ISANO POLJE Kako je hlapec pptegnil vraga Pripoveduje C. Golar. Ilustrirala M. Vogelnik. V tisti vasi pod hriboip je bil hlapec, ki se mu je reklo Miklavž. Bil je prebrisan dečko. Česar se je lotil, to je tucli izpeljal. Takrat je vstopil iiri nekem kmetu v službo. Bila je slaba Ietiua, žito ni zraslo in tucli sočivje se ni obneslo. Krnet je premišljal in premišljal, kako bi se rešil skrbi in liadlog in od kod bi dobil denar. da bi si lahko kaj pri-voščil. Pa mu reče hlapec Miklavž: »Nikar ne boclite žalostni, oče, bo že kako!« In Miklavž gre k mlinu lovit ribe. »Mogoče ujainem kako ribo, ki jo prodam za clober denar,« si je mislil. ' sAli vrvice uimam, da bi privezal trnek. Ha, jo že imam!« Mlinarja poprosi, naj mu da malo lanu, sede na breg iii si začne zvijati vrvicol Suče ,jo in plete, kar poskoči iz vode majhen pobič v črni sn.kn.jici in rdeči kapici. »Striček, kaj pa delaš?« vpraša hlapca. »Ali ne vidiš, da si zvijam vrvico?« »Čeniu ti bo?« »I, čemu, v toJmim jo bom spustil in vas, vrage, drugega za drugim izvlekel iz vode.« »Kaj takšuega! Počakaj me trenuteki Jaz grem in povem svojemu staremu očetu.« »^^ Vragec skoči na glavo v vo- •"• do in Miklavž gre zopet na delo. Pri tem si misli: »Le počakaj me, vam jo že zagodem, da mi boste še radi dali vaše zlato in srebro!« In Miklavž začne kopati jamo, globoko jamo, nanjo pa položi svoj klobuk. ki mu je manjkala strelia. Kar pomoli vragec glavo iz tolmuna in zakliče: »Miklavž, stari oče mi je dejal, da bi se s teboj poravnali. Koliko zahtevaš, da nas ne potegneš iz vode?« »Ta klobuk tukaj napolnite z zlatom in srebrom!« Vragec se potopi in se kmalu zopet prikaže. Reče hlapcu: »Stari oče pravi, naj se prej s teboj poskusim. kdo je bolj močaji.« 95 »Z menoj bi se rad poskusil, ti pedenj-elovek? Pojdi, pojdi, ti se ne moreš iti metat niti z mojim mlajšim bratom Binetom!« »Kje pa je tvoj brat Bine?« »Lej ga; tam spi v gošcavi!« »In kako naj ga pokličem?« »Pojdi k njemu in ga udari po hrbtu, pa bo takoj vstal.« \ragec se splazi v goščavo, najde medveda in ga lopne z gorjaoo po hrbtn. Bine kosmatine se vzdigne na zadn.je noge in objame ubogega vraga s tako močjo, da so mu pokale vse kosti. Z veliko težavo se izvije vrag iz medvedovih šap in teče k staremu vragu. Prestrašeno zakriči: »Joj, stari oče, hlapec Miklavž ima mlajšega brata Bineta, z njim sem se hotel poskusiti. Pa me je za- grabil, da so mi vse kosti pokale po telesu. Kaj bi se šele zgodilo z menoj. da sem se šel z Miklavžem!« »No, pa pojdi in posknsi z MikJavžem teči za stavo.« In pobič z rdečo kapico priieče zopet k Miklavžu. Pove mu, kaj je siari oče naročil. Hlapec pa mu odgovori: »Kaj ti ne pade v glavo! Z menoj hočeš teči za stavo? Moj najmlajši brat Krivonog te pusti daleč za seboj!« »Kje pa je tvoj brat?« »Poglej, tam leži v travi in počiva. Pojdi k njemu in ga vščipni v uho, gotovo bo rad tekel s teboj za stavo.« Vragec steče k zajcu in g& vščipne v uho. Kot bi trenil, poskoči zajec in zbeži, vragec pa za njim. »Stoj, stoj, stoj! Počakaj, da se prej postaviva! Na, ga že ni!« Vragec se vrne v peklo in pove staremu očetu: »Huda reč je to! Tako sem tekel, kar sem mogel, pa nič ni pomagalo. Nisem ga mogel ustaviti, ne prehiteti. Pa še Miklavž ni bil. temveč njego\ najmlajši brat.« Stari vrag mrmra in gode in grbanči čelo. Pa reče: »Teci k Miklavžu in se skušaj z njim, kdo močneje žvižgaU Vragec priteče k hlapcu: »Hej, stari oče mi je naročil, naj se skušam s tefooj, kdo glasneje žvižga!« Vragec zažvižga tako močno, da se je hlapec komaj obdržal na nogah iri z drevja se je kar listje' usipalo na zemljo. Hlapec reče: »Ne žvižgaš slabo, seveda proti meni ni to nič. Ako jaz zažvižgam, te poderem na tla in ušesa ti kar raztrgam. Lezi z obrazom na tla in si zaraaši s prsti ušesa!« Vragec leže z obrazona na tla in si zamaši ušesa, lilapec pa vzame gorjačo in mahne z vso moč.jo VTagca za tilnik, da je zažvižgalo. Vragec skoči pokonci, plane naravnost v peklo in zavpije z milim glasom: »Jojmene, stari očka, strahovito je Miklavž zažvižgal! Kar iskre so mi skočile iz oči in koinaj sem niogel vstati, za tihiikom pa me je tako zabolelo, kakor bi mi vse kosti razbil.« »Joj, moj mali, posebno močan nisi,« pravi stari vrag. »Pojdi, vzemi moj železni kij tam v kotu in se poskusi z njim. kdo ga vrže bolj visoko v zrak.« 96 Vragec vzame kij čez rame in gre k hlapcu. Reče mu: »Miklavž, stari oče mi je naročil, naj še enkrat poskusiva, kdo je moč-nejši? Tale železni kij morava zagnati v zrak, da vidiva, kdo ga vrže više.« »No, pa ga ti vrzi prvi, da te vidim,« pravi hlapec. Vragec vrže drog v višino, visoko, visoko je letel, da ni bilo videti drugega kot črno piko. Komaj sta pričakala, da je padel zopet na zemljo. Nato pa vzame hlapec drog, ki je bil iežak na vse pretege. Postavi ga k nogain, se nasloni nanj in strmi v nebo. Vragec ga vpraša: »Zakaj pa ne vržeš, zakaj čakaš?« »Čakam, da pride tisti oblak bliže. Drog bom nanj vrgel, gori sedi moj brat, ki je kovač, njemu bo železo prav prišlo.« »Nikar, nikar ne vrzi droga gor, moj stari oče bo hud.« In vragec zgrabi hitro drog in teče k staremu očetu. Ko ta sliši, da je bil hlapec vrgel drog skoraj na oblak, ga prešine strah in groza. Na mestu zapove, naj potegnejo zlato in srebro iz globokega rova in ga dajo hlapcu, da jih bo pustil pri miru. Vragec je vlačil in vlačrl zlato in srebro, ali klobuk ni hotel bili poln. Zato leti vragec zopet v peklo in reče: »Joj, stari oče, Miklavž ima čuden kloibuk. Vse zlato, kar sem ga mogel dobiti, sem mu stresel v klobuk, pa še ni poln. Ostala je samo še zadnja skrinja zlata.« »Hitro mu ga zanesi tja! Ali hlapec še vedno navija svojo vrvico?« »Seveda, stari očka!« »Torej le brž!« In tako so morali dati Miklavžu zadnjo skrinjo zlata, ki jo je vsul vra-gec v njegov klobuk, da je bil nazadnje le poln. Miklavž pa je živel v veselju in obilnosti in je tudi mene povabil na medico in pivo, pa nisem šel k njemu. Pravijo, da je bila medica kisla, pivo pa grenko.