itak slabemu gospodarskemu položaju marsikaterega trgovca in obrtnika pride sedaj še ta nadloga, namreč stroga, hitra politična eksekucija. Tukaj žalibog vidimo, koliko je bila vredna ministrova obljuba, da se bodo podaljšali obroki za vračilo trgovskih in obrtnih posojil.
In vender se je to kot Bog ve kakšen vspeh raznašalo zadnjič, ko je bilo treba voliti državnega poslanca za Ljubljano. Boben poje! Nekaj pa se je popolnoma prezrlo. To namreč, da je potres julija meseca tudi trgovcem in obrtnikom vsaj posredno mnogo škodoval, in nadalje to, da imajo ljubljanski manjši trgovci in obrtniki ravno v juliju in avgustu najmanj dohodka in zaslužka. Ce o drugem ne govorimo, je gotovo to, da eksekucija ravno v sedanjem času dvakrat hudo zadene naše trgovce in obrtnike Ako bi se bilo to pojasnilo na pristojnem mestu, ako bi se bil kdo, ki je poklican, potegnil vsled teh okolnostij za dolžnike, bila bi gotovo vsaj sedaj izostala ekse kucija. Dolžnost bi bila to v prvi vrsti poslanca g. Kušarja. Kaj je v tem oziru storil, to bo po ročal najbrže na tistem volilnem shodu, katerega
letos — ni sklical.
Kolesarska slavnost se je preložila na 3. oktobra. Čas za prijave je do 28. septembra t. 1
Prošnja pom. uradnikov do gg. državnih poslancev. Ker je že definitivno določeno, da se snide državni zbor dne 23. t. m. in se bo zna biti vršilo to zborovanje mirnejše, kakor prejšnje, bilo bi na mestu, da se gg. državni poslanci sedaj dogovore in stavijo v drž. zbor interpela cijo o zadevi drž. pom. uradnikov. Vprašajo naj g. finančnega ministra, koliko je zadeva napredovala, ker je isti v seji dne 26. novembra 1896 na razne interpelacije gg. državnih po slancev obljubil, da bo v letu 1897. administra tivnim potom uredil zadevo pom. uradnikov, in povdarjal, da se bode skrbelo za nje za slučaj starosti in nezmožnosti za delo, kakor tudi, da se jim plača v bolezni ne ustavi. Potrebno bi bilo. da se stavi v proračun za 1. 1898. primerna svota za regulacijo njihovih plač. Glavne točke, katere bi rešile pom. uradnike pogina in beraštva, bi bile: stalnost, preskrbljenje za starost v slučaju nezmožnosti za delo, preskrbljenje žen in sirot. Pavšalni sistem naj se popolnoma odpravi in plačani naj bodo pom. uradniki pri c. kr. blagajnicah, kakor drugi državi službujoči organi, ker jim je pavšalni sistem v največjo škodo. Malo kredita, in najpotrebnejše in najbolj pereče vprašanje bi bilo rešeno. Odvzeti je potreba samo pavšal, ter ga porabiti kot plačo pom. uradnikov, a ne za druge namene, in rana je zaceljena. Na dalje bi se moralo ukreniti, da se v pokoju živeči uradniki ne sprejemajo v druge službe, kajti, ako jedni službi ne morejo biti
kos, kako bodo dobro opravljali drugo. Plača bi se morala urediti primerno sedanjim draginjskim razmeram. Uvede naj se tudi nedeljski počitek v pisarnah, kajti če država prepoveduje trgovcem, obrtnikom in delavcem, opravljati posel ob nedeljah in praznikih, in jih kaznuje, ako se ne pokore postavi, moralo bi se toliko bolj gledati na to, da se uvede v njenih pisarnah nedeljski počitek. Gg. državni poslanci se najuljudneje prosijo, naj se usmilijo najrevnejšega sloja ljudstva, to je pom. uradnikov, da se napravi konec tlačanstvu, in pomagajo naj rešiti ta važni kos socijalnega vprašanja, katero se vlači že desetletja po zbornici. Pa tudi za privatne uradnike naj vlada kaj ukrene, ker ima mnogo sredstev na razpolago, in naj pove, kaj je napravila s statističnim materijalom, katerega je svoječasno nabirala.	Ciril.
„Svobodni Glasovi". Čudno, neverjetno, in vender resnično je, da pomaga »Narodna Tiskarna" širiti socijalnodemokratične nauke. ..Delavcu" in »Svobodi" je bila svoj čas prisiljena odpovedati tiskanje, sedaj pa je zopet sprejela v tisk »Svobodne Glase", ki se sicer oglašajo bolj po ovčje, ali v tej ovčji koži tiči prav tisti volk, kakor v »Delavcu in »Svobodi". »Svobodne Glase" je zmašil znani agent Kristan, ki se pa menda iz »skromnosti" ni podpisal, izdaja jih pa — risum teneatis — znanstveni socijalist Rok Drofenik. Kako se je mogla odločiti »Narodna Tiskarna" za tiskanje lista, ki zagovarja internacijonalizem, ko v njej pač gospodujejo knezi absolutno narodnega prepričanja, mi niti sedaj ne moremo pojmiti, ko se »Narod izgovarja na obrt »Narodne Tiskarne" Po tem načelu bodo v »Narodni Tiskarni" začeli tiskati tudi »Laib. Wochenblatt“, samo da bodo delnice več nesle. Jeli sme namenu služiti vsako sredstvo? Nafodna stranka se ne boji socijalistov, pravi »Narod", in vender se jih je dr. Ferjančič v Idriji zbal, kakor se jih utegne še kdo od narodne stranke bati, ko bode prepozno ob jednajsti uri.
Shod slovenskega katoliškega delavskega društva v Vodmatu je bil nekaka narodna manifestacija slovenskega delavstva v Ljubljani po vseslovenskem shodu. Obžalujemo, da se radi nedostajanja prostora ne moremo spuščati v podrobnosti tega velezanimivega shoda. Na shodu je najprvo poročal g. državni poslanec dr. Krek, potem pa so navzoči izvenkranjski rodoljubi bodrili naše delavce za narodno stvar. Č. g. J. M. Kržišnik je najprvo pojasnjeval stališče šta-jarske socijalne demokracije napram slovenskim zahtevam. Za te naše pravične zahteve bi se socijalna demokracija morala ogreti, a zalučila nam je v odločilnem trenotku v obraz: »Ne brigamo se za nje!" Vseslovenski shod je tudi za delavske razmere vsprejel primernih točk v svoje resolucije. Predlaga resolucijo, s katero slovenski krščanskosocijalni delavci izjavljajo, da se v vsem strinjajo z resolucijami vseslovenskega shoda in naročajo svojemu poslancu, da se bori zanje do najskrajnejših posledic. Resolucija je bila vspre-jeta z viharnim navdušenjem. Društveni predsednik g. Ziller je razlagal delavcem, da imajo slovenski krščanski socijalisti vse narodne zahteve v svojem programu, tudi zjedinjeno Slovenijo, in da so vsled tega naprej pred marsikatero narodno stranko. Urednik »Primorskega Lista" č. g. Iv. Dermastja je prinesel zborovalcem pozdrav od bregov bistre Soče. Poleg Italijanov se na Primorskem proti nam srdito bore tudi socijalni demokratje. Slovenski de lavci! ali bi hoteli odstopiti tujcu ped slovenske zemlje? (Burni klici: Ne! Nikdar!) Bojujte se torej proti socijalni demokraciji, ki nam tudi jemlje tla izpod nog. Svoje gnezdo prestavili so sedaj v Trst. Slovenske delavce pitajo ondi s ščavi in s tem odrekajo pravico Slovencem v Trstu. Delavci, bodite vedno vredni slovenskega naroda! Na to so železničarji gg. Finžgar, Sluga in Pip g. poslancu pojasnjevali želje železničarjev glede dnevne plače, zavarovalnine za starost, bolniške blagajne in nedeljskega počitka. G. Štefe je zborovalce opozarjal na izzivajočo velikonemško slavnost, katero hočejo avstrijski Prusi praznovati dne 31. oktobra v slovenski prestolioi. Navzočno slovensko delavstvo je na
njegov predlog slovesno protestiralo proti tej demonstraciji, katera bi z ozirom na javni red in mir ne bila priporočljiva. Toplo je zagovarjal dotično resolucijo g. poslanec dr. Krek. Celo po našem središču sega pohlepno Nemštvo. Povsod se nam Nemec vsiljuje. Kako more Nemec Hein predsedovati skoro popolnoma slovenski deželi? (Govorniku se živahno ploska.) Nemci odločujejo v deželnem šolskem svetu. (Klici: Kje je Tavčar?!)
Ti Nemci sejejo prepir med nami. Z nemškimi šolami nas hočejo poplaviti v Ljubljani. Delavci ogibajte se teh šol! Tirolsko, Zgornjo Štajarsko so nam Nemci ugrabili — sedaj pa trčijo ob naš odločen odpor. Ob teh razmerah ni nobena beseda preostra! Shod so zaključili delavci z »Živijo"-klici na svojega poslanca g. dr. Kreka.
Starčevičev dom v Zagrebu pride baje na dražbo, ker je zelo zadolžen in ga družba sv. Cirila in Metoda za Istro ni mogla vsprejeti. Bolje bi bilo, da so Hrvatje v slogi sezidali dom, ki bi ne prišel na dražbo in morda celo v roke Židom.
Zbirke domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, s poljudnim opisom človeškega telesa. Te knjige je izšel v založbi Dragotina Hribarja v Celju tretji pomnoženi natis, kar dokazuje, da je knjiga jako rabljiva. Cena knjigi 50 kr., s poštnino 55 kr.
Med prekmurske Slovence bi rad pošiljal č. g Fr. Sal. Gomilšek, kaplan v Jarenini, Štajarsko, slovenske knjige. Kdor jih ima kaj, naj mu jih pošlje! Marsikomu porabne knjige v prahu ležijo, med ogrskimi Slovenci pa bi lahko mnogo koristile.
Društva.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani praznuje jutri triletnico svojega obstanka Vštevši jutrišna shoda, ki se bodeta vršila na Brdu pod Šmarno Goro in v Kropi, je društvo v tem kratkem času priredilo 93 shodov. To število jasno priča o zavednosti slovenskega delavstva!
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani zboruje v nedeljo 26. t. m. v Kamni Gorici. To delavsko politično društvo je najdejavnejše društvo slovensko!
Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje v nedeljo 26. septembra velik obrtnijsko gospodarski shod v Žalcu.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metpda v Trstu priredi velik koncert z bazarjem v nedeljo, dne 19. septembra 1897, na društvenem vrtu pri sv. Ivanu s sodelovanjem vojaške godbe, pevskih društev »Adrija" iz Barkovelj in »Zarja" iz Rojana. Začetek točno ob 4. uri po-poludne. Vstopnina 30 kr. za osebo.
Slovensko društvo »Edinost" v Gradou se je razšlo. Bilo je zbirališče slovenskih delavskih slojev. V Gradcu ima torej samo slovenska mladina v »Triglavu" svoje zbirališče, drugi graški Slovenci se potapljajo v Nemštvu. To ni lepo spričevalo za slovensko inteligenco v Gradcu.
Slavnost v Kranju.
(Izvirna brzojavka »Slovenskemu Listu«.)
Najlepše vreme; mesto praznično in v zastavah, meščanstvo navdušeno. Sprejem na kolodvoru po občinskem odboru, župan Šavnik na čelu. Iz Ljubljane došli: Human, Junovič, od vlade: Hein in Merk; deželni glavar Detela, deželni odbornik Murnik, ljubljanski župan Hribar, drž. poslanci Ferjančič, Kušar in Pogačnik. Korporativno nastopa in polnoštevilno » Sokol Gorenjski,“ »Požarna bramba,“ akad. fer. društvo »Sava41, zastopana tudi »Slovenija4*. Narodne meščanke v narodnih nošah, kmetska I dekleta in kmetski fantje v gorenjski noši. Prišlo je dokaj gorenjskih županov. Tudi mnogo duhovnikov. Mašo z asistenco imel kranjski dekan. Za banket oglašenih 70 oseb. Vsa slavnost, zlasti blagoslavljanje, v najlepšem redu. Pri otvoritvi govorili: Savnik, Hein, dekan Mežnarec, ravn. Hubad. Značaj slavnosti do cela slovensk.
Največ}
nega oro šivalnimi
Otvoritev!
Fr. Čuden.
zaloga vsakovrstnih ur, in srebrnega namiz-Trgovina z biciklji, stroji in muzikalnimi avtomati.
Dovoljujem si, slavnemu občinstvu naznaniti, da sem z dnem
11. septembra na sv. Petra cesti v novi Mayerjevi hiši pri frančiškanski cerkvi	82	o—1)
veliko novo prodajalnieo otvoril,
in da tudi prodaj alnica na Mestnem trgu nasproti rotovža ostane.
Zahvaljujem se za obilni dosedanji obisk in se še zanaprej priporočam in vabim, ker bodem zamogel še bolj postreči, in to po najnižjih tovarniških cenah.
Fran čuden,
urar v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve.
Jamčim! Ceniki tudi po pošti zastonj. "Tt-®
XKXXXXXXXX» XXIXXXXXXXXXXXXXX
I	F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani	5
ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino
x	zidarske opeke,	x
jj zarezane strešne opeke (Falzziegel) $
(izdelane iz najbolje znane vrhniške gline) z zraven spadajočo	K
X	stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz
K	vlitega železa
S lončene peči in štedilnike
**	(lastnega	izdelka)	46 (37—21)
J	Roman - cement "18 K
Dovški Portland-cement,	*
H kakor vse y stavbinsko stroko spadajoče predmete. # H	Najnižje	cene!!!	jg
KXXXXXXXXXXXX xxxxxxxxxxxxxx
Kavarna Valvazor!
Kavarna Valvazor je zopet otvorjena!
Čast mi je, slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, sosebno pa svojim častitim nekdanjim obiskovalcem najudaneje naznanjati, da sem
v novozgrajeni Mayr-jevi hiši
Sv. Petra cesta št. 2
zopet otvoril nekdaj tako priljubljeno
Iga ir a ra® Valvazor.
Novi, z največjo udobnostjo opremljeni prostori z najlepšim razgledom na Ljubljanico in drevored ob nje obrežji.
Visok zračen lokal!
Časopisi, politični in ilustrovani, v različnih jezikih so vedno na razpolago. Dobre pijače in točna postrežba zagotovljena.
Iskreno zahvaljujoč vse svoje častite nekdanje obiskovalce kavarne Valvazor v Špitalskih ulicah* vabim sedaj iste, kakor tudi drugo slavno občinstvo v Ljubljani in na deželi, naj me blagovoli i nadalje obiskovati v novi moji kavarni.
V nadi, da me niso pozabili in da mi zopet izkažejo čast obiska, beležim
z najodličnejšim spoštovanjem udani
Andrej Stuppan,
lastnik kavarne Valvazor.
Naznanilo o preselitvi prodajalnice.
čast mi je, svojim čislanim odjemalcem dati na blagovoljno znanje, da sem se s svojo
prodajalnieo suknenega in manufakturnega blaga preselil
iz hiše pred Škofijo št. 2. v
ijgjr* Špitalske ulice hišna št. 4.
Zagotavljam, da se bodem tudi na svojem novem mestu potrudil *s strogo reelno in pozorno postrežbo ohraniti doslej mi naklonjeno zaupanje.	Najodličnejšim	spoštovanjem	_	_
»s o-i)	Hugo	Ihl.
Odgovorni urednik: Svitaš lav Breskvar. Izdajatelj: Konsoroij .Slovenskega LisU\ Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.