$t. 104                                       v Gorici>
Ithaja trikrat na teden, in »icor v torek, Četrtek
, ju^otO oh +• ">'> Iinl'«Mnn tnr stane  po poŠti prej«-|0,|ltt ft|i v Gorici trn (lom posiljaiia:
vse leto  ......... V) K
'/.    ...........10 .,
Va      ...........» ,1
posiiniCiiP Stnvilke stanejo 10 vin.
SQCA" »"» •flijslttittjf jW*ll»8i l^ilogft: ^Kji™*'," >t„ kažipot po^bflrtefcrln^dHCanskem" in dvakrat '!ti", ./Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici teV> 7 I. imdstr. v »Goriški Tiskarni" A. Gal>r3i5ek. Ij naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice ss vauwuj.o, po i^tM-vvstah če i4uw 1-tiat .6 v," 2-krat 14 v, 3-krat fc v vsaka Tr!ita, Večkrat po pogodbi. Večje Črke po Vostoni. — skloni« in spisi v uredniškem dolu 30 w vrsta. Za Uiko in vsebino oglasov odklanjani' osako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
v soboto dne'11. septembra 1909.
Tečaj X*XIX.
za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi §t 7 v Gorici v T. nadstr/ Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do; 12. dopoludn« ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i 51 v o ea nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. rialevo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. -;    Dopisi naj se poSiljajo le u r e d n i š t v u.
Naročnina, reklamacije, in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, Jiaj se pošljejo i« npravniStvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5e" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„So5a" in „Primore-" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tohakamah: J. Afric\ Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova-ski. na GoriŠceku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. " ; Tereza- Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Po. jpal. ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. ^chwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor.W ,V Trstu v tobakanu LavrenčiČ na trgu della Caserki
#-
- TeUfon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A.
u Gabršček (odgov. J. Fab^tiSlfihn zal,
Kaka so zastopani Slovenci v deželni upravi?
Potrudili smo se in sestavili natančen spregled deželnega uradništva po n a-rodnosti in plač a h. Priporočamo čitateijem, naj ga pazno proučijo in primerjajo, kako je z a s t o p a n a d v e t r e-t j i ii s k a    večina    slovenskega
prebivalstva v deželnih slu ž-b a h. Primer pa ni delati samo glede plač in števila osobja, ampak naj čitatelji še posebno gledajo na to, kdo ima v rokah naj-v a.ž n e j š a in odločil n a m e s t a!
A) Dež. odbor
i. Tajništvo: Dež. svetnik (jurist)      ...
Podtajnik (jurist).....
Koncipist (jurist)            ...
2.  Pisarna: (načelnik Lah)        ......
Uradniki..........
Diurnisti..........
3.  Stavbinski urad: (načelnik Lah) ....
inženirji......
Risarji, diurnisti  .   •   ¦
4.  Knjigovodstvo: uiač. Slovenec, ki ga
Lahi pa štejejo za Laha) Uradniki .... Pomožni uradniki
5.  Blagajna: (nač. Lah).........
6.  Kmetijski urad: (nač. Lah )......
Diurnisti.......
7.  Zavod zavarov. goveje živine .....
B) Ilipotečna banka
Ravnatelj (jurist)............
Namestnik in knjigovodja......
Konceptni praktikant (jurist)......
Blagajnik in likvidator.........
Računski vajenci    ...........
Pisarna     ........      .....
Diurnisti..............
C) Dež. stnge
Skupaj .   .
Če ostanejo 'e razmere, bodo imenovanja pri norišnici najbrže takale:
Primarij...............
Sekundarij............
Oskrbnik .   ,.............
Mašinist...............
Kurjač .   .   ..   =..........
Dekle................
Okrogla LaltDV      letna ________plača
37
12 200 2.S00
13.700 7.400 4.920 5.000 1.000 3.000
4.400
2,100 3.000 5.200
102.320
10.000 6000 4.0C0 3.000
Okrogla| Sloencev   letna ______plača
Nič
Nič        Nič
Nič
1                 2.S60
2           :    2.S00
1
Nič 1 Nič
Nič
Nič
Nič
Nič
1
1
Nič Nič Nič Nič
2.SO0 1.400
16.000 1.200 Nič 3.800 Nič 1.000
Nič
Nič Nič 3.S0O
40.260
Nič Nič Nič
Nič 1.000 600
Ni treba, da je kdo profesor matematike, da izračuna in izprevidi, kaka krivica se je delala zadnjih osem let Slovencem v deželni upravi. Odgovornost za te krivice nosijo izključno klerikalni poslanci in odborniki.
Da ne bode izgovorov, moramo namreč takoj pristaviti, da so se vsa ta name-ščenja, ki jih kaže gorenji razpregled, izvršila (izvzemši imenovanje dež. svetnika, knjigovodje in blagajnika) tekom zadnjih osem let, torej s sodelovanjem in pritrdi-lom Gregorčič-Berbučeve stranke!
Ta razpregled kaže, ,' -\ je laških i t: r i s t o v pet a S 1 o v , na nobenega; dil so vsi n a č e I n i k i, tturej odločilna n'tsta) izvzemši enega samega Slovenca ~y Lahi. Uradnikov z akademičnimi študijami sploh je: osem Lahov in en sam Slovenec, t. j. ) slov. inženir s Plačo iaOO K! Dozdeva se naravnost ne-vcrjetno, da se je moglo tako zavoziti s'ovenske interese pod klerikalnim vod-stvom zadnjih 8 let!!
Slovenski oče in slovenska mati, ki lll0rda si utržeta izpred ust grižljaj kruha, c da moreta poslati sinu v mesto, kjer se
šola, potreben denar, ta vesta sedaj, česa lahko pričakujeta od klerikalnih deželnih poslancev. Ko jima sin dokonča študije, tedaj lahko vzame palico v roko in se napoti iskat službe v svet, ker doma. v rodni slovenski deželi, tu ni kruha zanj! Klerikalne mogotce vest prav nič ne peče — slovenskim prosilcem kažejo vrata in nameščajo Lahe!
In ti slovenski kmetic, tu vidiš račun klerikalnih poslancev iz zadnjih osem let! Žuljavih rok odštevaš leto za letom davke in doklade v deželne blagajne, no, tu vi»-diš, da se steka večinoma tvojega denar* ja v žepe laških uradnikov, ki vzdržujejo laške potujčevalne šole, laške botege in laška društva! Rediš ljudi, ki ti govore in dele pravico v tujem jeziku, ki ne poznajo tvojih potreb in nimajo srca za tvoje nadloge.
In vse to se godi s tvojim denarjem in na tvoji zemlji! Oni, kojirn si leto za etom zaupal svoje koristi, so za tvojim iirbtor. 'jarantali za tvojo kožo!. Hočeš dalje po tej poti??! Premišljuj, kako se te je slepilo, dvigni pest, in vdari, da zlomiš enkrat za vselej ta krivični sistem!
zd šole.
Resolucija, katero je predlagal dr. D. P u c
na shodu zaupnikov nar.-napr. stranke v
četrtek ter je bila soglasno sprejeta, se
glasi:
Shod zaupnih mož narodno-uapredne stranke na Goriškem dne 9. septembra 1909. v »Trgovskem domu« v Gorici
protestuje
kar najodločneje proti temu, da se z začetkom šolskega leta 1909/10 znova ot-vorita v Gorici c. k. gimnazija in c. k. realka z nemškim učnim jezikom, kljub temu, da posečajo ti srednji šoli skoro izključno samo sinovi slovenskih in italijanskih starišev, kljub temu, da je prebivalstvo na Goriško-GradiŠčanskem po dve tretjini slovensko in po jedili tretjini italijansko, dočim ni' Nemcev niti P/, kljub temu, da nemščina na Goriško-Gra-diščanskem ni niti deželni jezik; protestuje tem bolj, ker tuj učni jezik ovira učečo s-j mladino v napredovanju ter služi samo germanizatoričnim svrham;
protestuje
nadalje proti temu, da se znova otvori slovensko možko učiteljišče za Goriško izven dežele v Kopru, namesto, da bi se bilo preneslo v naravno središče Goriški kili Slovencev, v Gorico; z ogorčenjem obsoja, da je c. k. vlada snedla zopet že tolikokrat dano obljubo, prenesti učiteljišče iz Kopra v Gorico;
\                            protestuje
proti ustroju deške in dekliške vadnice na ženskem učiteljišču v Gorici, v kateri se poučuje samo v nemškem učnem jeziku, dasi bi morale biti ravno te vadnice vzorne šole, ki naj bi služile učiteljskim kandi-datinjam.kot pripravnice za njih bodoči poklic, — so. pa v resnici vsled usiljeva-nja nemškega učnega jezika slovenskim otrokom zavodi, kjer šolski pouk bije v obraz vsakemu zdravemu pedagoškemu načelu — tako da morajo slovenske kan-didatinje, predno stopijo v učiteljišče, se zasebno učiti slov. jezika, pozneje pa ho-spitirati na drugih iz privatnih sredstev vzdrževanih šolah;
zahteva
od c. kr. vlade, da nemudoma ukrene vse potrebno, da se čim preje vpelje v obstoječo gimnazijo in realko slovenski učni jezik za slovenske dijake oziroma da se otvori samostojna slovenska gimnazija in realka v Gorici ter da začne takoj s potrebnimi pripravami;
da se nemudoma prenese slovensko moško učiteljišče iz Kopra v Gorico; da se na deški in dekliški vadnici v Gorici vpelje za slovenske otroke slovenski učni jezik in sicer za I. razred počenši z letom 1909/10;
ter naroča
izvrševalnemu odboru nar.-napr. stranke, da predloži to resolucijo c. k. vladi in Slovanski uniji s primernim poročilom in motivacijo.
Kam zapeljuje Terseglav svoje čuke?
»Slov. Narod« je dobil v roke pismo goriškega duhovnika, ki se peča z znanim brezverskim Terseglavovim govo-lom v Mirnu. Iz tega pisma priobčuje to-le;
»V Mirnu je Terseglav rekel: Če mladeniči greše v svoji živahnosti, pa posnemajte Kristusa, ki je povedal zgodbo o dveh sinovih, od katerih je imel oče najrajši tistega, ki je, čimbolj je bil prej grešil y mladostni lahkomišljenosti, tembolj pozneje delal za očetovo hišo — dočim mu je bil tisti sin, ki ga je vedno ubogal in vse izvrševal v.slepi pokorščini, manj ljub. — Terseglavova trditev v »Sloven- • eu« z dne 27. avg. št. 195., kjer pravi, kaj je še mislil povedati, me ne briga, ker je brezpomembna. Važno je, kaj je govoril v Mirnu. V tem govoru opravičuje Terseglav mladeniško »živahnost« in jej obeta, čimbolj je kdo grešil v mladostni lahkomišljenosti, tem raje ga ima pozneje oče, a manj ljub je očetu tisti, ki ga je vedno ubogal in vse izvrševal v slepi pokorščini. Ne mislim na visoko dogmatizi-rati, moralizirati in filozofirati, vprašam te samo: kje je zapisano v sv. pismu, da je bil izgubljeni sin pozneje tembolj delal za očetovo hišo, kakor oni, ki je ves čas vse izvrševal v slepi pokorščini? Istina je, da je izgubljeni sin živel skrajno nemoralno, da j<f zapravil v mladeniški živahnosti in z nesramnim življenjem cum
meretricibus vso   očetovo   doto.....   in
prišel je k spoznanju stoprav takrat, ko ni imel jesti niti tega, kar so žrle svinje, katere je pasel. Da je oče sprejel sina, ki je bil izgubljen in zopet najden, ki je bil zanj mrtev, pa je zopet oživel, to je umevno, ker ljubezen očetovska in materinska jef ravno tako velika, da odpušča tudi največja zlodejstva. Kažoč na tega izgubljenega sina opisuje Terseglav srečo izprijenega mladeniča, mladeniča, ki v svoji živahnosti in mladostni lahkomišljenosti zapusti očeta in kar najgrešneje živi, ko pa se razbit, uničen, lačen in zapuščen vrne k očetu (reete k Bogu), bo ljubši očetu (Bogu), kakor oni, ki mu je vedno zvesto služil in nikdar nič grešil. — Taka trditev je nesramna in mora razburiti katoliškega duhovnika, če sploh katoliško misli in čuti. S tem je dL a najnevarnejša potuha »živahni« mladini. S tem se uči že tako veliko preveč živahno in k slabemu nagnjeno mladino, da sme v svoji »mladeniški lahkomišljenosti« zagaziti v skrajno nemoralnost, pa se sme vendar nadjati, da bo več vredna, kakor tisti, ki so živeli vedno morafno. Kaj pa pravi k temu vera? Katera čednost pa ima v krščanstvu venec? Ali. ne popolna brezmadežnost, življenje svetosti? Terseglavov govor v Mirnu je sama paganska kbnfuznost, katere je polna tudi njegova »Mladost«. Ta »Mladost« s svojim popačenim katoličan-stvom nam več škoduje, kakor vsi brez-verski listi. Ta »Mladost« zastruplja našo mladino in spodkopava to, kar mi v cerkvi in v spovednici s toliko težavo sezidamo. Meni se zdi, da v Ljubljani noben človek ne bere »Mladpsti«, ali pa so tam izgubili smisel za katoliška načela iti pojmovanje pravih naukov sv. cerkve. Al-troehe, modernizem; to je že poganstvo.« Tako sodi b Terseglavovih naukih neki katoliški duhovnik!                            ,
Gregorčiča strašno peče vedno očitanje/ katero čuje v Javnosti, daje bil zvezan in da je še zvezan s Pajerjem. Jako rad bi se otresel tega očitanja,.zavrnil bi rad to očitanje tako, da bi-se nikdo več ne drznil piti mu pred obraz z očitanjem, da je zvezan s Pajerjem. Mož išče najraznejše načine, kako bi spral s sebe madež tolikrat proklete zveze. Ali zamorec je vedno črn pa če se še tako pere. V takih stiskah in težavah je šel po pomoč k dr. Maraniju. Ta zaveznik naj pomaga! Gregorčič je dobil od dr. Ma-ranija pismo, katero naj dokazuje tako zvezo A. Gabrščeka s proštom Faidutti-jem, kakoršno bi bilo treba javno ožigosati! In zagledal je beli dan v »Gorici« člančič pod pogubo napovedujočim naslovom: »Zveza Faidutti-Gabršček«! To mora imponirati! To mora ubiti Gabrščeka in storiti, da utihnejo per omnia saecula saecutorum vsi tisti, ki so tako predrzni, da še vedno očitajo dr. Gregorčiču zvezo s Pajerjem!
Poglejmo vendar, kaj je pisal Gabr-šček kot sopredsednik »Slov. kluba« dr. Maraniju!
Pismo slove:
»Velecenjeni gospod dr. Fr. Marani, predsednik italijanksega kluba         Tu.
Počaščujem " se .naznaniti Vašemu Preblagorodju, da je »Slovenski klub« v svoji današnji seji sklenil tako:
»Slovenski klub« je pripravljen stopiti v dež. zbor, ako »Club italiano« prepusti klubu »italiano popolare« enega deželnega odbornika. S tem bi bilo zadoščeno vsebini naše zveze s klubom »italiano popolare« in bi imel »slovenski klub« zanaprej proste roke.
Bilježim Vašemu Preblagorodju s kolegijalnim pozdravom
Gorica 29. IV. 1909.           vdani
A. Gabršček.« Gregorčič pravi, da naj slov. ljudstvo pazljivo čita to pismo in naj strmi, s kako frivolnostjo je igral Slov. klub pod Gabrščekovim vodstvom z njegovimi koristmi. Joj, joj, kaj bo! Na to pravi, da je šlo slov. ljudstvo v boj z namenom, da bodo izvoljeni poslanci varovali in pospeševali njega pravice, ali glej, kaj se je zgodilo. »Slov. klub« je zapustil zbornico ter onemogočil delovanje dež. zbora, ker je moral zahtevati za Falduttijev laški klub enega odbornika, drugače naj gre vse rakom žvižgat. Torej odbornik Fai-duttjjevemu klubu nad slovenskimi koristmi! — Tako farbarijo natvezuje Gregorčič svojim backom v »Gorici«!
Resnica pa je ta-le: .- Zastopniki laške ljudske stranke so bili izvoljeni iz splošne kurije in iz sku- j pine kmečkih občin, po številu G. Tri če-j trtine glasov so dobili. Pokazalo se je, j da je furlansko ljudstvo skoro. docela v taboru te stranke, kateri načeljuje infuli-rani prost svete katoliške cerkve. Zastopnike te ogromne večine furlanskega ljudstva so hoteli laški liberalci kar jed-nostavno izključiti od vsake udeležbe na deželni upravi. Teh laških liberalcev je bilo 9, torej samo 3 več nego je bilo poslancev laške ljudske stranke. Kaj pa so zastopali pravzaprav ti gospodje? Trgovsko in obrtno zbornico, med trgi in mesti v glavnem goriško mesto pa peščico laških liberalnih veleposestnikov. Ker pa spada Gorica s trgovsko in obrtno zbornico \r slovensko ozemlje, niso zastopali ti gospodje Furlanije skoro prav nič. Laški liberalci s Pajerjem na čelu niso hoteli dati nobenega odporniškega mesta poslancem laške ljudske stranke, marveč so jih hoteli popolnoma izključiti, imeti pa zase poleg glavarja še oba' odbornika, Slovencem so bili pripravljeni prepustiti milostno dva odbornika, ki naj bi bila seveda Berbuč in Klančič, da bi šlo v deželni hiši vse tako lepo po Pajerjevo laško naprej, kakor doslej, da bi trajali še nadalje časi, kakoršne smo opisali. Laški liberalci, katerih je bilo 9 in so imeli tako malo volilcev za seboj, so hoteli še nadalje imeti vso oblast v svojih rokah in pov-sodi naj bi se bila vršila njihova in Pajer-jeva volja, katero tako bridko občuti naše slov. ljudstvp.
Slovenski klub je hotel te razmere predrugačiti. Tudi od volilcev so dobili poslanci, zbrani v Slov. klubu, direktivo, da. Pajerjevega samodržtva v deželni hi-
ši ne smejo več trpeti. To bi se.moglo zgoditi, le .tedaj,, ako bi hikUa&kiUiudska, stranka dobila 1 odbornika, kateri jej je pač tikal. Ta stranka se tudi bori proti Pajerjevemu samodržtvu ter . ga hoče vreči tako. kakor mi. Kdor ima čut pravičnosti— 6 katerem je tako lepo govoril dr. Gregorčič v dež. zboru! — se mora upreti z vso odločnostjo temu, da bi dobilo" 9 poslancev (na 3 poslance že enega) v s e, 6 pa prav n i č. Dogovor med Slov. klubom in klubom prosta Faidnttija • je veljal samo za sestavo deželnega odbora, ker. se je hotelo toliko od strani Slov. kluba kolikor od Faiduttijevega, da se pomete s Pajerjevim gospodarstvom prav iz deželnega odbora. Nasproti temu so se borili laški liberalci za Pajerja in za to, da bi ostalo vse pri starem v dež. odboru, v kateri namen pa s slovenske strani potrebujejo le odbornikov, kakoršen je Berbuč.
Gregorčič se je boril za nadaljevanje š a n d a 1 o z n e g a, slovenskemu ljudstvu tako škodljivega Pajerjevega gospodarstva, Slov. klub in laška 1 j u d s k a s t r a n k a p a proti takemu nadaljevanji u!
Zato se nima »Slov. klub« take »zveze« prav čisto nič sramovati, kakor hoče Gregorčič, marveč reči se mora, da je postopal Slov. klub čisto prav. Škandal pa je za Gregorčiča, da se ni boril proti Pa-jerju, ampak zanj. Zveza, zveza! Zveza ga je tiščala. Čim bolj se otresa. v svojem listu te zveze, tim bolj se ga drži, tim bolj se izdaja sam, da res obstoji taka zveza. Ujei se je tudi z navedenim pismom. Kje pa je dobil pismo? Odstopil mu je to dr. Marani, bivši načelnik laškega liberalnega kluba, zvest zaveznik dr. Gregorčiča. Tako dr. Gregorčič s priobče-njem tega pisma sam dukiimentuje zvezo s Pajerjevci. Hotel se je oprati ter očrniti hkratu Slov. klub, pa se je varal.. Kot nalašč je povedano tudi v pismu, da se tiče zveza samo sestave dež. odboi •¦>..
Vse d: igo, kar čveče »Gorica« v. pozivu na slov. ljudsivo, češ, glejte, glejte, zveza Faklutti-Gabšček!. ie skrajno neumno; računa pa se pri tem na n.eum-n o s t pristašev klerikalne stranke, ki morajo samo zevati, če reče general: Glejte, glejte, čujte, čujte, pa Bog. varuj,; da bi kaj mislili pri tem. Če bi mislili, bi morali priti do takega spoznanja, da bi videli farbarja v pravi luči, do spoznanja, da je sramotna zveza Pajer-Gregor-' čič, da je dokazana na vse strani ter da je bil Slov. klub sklenil čisto pameten in e-dino pravilen dogovor z laško ljudsko stranko glede sestave deželnega odbora. Pristaši klerikalne stranke pa ne smejo priti do takega spoznanja — v ta namen se »Gorica« trudi na vse kriplje — kajti potem bi obrnili hrbet lepim zastopnikom Stranke Ljudskih Sleparjev.
Priporočamo našim rodbinam
^oUus&o c\fe<m\o.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Pevma. — Sklicuje se zborovanje na dan 12. t. m. ob 3. pop. pri Brezigarju v svrho ustanovitve podružnice družbe sv. C. in M.
Domače vesti.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Neznani v Kanalu 6 K, Franc Lavrič, želez, revid. v Gorici za mesec september 1 K, nabiralnik v gostilni Marušič v Solkanu 12. znesek 6 K 39 vin., do sedaj skupaj 120 K 24 vin. in Josipina Fon v Solkanu vrečo krompirja. — Na zaostalih mesečninah se je vplačalo 10 K.
Na shodu naše narodno-naprecine, ljudske stranke v četrtek v Gorici je bilo navzočih nad 250 mož; med temi 200 kmetovalcev. Učiteljev je bilo 5. — To na znanje raznim našim »prijateljem«..
1H. shod narodno-radikalnega dijaš-tva se bo vršil v dneh od 16—19 septembra v Ljubljani. Kdor se hoče shoda udeležiti in reflektira na brezplačno prenočišče in na druge olajšave, naj se pravočasno oglasi. Tovariše poživila-. m.o, da p r i de j o s trakovi svojih
a k;aid e m i &u i h d r u $!t,e„Yv Natančnejši vspoj^piaVojtauiJ&a pisma, naUsutm-., slavljajo na: Pripravljalni odbor za 111. shod nar. radikalnega dijaštva v Ljubljani, Mestni doni »Prosveta«.
Slovensko učiteljišče. — Lahi v Gorici so-2oL&t v Ognju radi slov;-učiteljišča, ker Čujejo, da se ima končno vendarle prenesti v Gorico. Jutri bo v Gorici velik dirndaj. Zveza laških učiteljev sklicuje za jutri v Gorico shod, na katerem se bo protestiralo proti nameravani premestitvi. Župan Bombig je že poslal grozečo brzojavko v ministerstvo, da se ne sme izvršiti premestitev, ker da je laško prebivalstvo razburjeno. Utegnilo bi se kaj zgoditi. Baje je bilo pri njem nekaj laških meščanov, ki da so protestirali. Jutri najbrže tudi ne bo manjkalo kake demonstracije proti Slovencem. — Pred 2 letoma že se je imela izvršiti premestitev, pa takrat so to zapackali klerikalci, ker so neumno bo-bnali po svojih listih in hvalili kat. poslance. Odklonili so bili v svoji ošabnosti tudi skupno akcijo. Letos je bilo ponovno rečeno, da pride učiteljišče v Gorico, sedaj se bliža otvoritev pa nikakih naznanil, za kar je sicer še čas; vendar da bi vlada zopet ne snedla besede, na to meri poseben passus v resoluciji, priobčeni na prvi strani.
Lahi v Gorici vprizarjajo gonjo proti slovenskemu učiteljišču, katero jim narekuje le narodno sovraštvo. Caporioni u-prizarjajo to gonjo; drugi meščani bi bili čisto mirni ter bi ne imeli nič proti premestitvi, ker pač vedo, da Gorica je glavno mesto slov. dela dežele in stoji na slovenskih tleh s svojim slovenskim imenom. Nekdaj pa so sodili glede učiteljišča v Gorici drugače. Ko se je ustanovilo učiteljišče: slovensko, hrvatsko in laško v Kopru, j e 1 e t a 1 8 7 6. p o n u j a 1 t a k r a-t n i goriški mestni z a s t o p z županom dr. Depe risom vladi na razpolago »Edlingov dvorec«, da bi se nastanilo v n j e m s 1 o v., hrvatsko in laško učiteljišče. Sedaj pa taka neumestna, prav barbarska gonja nizkotnih ijudij!
»Vstaja« v Gorici. — Boinbig je brzo-^ javil ministerstvu, da nastane splošna vstaja v Gorici, ako se piemesti sem slov. učiteljišče. Vstajo si je zmislil on in par irredentovcev. Vlada lahko vidi, kdo huj-ska v Gorici. Nobenega koraka bi ne storil od laske strani nikdo proti premestitvi, če bi ne bilo tu hujskajočih caporionov. Splošna vstaja! Smešno. 100 Ijudij, ki nimajo ničesar zgubiti,! lahko postavijo na cesto, oborožene s kamenjem in palicami, drugo bo mirno! Splošna vstaja! - Kaka bedarija! Slovenci, ki jih je polovica prebivalstva, se je ne bodo deležih, pametni laški meščani tudi ne; za fakinažo pa zadošča mokra cunja, pa bo konec »vstaje«. Smešne figure! — V Trst k namestniku so poslali deputacijo, na Dunaj pa so nagnali dr.Maranija. — Vlada bi se strahovito osmešila, ako bi se udala irredentov-skim .pouličnim junakom!
Vsi farovški listi s »Slovencem« na čelu bruhajo ogenj in žveplo na nekleri-kalne goriške Slovence, ker se je določilo za splošno kurijo one tri kandidate, ki so bili že lani izvoljeni v tej kuriji. Po farov-ških listih lajajo, psujejo, obrekujejo, zabavljajo, lažejo, da se kar kadi. — Ali naj zavračamo vse te napade podrobno? Ne. Ni potreba. Zadostuje, da se jih pošteno zavrne, edna sama beseda, in ta se glasi: Laž. — Laž je, kar pisarijo, zato pa pojdimo mi tiho mimo t<; laži pa delajmo toliko intenzivneje, d<t bodo dnevi volitev toliko lepši.   —   Mi vstajamo, a njih je
strah.....
K uvodnemu članku. — Laških uradnikov v deželni službi je 37; ti dobivajo pjače 102.320 K; slovenskih je 18, ti dobivajo plače 40.260. Slovencev je v deželi 2A, zastopani so pa v dež. službah manj kot z V'.-. Lahov je v deželi. */.•», v deželni službi pa jih je nad ~/:!. Povprečnici sta podučni; v plači kažeta povprečnici pri Lahih 2800, pri Slovencih 2200. — Kako grdo so nasamarilt Slovence! Ali naj gre še rako naprej?
Na c. kr. izobraževališču in na dekliški vadnici v Gorici začne šolsko leto 1909/10 dne 16. septembra. ^- I. Vpisovanje na c. kr. izobraževališču za učiteljice bode dne 14. in 15. septembra od 9.—12. ure zjutraj. Gojenke, ki so ta zavod že obiskovale, /glasijo se s tem,
da se same predstavijo ali, pa 'jlppnšijej0 ' rOT.aisy5J,Y.y^?Y-0^ ;?adni? Šolsko spričo vaTo^-Sove gojenke ~za I. tečaj se pa imajo 15. septembra predstaviti od y.—ij, ure dopoldne pri ravnateljstvu. V v i g« tečaje se. ne sprejema novih gojenk. Dne I 7. septembra ob 8. uri se zapnejo ponavljalni izpiti.
II. Na c. kr. dekliški vadnici bode vpisovanje dne 15. sept. bd 9.—12. ure dop. in sicer za učenke v 1; razred in za one, ki so to šolo že obiskovale; ttf, naj prineso zadnje šolsko spričevalo, ij-čerike za I. razred pa naj prineso: krstni ali rojstni list, zdravniško' spričevalo 0 zdravih oseh o stavljenju koz in uho/nj list. V visp razrede se ne sprejme novih učenk. Redno poučevanje začne 17. sept. ob 8. uri zjutraj.
Gregorčič — šiba božja. — Strašno je jezen don Antonio. V to jezo ga je spravil temeljiti članek v »Soči« »V dneh r a z m i š 1 j e v a n j a«. Gregorčič je za-det v živo, zato pa je jezen, da piha kot som. Zmerja pa člankarja tako-le; »brezvesten človek«, »človek brez časti in po. stenja«, zopet »brezvesten človek«, »j?.. meček, kakoršen je ta dopisun«, »Sočiiu junak«, »zelenec«, (vraga, saj ga ne po. zna, kako mu more reči zelenec. Nas člankar je prav lepe, zdrave barve in prav nič zelenec.) Gregorčič želi, da bi se ga namazalo z leskovim mazilom, hudoben človek«, pisun, »splošne obreko-vahie fraze«, »politični slepič«, »jaha svojo kritično mrlio«, «pravi obrekovalec«, »hudobnež«. Lepo kaj ne? Hud gospod je Gregorčič in jezi se pa ne pomaga nič. Resnica je resnica. Resnica pa tudi tako ukolje, da ne kaže drugače kakor zajav-kati in jeziti se. Pa bo že bolje. Naj se k potolaži don Antonio!
Goveja živina naj tudi pomaga! -Pretekli mesec je razpošiljal deželni odbor med Slovence okrožnice, v smislu katere naj bi se vršila meseca sep-t e m b r a kmetijska in živinorejska predavanja po deželi. Ravno meseca septembra! Tik pred volitvami! Sedaj pa je razpisal ru Slovence tako skrbeči deželni odbor razstave goveje živine v »planinskem govedorejskem ozemlju«: 2U. septembra v Cerknem, 21. sept. v. Tolminu, 23. sept. v Kobaridu in 24. sept. v Bovcu. Razpisana so tudi darila. — Ravno meseca septembra. Tik pred volitvami. To naj pokaže, kako priden je naš deželni odbor, kako skrbi za naše kmete v gorah. Pajer, ki je toliko škodoval kmetom iz deželne hiše, potem pa iz c. kr. kmetijskega društva, ta Pajer naj se sveti slovenskim kmetom v gorah kot velik kmetski svetnik sedaj tik pred volitvami. Goveja živina naj bi pomagala v prvi vrsti dr. Gregorčiču v deželni zbor. Pajer vabi po goveji živini kmete, naj zopet glasujejo za brdkega dr. Gregorčiča, da bi prišel še naprej v deželno hišo služit Pajerju v čast laškega imena v naši deželi in v velikansko škodo slovenskega ljudstva!
»Gorica« pripoveduje, da je nekdo v nedeljo v Mirnu streljal na nekega M Tu« rela ter ga ranil nekaj na glavi, vsled česar je šel Ttirel v goriško bolnišnico. Pravi, da je bil napaden tudi nekdo drugi. Piše pa vse tako, kakor da bi bil kaj zagrešil kak naprednjak. To pa se ni zgodilo. Tisti ki jt i reljal, je storil to, kakor se nair zatrjuje, v silobranu. Napadalci so bili Mj-renči; in ker jih »Gorica« jemlje v zaščito, brez dvoma klerikalci.
Naš rojak Rusjan se mudi sedaj \ Bresci v Italiji ter se udeležuje s >>voj".i zrakoplovom poskusov in tekme, ki si vrše tarn.                          *
Klerikalna stranka postav i k kandidate v splošni volilni skupini bajt te-le. gg.: dr. Brecelja, zdravnika v Oa rici, dr. Dermastijo, odvetniškega kaiidl data v Gorici in dr. Knavsa, dekana ^ Cerknem.
»šolski Dom« — zopet v politične« blatu. — Kadar je Gregorčič ves obupan takrat se poprime zadnje bilke, katera na bi ga /'ešila, to je »Šolski Dom«. Njegov: »Gorica« ga zopet vlači . po politične" blatu. To pot ne poje slave glede »Šolske ga Doma« povsem le samemu sebi. anv pak pritegnil je v to slavo še Janeza izpoj tavna,' Češ midva, Jaz Anton pregoruc dolitar sv. pisma, iti Njegova Velikost Janez izpod Čavna sva ustanovila »bols Dom«. — Pozneje pa se spomni, da ver-
darle bi ne bilo napačno glavno "/¦<
iSllltf
64
3788
Splošna volilna skupina, j Soriška kolesarska zveza,
lcj uoli 26. septembra.
Kandidatje narodno - napredne stranke so:
Alojz.j Štrekeij,
državni poslanec in posestnik v Komnu.
Alojzij Franko, Anton Križnic,
župan t Kanalu.
pripisati samemu* sdbi-:..doiL» Antonu. Pa pravi: da je vse svoje imetje daroval za »Š o l s k i D o m« d r. A n t on Gregorčič. Risum teneatis, amici! Smejte se, prijatelji! — Ce bi bil zidal Gregorčič sam »Šolski Dom« ali pa v družbi Počasnosti izpod Čavna, bi bil sezidal k u r n i k, kakor mu je nekoč prav dobro zabrusil v obraz sedanji njegov politični pomočnik dr. Tuma.! — Da je vse svoje imetje daroval dr. Gregorčič za vžolski Dom«, to je pa nečuvena farba-rija. Dejstvo je to, da je (i r e g o r č i č p r e m o ž e n .ni o ž. Na »Montu« in v »Centralni posojilnici« ima naložene tisočake. Za »Šolski Dom« adrine vsako toliko časa kakih 20 K, da se mu slava poje po iarovških listih. Se d a j k o s o v o 1 i t-v e t u, bo daroval gotov o, pa ti k pred v o 1 i t v a m i, z a z a d n j o p o-m o č, kakih 100 K za »Šolski Dom«, češ, to naj pomaga, če že vse drugo ne izda ni č. Morda pa letos tudi to ne bo več pomagalo. — Da bi povedal, koliko je delal A. Oabršček za slovenske šole v Ooriei in »Š. Dom« v najhujših časi h, tega seveda ne dočakamo. Resnice se ogibljejo izve-stni ljudje kakor hudič križa.
In kako si je nabral premoženje. Študiral je brezplačno v semenišču. Potem je služboval malo časa. Poslanec je že okoli 20 let. Kok tak na dopustu. Za prazen n i č vleče bogato plačo, ki še raste. Vrini tega dijete za državni in deželni zbor. Vleče baje tudi del odborniške plače (Klančič.) O g r o m n i dohodki za prazen nič. Ce kaj odrine, potem pa taka pretirana hvala, ki se pa pod mizo valja! Vsak kmetic, ki je dal par vinarejv v šolske namene, je dal razmeroma več kot on, veliki bahač!
Ker hodi Beibuč okoli in obljublja Vipavcem vodo, vse v volilne namene, naj ga ob priliki poprašajo kmetje — tako nasvetuje kmet, ki nam je pisal poseben dopis— kako je bilo lani, ko je deželni odbor, kjer drema on, izposloval tisto sloveče prepoved glede točenja novega vina? Poprašajo naj. ga tudi, ali je pomagal takrat našim vinogradnikom ali — judom, ki so imeli še polne kleti starega vina!
»Goriška slovenska mladina« v Ooriei. Veselični odsek bo imel sejo v pon-Ueljek 13. septembra ob S. uri zvečer pri Jelenu.
»Goriška slovenska mladina« sklicuje redni občni zbor društva v soboto 18. septembra ob 8, uri zvečer pri Jelenu. Člani so naprošeni, da se istega polnošte-vilno udeleže.
Poročilo o veselici v Cerknem in o veselici v Ajdovščini priobčimo prihodnjič.
Kolesarsko društvo »Soča« v Koj skeni. Kakor že naznanjeno, priredi v ne-^ deljo 12. t. m. veliko slavnost s sodelovanjem vseh goriških kolesarskih, raznih pevskih in sokolskih društev v Kojskern, v graščinskih prostorih. Vspored: 1. Ob 2. uri sprejem došlih društev, 2. Polževa ,,d«:ka~za tri.4aii}a: T srebrna pozlačena, 1 srebrna, 1 bakrena svetinja. 3. Nastop raznih pevskih društev, 4. Igra, katero priredi društvo »Čitalnica« iz Cerovega. Med plesom šaljiva pošta. Sodeluje prvo godbeno-briško-društvo v Kojskern. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 8 dnij pozneje.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da se trije člani društva u-deleže polževe dirke v nedeljo v Kojskern, ter se tudi gg. društvenike uljudno naproša, da se v velikem številu udeleže izleta v Kojsko. Odhod opoldan iz društvenih prostorov. Rednik A. Slainič.
Kolesarsko društvo »Miren« izleti jutri v Kojsko.
G. K. Z. vabi vsa zvezna društva, da se vdeležijo v nedeljo se vršeče kolesarske veselice koles, društva =>Soča« v Kojskern polnoštevilno.
K dirki v Mirnu. — Ker se je zadnjič pomotoma izpustilo, za katera društva so dirkači dirkali, se naznanja, da so pri dirki v Mirnu dobili in dirkali: I. Jako-bovič za Balkan, II. Modrijan za kol. društvo »Gorica«,.!!!. Beuko za B a !-k a n. Pri polževi dirki ie dobil 1. darilo (lolja koles. dr. »Gorica«. II. darilo Komjanc.
G. K. Z. opozarja vse kolesarje, kateri vozijo skozi Gorico, da morajo imeti zvonec in zavoro, ker drugače zapadejo kazni, K 20. Vsaka straža ima nalog na to paziti ter prizadetega naznaniti.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na želodcu trpofe ncprokosljivo sredstvo
katero ittiu prednost  pred   vsemi  d mirim i dni
stičnimi čistil, kroglicami in (jreuPicami.
Cena o r i g. š k a 11 j e K 2\ -
Ponarejanje se sodnijsbo zasleduje.
MoIoI-dv Franc, žganje in sol
MOIM
Fjlr.ltr
ia rilanjč života. - Eoletine olajšujoče, tu okrepJujočc Rta-rozuuno sredstvo proti trganju iu prohlajcnju vsake vrste. Oiltf. steklenica K1-90 Na prodaj po vseli lekarnah >« mirodilriicali. (ilavua lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni laloinik, Dunaj, I.
TucLlaubcn 9.
Zaloga v Gorici  v  lekarnah:   (1.  (JriStofoletti,
A. Uiroucoli.
TrfiOYsko-8brtne in gospidartki vesti.
Sadna razstava pri Sv. Luciji ob Soči, katero priredi Goriško kmetijsko društvo, bootvorjena 3. oktobra t. 1. To pa radi tega, ker je zori te v sadja po gorskih planotah zakasnela. Otvori se 3. okt. ob H. uri dopoldne ter ostane otvorjena do 14. oktobra t. 1. dop. od 9.—12. in pop. od 2.—5. Na dan otvoritve je vstopnina 50 v, pozneje 20 v za osebo. Dne 3. okt. bo tudi sadjarski s h o d, in sicer ob 3. pop. Vršila se bodo tudi poučna predava-
nja o pobiranju in uporabi sadja. Ta se naznanijo s posebnimi naznanili.
Trgovci in obrtniki, pozor! — Te dni
raznaša in dostavlja davčni referat pri c. kr, okr. glavarstvu v Gorici pozivnice trgovcem in obrtnikom za podajo izjav za odmero obče pridobnine za dobo 1910— 1911. Ob enem vdobi vsak trgovec in obrtnik dvoje glasovnic in volilno izkaznico za voHiev-članovv pridobninsko komisijo svojega razreda.
III. razred voli dne 14. in I V. razred 15. tekočega m e s e ca.
Trgovci in obrtniki, bodite previdni, ne smatrajte teli volitev kot nič veljavno rtvar, ampak vedeti treba, da izvoljeni člani Vas bodo za bodoče 4 leta klasificirali s pridobninskim davkom. Najbolje prinesite ali pošljete glasovnici vže podpisani in izkaznico »T r g o v s k o-o b r t n e-ni u d r u š t v u« v ulici sv. Ivana št. 7 in ono Vam stori vse drugo potrebno. Nujno, ker 14. t. m. bo kmalu tu.
Razne vesti.
»Prosveta«, akad. fer. društvo v Ljubljani naznanja, da se je na zadnjem občnem zboru voljeni odbor konstituiral sledeče: predsednik: iur. Radovaii Krivic, podpredsednik: iur. Ivan Zormau, tajnik: iur. Gilbert Zupančič, blagajnik: phil. Fran Vrliovnik, knjižničar: iur. Janko Vrančič, namestnika: iur. Viljem Krejči in Janko Vizjak, preglednika: iur. Albin Pleško in iur. Pran Tranipuž.
Pri vi 'ikih vojaških vajah na Morav-skem je i navzoč tudi nemški cesar Viljem.
Kdo ie dosegel severni tečaj? — Pisalo se je, da dr. Cook. Na to pa se je oglasil Pearv, ki je baje prvi prišel na severni tečaj. Sedaj se vrši borba, ali je Cook ali Pearv dosegel prvi severni tečaj.
V  štirih dneh v Ameriko. V petek je priplul iz Oueenstowiin v Novi Jork paruik »Lusitania« družbe Cunard Kine, ki je rabil /.a vožnjo samo 4 dni. To je se-dajni rekord.
Za Češke manjšinske šole. Češki poslanec Stanek predlaga, naj bi vse češke občine naložile \'A doklade za manjšinske šole. To bi dalo na leto okoli 700.000 kron.
Ruski šovinizem proti Poljakom. Preganjanje Poljakov na Ruskem Poljskem se nadaljuje. Oblasti so razpustile neko poljsko društvo, ki je zbiralo denar za siromašno poljsko deco, ki obiskuje privatne poljske srednje šole. Na ta način hoče Rusija prisiliti Poljake, da prenehajo z bojkotom ruskih srednjih šol. — Praški »Hlas Naroda« poroča iz Varšave, da je ruska vlada v Ruski Poljski zaprla 184 poljskih šol.
Veleizdajniški proces v Zagrebu. — Še ga ni konec. Sedaj ima govor drž. pravdnik, ki bode govoril dolgo časa: seveda dokazuje z vso vnemo veleizdajstvo obtožencev!
V  Belabre na Francoskem je zadel avtomobil v električni voz in bil na mestu razdejan Dve osebi sta ubiti, tri težko ranjene.
Kulturna slika iz Španije. — Mlad dijak, Alberto Manrique, se je peljal na svojem kolesu v svoj rojstni kraj Astudilo v
provinciji Valenciji. Na poti ga je napadel velik pes; katerega je ustrelil. Ra*žjatjerii kmeti so kamnali storilca in ga na mrtvem psu še do smrti pretepli.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko je manjSili trgovcev iu obrtnikov v Gorici, kateri!) na deželi (hi celo v mesti-.) nihLe ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna.
RiitTll ve''k> skoraj nov je na prodaj zaradi UliJdlU pomanjkanja prostora. Naslov: A. '/,. senior, via Curiieoli 9, III., vrata 12. Trst.
D'jaki gg sprejmejo r do*ro !~am> -in sta"
št. 15. I. nadstr.
1 novanje v Via di Straztg
fltll flitaba iz ho,Jše rodbine sprejme na stavi* •"jbMi novanje in hrano dobra slovenska družina. Natančneje se izve v upravništvu.
družina '" i,na s*na Pet°šo!ea na gimnaziji UIIHIIId, sprejme na stanovanje in hrano dečka iz boljše družine. — Naslov pjv« upravništvo.
Cunii \i euniiin f Slovenska brivnica v Goriei 0YUJI R SVUJIIIIi j,a Travniku st. ai.se priporoča si. slov. občinstvu ' v mestu iti na deželi Postrežba točna in čista. Sprejemu se tudi odjemalca v mesečni nbonemont bodisi v briv-niei aH na dom. V zalogi se dobi razne toaletne ' potrebščine po zmerni ceni. Prevzema se vsa lasniearska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K <*> naprej k}?. — Ža obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec.
Odprto pismo*)
Gospodu Josipu Gironcoli pl. SteinbrUnn
Glede.moje izvirne slike Matere božje s Sv. Gore, izjavljam, da ista ni več na prodaj in sicer, kakor že objavljeno, hočem pred vsem vedeti resnico in nočem nobenih slepljenj.
Ker ste Vi gospod Josip Gironcoli pl. Steinbrunn objavili v raznih listih in brošurah, da zgoraj omenjena slika je bila last preč. Alojzija Gironcoli pl Steinbrunn. prvega vodja na Sv Gori; ker imate izvirne oporoke, nanašajoče se na zgoraj omenjeno sliko, t. j. da je bila ista slikana v letu 1808. od neke nune in sicer od nune pl Gironcoli - Steinbrunn, si u šojam vprašati Vas, kje je slika, ki jo je naslikala nuna v 1. 1808., ko je vendar moja slika bila pripoznana kot izvirna iz leta 1500?
Jaz lahko z listinami v rokah dokažem, da moja slika je prava in izvirna slika s Sv. Gore iz leta 1500.
Hočem na vsak način, da pride na dan resnica.
Z odličnim spoštovanjem
luan 6yra,
zapriseženi stariiutfj.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Sokol v Kobaridu. — V sredo se je | postavil temelj Sokolu v Kobaridu. Na čelu pripravljalnega odbora stoji marljivi , K. župan Janko Gruntar. Sokol ima že se- , daj darov 1300 K in zagotovljeno zastavo. ' Na zdar!                                                 I
Zagrebška tovarna, tvrdke H©nrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno ur^ena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.                       &**L
V Vaš  prid bode, bode te li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom,                  .      .
iz zagrebške tovarne.
Tovarniška znamka.
t). Za«* V. T 1162,5:91. V.
SVOJI K SVOJiM!
SVOJI K SVOJIM!
GORICA
Gosposka ulica št. 2.
Manufakturna trgovina AVREUJ BISAIL
Priporoča novo dospelo blago za jesen in zimo za ženske in možke   #•••••••
• • • • • • • • • • • • Bogata zaloga vsakovrstnega biaga spadajoč v to stroko
Uzorci poštnine prosto!
Sprejmejo se zastopniki
F. F. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekama in zaloga peči, ponudijo vsako   poljubno   množino
¦           patentiranih H__¦.....               \
zarezanih strešnikov
„Sištem MARZOLA      (Straaafalzzieye^)     »Sistem MARZOLA"
Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno impregiiiraui. m NajličnejŠe, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. wm
jVsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z šico privezati, kar je gotovo veliko J                         važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja In najzanesljivejša postrežba.
Sprejmejo se zastopniki
Nova moda za jesen! |
Diagonal,                                I
Otomaii
AironJ iiesp,                 j
EfHn,
Drap de lam.
Gospa ali gospodična, ki si želi nabaviti za jesen novo obleko, naj ne zamudi si ogledati novo došlo blago v
Trgovskem domu.
Največja izfaera blaga po novi  modi.
Uzoree razpošilja franko.
Pregrad & Černelič Gorica.
Novociošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= Anion Krušič, ==
krojaški mojster in trgovec Gorici
Tržaška  ulica  šte\/. 16 =    v lastni hiši.   =====
Opozarja se gg, odjemalce, da je došla rau-nokar velika množina raznorstnega blaga kakovosti iz ausirijskih in angležkih t o v a r e n naj-v različnejših
za vsaki stan.
?RA5OS0N0C0jp
Jak.Šuligoj
urar e. kr. državne železnice
GORICA
--------- Gosposka uirea št. 25.  ----------
Kremarji pozor! Vsak si lahko prisluži denar brez truda, ako si nakupi g-odbeni avtomat. Isti igra za 10 vin. ravnotalco, kakor 12 godcev. Plačuje se na obroke. Vsak, kdor kupi avtomat, se mu istega postavi franko na doni. — Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za krojače, čevljarje in vse druge obrti. Sistemi : RingschifF, Singer Favorit, Junker, Ruh itd. Cene od 38 kron naprej.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oeiika zaloga = = oljkinega olja
Trgovina!     Gostilna! i
Miha Rožic, trgovec in gostilničar v Oslavlju št. III priporoča si. občinstvu svojo trgovino s špocarijskim bingom. Trgovina je zalo/ena s popolnoma svežim blagom iz najboljših virov. L-ilolam je dobra gonilna. Toči se pristno briško vino, črno (hordo) in belo. — Mrzla in gorka jedila. — Cene zmerne. — Postrežba točna. — Vabim posebno eenj. BriCO in okoličane.
S spoštovanjem
Miha Rožič,
Osla vije.
mV-HH>9 <> *<>• «> ¦ •^•«t#fi<^l
Lekarna
prve vrste ajboljšifi tvrdk iz Istre, Dalmacije Malfette. Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -96, 104, 112,
1*20, 1-28   1-36, 144, 1"60, 1'80, 2-, 2'40,
za luči po 72 vin.
------     Na debelo cene ugodne.------
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu  do   popolne   vporabe  olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. ' Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ----------------mila in sveč.----------------
Cene zmerne.
v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je neprekostjiva. — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine
(Varstvena znamka).   y kratkem ČaSU OMO«
tica in. životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi" store, da človek raji jč.
Cena steklenici 60 vin.
IristofolettijGva pijača iz kine J
r«    najboljši    pripomoček    pri   J J«i  zdravljenju s trskinim oljem,   a
\ Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. *
in
čisti le Z
GLOBUS
— čistilnim ekstraktom. =
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše milo za kožo.
Novo podjetje v Solkanu.
\_____________gwr- brez k o \ k r h i; x c k.  "&m_____________
Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v lastne j liiši
veliko zalogo raznovrstnega pohištva.
j        Priporočam novoporočencem kompletne spalne sobe. Gene zmerne ! in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge dovoljen vsakomur, ne da bi  bil primorau kaj   naročiti. — Posebno se priporočam gg, rodoljubom z dežele, si. učiteljstvu itd. Za obilen obisk se priporoča
Ferdinand Delale v Solkanu & 299.
•IIII tO AS  3[   IjfOA^
Velik zaslužek!
l^abl^o delo, shih)a zlužba za ^saltega.
Natančneje   v   hotelu    Uniou
soba   štev.   23.   dopoldan    od
9- 12  in  2—5 popoldan.
m*~  POZOR!  -«1
Efliii spcijalist - optik:
3. Primožič-oori^
na Kornu št. 13.
priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leCe
itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov,  zdravniških toplomerov, kukal   za   lovce in h»b0' lazce, vage za   vino,  žganje in razne druge tekočine, mikroskopov  ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in P° zmernih cenah. Cena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se  toplo priporo68
J. Prtmožle, optik.