Delavec - nosilec socialne politike
V dneh 5. in 6. februarja letos bo v Ljub-ljani potekala 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki bo spregovorila o vlogi in nalo-gah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti delavcev. To področje de-lovanja sindikata je tretji del obsežnih aktiv-nosti pri uveljavljanju samoupravnega druž-benoekonomskega položaja delavcev.
Dosedanji konferenci ZSS sta opredelili področja planiranja in delitve po delu in re-zultatih dela. Razlogi, ki so vodili k temu, da je potrebno dograditi področje socialne politike, izhajajo predvsem iz dejstva, da hiter razvoj gospodarskih in vseh družbenih odnosov prinaša tudi potrebo za dograjeva-nja vseh tistih odnosov, ki zagotavljajo so-cialno varnost delavcev in občanov. Ko se sindikat opredeljuje do tega področja, izha-je med temeljnimi izhodišči naslednje:
Družbena vloga sindikatov
pri oblikovanju socialne politike
Bistvo te vloge je, da delavce družbeno osveščamo in usposabljamo kot samouprav-ljalce, ki z delom, ustvarjanjem dohodka ter z združevanjem dela in sredstev z drugimi delavci ustvarjajo pogoje za odločanje o ce-lotnem ustvarjenem dohodku in pri tem o obsegu in namembnosti sredstev za zagotav-ljanje socialne varnosti na principu solidar-nosti in vzajemnosti. Pri tem pa moramo upoštevati precejšnje razlike v gmotnem in družbenem položaju delavcev, zlasti pa raz-like v razvoju družbenih odnosov in družbeni osveščenosti delavcev. Zato je tudi vloga sin-dikata toliko pomembnejša, saj še vedno marsikje prevladujejo odnosi, pri katerih so ti, pretežno med delavci v neposredni pro-izvodnji na stopnji mezdnih odnosov in tako še daleč od resnične socialne osvoboditve. Tem delavcem pa pomeni sindikat ne le kot obveščevalec temveč kot zaščitnik, ko gre za kršenje njihovih pravic iz delovnega raz-merja ali za ogrožanje socialne varnosti. Po teh aktivnostih sindikata ti delavci tudi oce-njujejo usmerjenost in uspešnost sindikata, kar vse skupaj postavlja sindikat v socialno-zaščitno vlogo. Zato mora sindikat delovati tako, da z demokratičnim razreševanjem da-nih socialnih protislovij in nasprotij prepre-čuje njihovo poglabljanje ter krepi enotnost delavskega razreda. Zato si sindikat priza-deva za večjo solidarnost in krepitev eko-nomskega položaja delavcev, ki je lahko večji in boljši le z boljšim in gospodarnej-šim delom.
Materialna osnova socialne politike in družbeno planiranje
Nadaljnji razvoj socialne politike in so-cialne varnosti delavcev ni le povezana z raz-vitostjo samoupravnih družbenih odnosov, temveč je odvisna od dohodka, večje pro-duktivnosti dela. To pa pomeni, da je osnov-na usmeritev povezana z napori za dosega-nje večjega dohodka in naravnana tako. da bo spodbujala povečevanje produktivnosti de-la in podpirala takšno delitev ustvarjenega dohodka, ki bo v prvi vrsti krepila mate-rialno osnovo dela in s tem večjo socialno varnost delavcev. Za doseganje takšnih smo-trov je nujno uresničevanje sistema družbe-riega planiranja uveljavljenega od TOZD do KS,   občine,   mesta,   republike   in   federacije.
Uresničevanje politike gospodarske stabilizacije
Sedanja gospodarska nestabilnost, ki se kaže predvsem v prekomerni lasti inflacije, cen in življenjskih stroškov, povzroča motnje
v proizvodnji in zmanjšuje učinkovitost go-spodarjenja z družbenimi sredstvi. Posledica je padanje življenjskega standarda delavcev in razraščanje neupravičenih socialnih razlik in zaostrovanje socialnih nasprotij. Obenem pa se pojavljajo zaviranja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in razrašča-nje administrativnega preseganja in ukre-panja v vseh področjih družbene reproduk-eije. Za preprečevanje teh dogajanj pa so povezani interesi delavcev za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in pri tem je tudi zahteva sindikatov, da se morajo tudi ti ukrepi ustrezno odraziti na področju socialne politike. Kot osnovni ukrep pa je, da nobena poraba, niti osebna niti splošna ne more rasti hitreje kot dohodek. Zato tudi realno ocenjujemo, da je možno vse oblike socialne politike razvijati le v danfh mate-rialnih možnostih pogojene z ustvarjenim do-hodkom. Zato se morajo smotrneje uporabiti družbena sredstva kot dosedaj in povečevati solidarnosti in vzajemnosti med delavci, Ob vseh naporih pri uresničevanju gospodarske stabilizacije pa ostaja zahteva sindikata, da se še dosledneje razporedijo vsa bremena stabilizacije in tudi vsa financiranja družbe-nih potreb pravičneje med združeno delo, med vse sloje prebivalstva in za vse oblike porabe.
Socialna politika in uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela
Delitev po delu je kot materialna spod-buda delavcev za večjo produktivnost in večji dohodek tudi edina podlaga za pove-čanje osebnega in družbenega standarda de-lavcev. Na ta način se tudi krepi socialna varnost delavcev. Glede na to osnovno stali-šče so vse težnje po uravnilovki, po enakih osebnih dohodkih ne glede na delovni pri-spevek, napeljane na slabšo zavzetost za boljše delo in s tem k manjšanju dohodka in tako tudi k manjši socialni varnosti de-lavcev. Zato morajo vse opredelitve in ukrepi socialne politike, ki slonijo na materialni podlagi, učinkovati tako, da ne bodo slabili načel učinkovite delitve. Kajti s solidarnostjo moramo pomagati le tistim delavcem in ob-čanom, ki zaradi objektivnih razlogov ne morejo sami zagotavljati življenjske eksisten-ce sebi ali svoji družini. Zato bo poseben po-udarek dan temu, da si nihče ne bo mogel s socialnimi korektivi zagotavljati enak ali boljši položaj od tistega, ki si ga zagotavlja z delom.
Posebno pozornost moramo posvetiti de-lavcem z nizkimi dohodki, ker si z njimi ne zagotavljajo družbeno opredeljenega življenj-skega minimuma. To bomo dosegli z boljšim vrednotenjem proizvodnega dela, vendar še vedno v okviru načel delitev po delu in sprejetimi družbenimi usmeritvami. Posebno pozornost pa se posveča tudi delavcem, ki zaradi težkih gospodarskih razmer poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti. Vendar se pri tem edina rešitev kaže uspešna in do-končna sanacija predvsem s preusmeritvijo tako poslovno ali proizvodno, ki bo dolgo-ročno zagotavljala socialno varnost delavcem.
Uveljavljanje delegatskih odnosov
Uspešno uveljavljanje delegatskih odnosov na vseh ravneh naše organiziranosti pomeni tudi krepitev položaja delavca, da sam odloča in neposredno vpliva na socialno politiko. Učinkovitost delovanja celotnega delegatske-ga sistema pa je odvisna od razvitosti samo-upravnih odnosov že v TOZD ali KS. Z ak-tivno vlogo se bo sindikat zavzemal, da se bodo v večji meri kot dosedaj razvijali de-legatski odnosi predvsem v samoupravnih interesnih skupnostih, saj je končno to me-sto, kjer se v praksi na temelju svobodne menjave dela morajo razvijati in uresniče-vati vse oblike socialne politike.
V dosedanji razpravi, ki jo je vodil ob-činski svet ZSS Ljubljana-Siška, so bila v ospredju naslednja področja:
1.  Zivljenjski  pogoji  upokojencev
2.  Razvijanje humanizacije dela
3.  Uresničevanje   minimalnih   življenjskih in delovnih pogojev pri zaposlovanju delav-cev.
Tudi razprave, ki so jih organizirali po-samezni IO OO ZSS v naši občini, so poka-zale na nekatera v praksi še nedorečena področja. Ocenjujemo, da je bilo dosedaj največ pripomb na vprašanja stanovanjske problematike, kjer se pojavljajo v praksi še prevelika odstopanja pri razreševanju teh problemov delavcev tudi v naši občini. Raz-like med možnostmi in potrebami so še ved-no velike.
Vprašanja invalidnosti se tudi morajo še nadalje zaostrovati, ker se invalidnost ne zmanjšuje. Prikazani so bili nekateri pro-blemi pri zaposlovanju, zagotavljanju zdrav-stvenega varstva in še vrsto problemov z ostalih področij   socialne  politike.
Pripravljeno gradivo za 3. konferenco je sicer marsikatero perečo problematiko zaje-lo, vendar kot tako se bo moralo še soočiti z oceno realnih, predvsem materialnih mož-nosti. Zato je pričakovati še veliko mnenj, dopolnitev in predlogov tudi na sami kon-ferenci.