9
P O K I O R O /
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
ŽIVILSKA INDUSTRIJA, p o.
»Naš glas« izdaja podjetje Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno 'piši. Predsednica ured-a odbora Sonja Požar, orna in glavna ured-lajda Vlačič. Stavek in la ČDO Primorske no-»per, Tisk Fotositogra-mag, v nakladi 1000 '. List dobijo člani ko-brezplačno
LETO XXXII
“Po iho
IM*
IN GREMO
Če se ozremo nazaj, v leto, ki se je izteklo, ugotovimo, da smo se uspeli obdržati na odru gospodarskega življenja, kljub nasprotnim prerokbam, ki so običajne za našo družbeno-ekonomsko, pa tudi politično ureditev. Opredelili smo se za podjetniško zasnovanost, resnici na ljubo tudi po sili zakona, tako organiziranost, ki nam v zasnovi omogoča učinkovitejše gospodarjenje, seveda pod pogojeni, da znamo to prednost tudi izkoristiti. Kljub dokazanim pozitivnim premikom gospodarjenja kot celote, pa nam vse te rezultate izničuje ubijajoča inflacija.
V Jugoslaviji smo priče spemembam, dogodkom, o katerih si pred dvemi, tremi leti marsikdo ne bi »upal« niti sanjati, takim ki podirajo sliko o naši monolitnosti, družbenih vrednotah, poleg tega pa spreminjajo odnose med narodi in ljudmi. To kar nastaja, povzroča globoke zareze v naši podzavesti in sproža bojazni socialnega, v skrajnem primeru pa celo biološkega preživetja.
Ob vsem tem pa si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da potekajo enaki procesi tudi v naši delovni sredini. In prav je tako. V ospredje naj stopijo sodelavke in sodelavci, ki se s svojimi rezultati dokazujejo, s tem pa se vzpostavi konkurenčnost na posameznih delovnih področjih.
Vse omenjeno bo sprožilo globok nemir, vzdušje sprememb, zavrglo lažno solidarnost in s tem vzpostavilo temelje, ki pomenijo v svetovno uspešnih organizacijah temelj razvoja.
In ker gre za Novoletno številko Našega glasu, mi je kot prvemu človeku na naši hirarhični lestvici dana možnost, da vam zaželim v novem letu obilo zdravja in delovne uspešnosti, enake želje seveda veljajo vašim najbližjim kot tudi vsem našim poslovnim partnerjem in okolju, ki nas obkroža.
p ..	GENERALNI DIREKTOR Franc Ohnjec
Lanskoletni naslov Novoletne rubrike je bil »Ali bo šlo?«
56000
AM AR* im
irnmt
12. i
IVroCAABU JA
v*
?
u
Vprašanja, ki smo jih postavili direktorju razvojno-raziskovainega sektorja tov. Jadranu Rusjanu
1. Bi lahko definirali pomen razvojnega sektorja v (nekem) podjetju?
Obstoj in pomen razvojnega sektorja v podjetju sta odvisna od poslovne sumeritve le-tega. Podjetje Droga potrebuje lasten razvoj (znanje), saj si le z njim lahko zagotovi rast in napredek. Ta potreba pa še ni povsem prodrla v našo zavest. Omejevali smo le na proizvodnjo in trženje obstoječega programa tako, da potreb po novih izdelkih ni bilo.
2. Predvidena organizacija podjetja Droga, oz. razvojnega sektorja. Razsikovalno-razvoj ni sektor podjetja Droge bo organizacijsko sestavljen iz INDOK službe in RAZVOJA. Služba kontrole se izvoji in predstavlja strokovno službo generalnega direktorja. Investicijska dejavnsot se priključi strokovnim službam v teh-nično-proizvodnem sektorju. S tako organizacijo in projektnim načinom izvajanja nalog bo omogočeno boljše delovanje teh služb.
3. Ocenite »strokovnost« naših tehnologov, kakšne so možnosti, ki jih imajo za razvijanje lastne iniciative in kakšne so finančne možnosti? Strokovnost naših tehnologov lahko ocenjujemo na podlagi izdelkov, ki so na policah in za te velja, da dosegajo visok nivo kakovosti glede na obstoječo tehnologijo. Velik problem je v tem, da že dolgo (tudi 2 desetletji) nismo posodabljali obstoječe tehnologije, kej šele. da bi uvajali nove. Kar se tiče možnosti za razvijanje lastne iniciative na tem področju, kot tudi na ostalih, je potrebno zagotoviti osnovne pogoje za delo, kot možnost stalnega izobraževanja, zagotovitev tehnološkega la-
boratorija in opreme za pripravo in preizkušanje novih izdelkov, poleg tega je potrebno ustrezno motivirati -stimulirati strokovni kader. Ce tega ni, potem ni mogoče pričakovati velikih rezultatov.
V razvitem svetu namenjajo za razvoj v naši panogi od 3 - 5 % brutto dohodka podjetja. Pri nas pa je ta delež pod 1 % - s tem, da je tu všteto tudi služba kontrole in investicij. Poleg tega pa smo do sedaj minimalno vlagali v razvoj ali organizacijo kot se lepo vidi na stanju obstoječe proizvodnje.
4. Pri kateri dejavnosti Droge se je v zadnjem 5-letju najbolj čutilo delovanje razvojnega sektorja, oz. katera dejavnost je hila »razvojno zanemarjena«.
Na splošno smo se v zadnjih letih tudi razvojno ukvarjali le z dejavnostmi, katere niso več v okviru sedanjega podjetja Droge. Zato logično sledi, da smo še najmanj naredili za razvoj obstoječega proizvodnega programa. V zadnjih 5-ih letih smo razvojno zastavili nekaj projektov, ki so že ali pa bi lahko bili uspešni. To je predvsem na področju vzgoje in predelave zdravilnih in aromatičnih rastlin ter vzgoje morskih organizmov.
5. >-V razvojnem sektorju (ne delajo) ni novih proizvodov.« Take in podobne pripombe poslušamo že nekaj let in močno vplivajo na razpoloženje zaposlenih. Koliko resnice je v teh pripombah ?
Take in podobne pripombe močno vplivajo tudi na razpoloženje zapo-
slenih v razvoju, ker tako nezaupanje v sposobnost tega sektorja ni upravičeno. Kot sem že na začetku omenil, v DO Drogi ni bilo interesa za nove izdelke, saj je bil vedno prisoten problem (in še vedno je) desortira-nost obstoječega proizvodnega programa. Sevea pa za mnoge razširitev palete obstoječih proizovdov ne pomeni nov izdelek, za povsem nov izdelek pa je potrebna nova tehnologija, kaj smo na tem področju naredili, pa vemo.
V letu 1989 smo za trg razvili sledeče proizvode:
- omaka za pizzo,
- oluščen - nepoliran riž (naravni).
- PORTOCAFFE,
- Indian tea z dodatkom kardamoma,
- Indian tea z dodatkom mete,
- MAESTRO program, ki ni samo preobleka obstoječega programa.
6. Kakšna je povezanost med razvojem in marketingom ? Kdo komu piše »pravila obnašanja«?
Do tesnejše povezave in načrtnega sodelovanja med obema je prišlo predvsem z uvedbo blagovnih znamk. Moje osebno mnenje je, da je marketinška miselnost v podjetju premalo prisotna, pa tudi kadrovska zasedba te službe ne zadošča za ves obstoječi proizvodni program.
Ce obstoji obojestransko zaupanje in dialog, ni potrebno določati pravil obnašanja. Vseeno pa morajo biti razvojni programi podprti s strani trženja - marketinga, da ne bodo sami sebi namen. Pot novega izdelka je znana - začne in konča se v sektorju trženja. V razvoju ga moramo čim hitreje in kakovostno izdelati.
7. Morda nekaj o razvojnih programih
Zal tukaj vidim veliko naporov (strokovnih, predvsem pa finančnih), predvsem pri obnovi in dopolnitvi obstoječe tehnologije v podjetju s ciljem, da dosežemo optimalnejši proizvodni proces, višjo kakovost izdelkov in znižanje stroškov proizvodnje.
V letu 1990 bomo največ časa porabili pri pripravi in realizaciji obstoječih in novih blagovnih znamk (MAESTRO, 1001 CVET, ZLATO POLJE), s katerimi moramo razvojno in tehnološko opredeliti programe za področja zelenjave, zelišč in žit.
Izvoljeni...!
Dne 6. 12. 1989 so bile opravljene volitve delegatov v samoupravne organe podjetja Droge Portorož. Na podlagi zapisnikov volilnih odborov (9 volišč) je komisija za izvedbo volitev sestavila poročilo o izidu glasovanja.
Na podlagi kandidatnih list so bili z največ glasovi izvoljeni naslednji delegati:
I.	ZA DELAVSKI SVET:
ARGO	1. KLEMENC Danica, delegat	504 glasov
2. SCOTO di M. Enzo, delegat	420 glasov
3. MAHNlC Razija, namestnik	360glasov
4. VESELINOVIČ Milena, nam.	359 glasov
GOSAD	1 ■ BOJ Zdravko, delegat	555 glasov
2. CVETKO Igor. delegat	549 glasov
3. RAKOVEC Ivan, namestnik	517glasov
4. CULEK Boris, namestnik	467 glasov
JELKA	1. MALAVAŠIČ Janez, delegat	502glasov
2. KRAŠEVEC Hilda, namestnik	423 glasov
SOLINE	1. LIPOVEC Anton, delegat	545 glasov
2. FAKIN Robert, delegat	511 glasov
3. POROPAT Anton, namestnik	438glasov
4. UJČIČ Zdravko, namestnik	391 glasov
SUDEST	1, MAHNE Anton, delegat	535glasov
2. DODIČ Rado, delegat	391 glasov
3. CARIČ Nevja. namestnik	354glasov
4. MIHELIČ Edo, namestnik	335 glasov
ZAČIMBA	1. GRBEC Aleksander, delegat	633 glasov
2. PETRIČ Ivan, delegat	613 glasov
3. BATIČ Leopold, namestnik	593 glasov
4. VINCELJ Slavka, namestnik	567glasov
Sektor
trženja
Sektor controling Razvoj no-ra-ziskovalni sektor
Kadrovsko splošni sektor
Finančni
sektor
Strokovne službe generalnega direktorja
1. BUONASSISI Vinko-delegat
2. SILA Zvone, delegat
3. KOSER Stanko, delegat
4. DROZlNA Vladimir, namestnik
5. KENDA Jože. namestnik
6. KNEP Brane, namestnik
1. ŠORGO Jože, delegat
2. MAHNE Peter, namestnik
1. NUSSDORFER Nadja, delegat
2. KORČE-PAVLIČ Darja. nam.
1. RAVBAR Nina, delegat
2. JAKOB Franc, delegat
3. CEMAZAR Marta, namestnik
4. KUKANJA Mila, namestnik
1. MASLO Ivan, delegat
2. ŠTEBLJAJ Magda, namestnik
1. PODLOGAR Sonja, delegat
2. PRIMOŽIČ I klena, namestnik
II.	ZA DISCIPLINSKO KOMISIJO: ČLANI
1. PRODAN Jože 553 glasov
2. DOLHER Mitja 547 glasov
3. MAHNIČ Aljoša 536 glasov
4. SVETE Stanko 515 glasov
5. VUK Irena	510	glasov
6. LAMPE Vera 507 glasov
7. ŠPACAPAN Nada 504 glasov
8. ČOK Helena 502 glaosv
9. ŽIBRAT Zdravka 475 glasov
NAMESTNIKI L LASIČ Marija
2. ČADEŽ Dragan
3. BEMBIČ-VALUSSI Rossana
4. ŠPEH Emil
5. REBERŠEK Ana
6. ČENDAK Damir
7. TREBEČ Gvido
8. DODIČ Janko
9. KODELJA Tugomir
478 glasov 459 glasov
443 glasov 442 glasov 425 glasov 420 glasov 4(il glasov
444 glasov 395 glasov 377 glasov
521 glasov 512 glasov 488 glasov 457 glasov 518 glasov
445 glasov 493 glasov 376 glasov
470 glasov 458 glasov
453 glasov 450 glasov 439 glasov 436 glasov 435 glasov 415 glasov 409 glasov
PROIZVODNJA ŠAMPINJONOV
V široki paleti DROGINIH izdelkov so tudi šampinjoni (šampinjoni v kisu, sterilizirani rezani šampinjoni v slani raztopini).
Šampinjoni, ki jih Droga predeluje, so izklučno gojene gobe. Prednost gojenih gob je namreč v tem. da poteka proizvodnja neprekinjeno
nevanje) ne prenese dolgih transportnih poti.
1.	Osnovne zahteve za proizvodnjo šampinjonov so naslednje:
1.1. Dobra toplotna izolacija prostora
Izključiti je potrebno zunanje vplive.
Dostop do porizvodnega obrata je pomemben zaradi transporta komposta, pokrivke in gob.
2.	Vzgoja šampinjonov Proizvajalci gob dobijo iz kompostar-nika fermentiran, z micelijem nacepljen substrat. Hranilna podlaga je pakirana v PVC vrečkah po cca 20 kg. Micelij preraste substrat, nato se nanj nanesepokrivni sloj, pripravljen iz mešanice šote in apnenčastega peska. Ta služi kot rezervoar za vodo in je medij, ki pomaga ustvariti pogoje za tvorbo zasnov gobic. Ko micelij preraste tudi pokrivko, se z naglo spremembo klime omogoči tvorbo zametkov »gob«. Le-te v nekaj dneh zrastejo do velikosti primerne za obiranje. Šampinjoni prodirajo na površino v »valih«, in sicer vsak teden en val. Rentabilno je
obrati 5-6 valov, nato se vnese v prostor nov kompost.
V obdobju rasti gob je potrebna stalna kontrola temperature in vlage komposta, pokrivke ter zraka, ki ne smejo preveč nihati.
Obseg proizvodnje, ki je primeren za posamezne proizvajalce, posebno začetnike, sta ena do dve celici s 5 - 15 tonami substrata, predvsem zaradi naslednjih razlogov:
- nadzor nad proizvodnimi površinami je lažji na manjših enotah v vseh fazah rasti,
- manjši problemi pri obvladovanju bolezni in podobnih (drugih) težav,
- manjše število potrebne delovne sile,
proizvodnja je moža tudi kot dopolnilna dejavnost.
Romana ŠUMAK, dipl. biol.
O čajih ob skodelici čaja
4 možni načini vzgoje gob
celo leto in so gobe stalno pristone kot surovina za predelovalno industrijo. V verigi te proizvodnje je več ključnih členov, ki morajo vsi dobro delovati. Ta veriga je naslednja:
PROIZVODNJA MICELIJ A PROIZVODNJA SUBSTRATA -HRANILNE PODLAGE PROIZVODNJA GOB PLASMA
Proizvodnja micelija in substrata se vrši v specializiranih obratih, proizvodnja šampinjonov pa v privatnem ali družbenem sektorju, in sicer v treh oblikah:
- kot dopolnilna dejavnost,
- v srednje velikih adaptiranih prostorih,
- kot farmarski sistem proizvodnje.
Veliko je še primernih a neizkoriščenih objektov, ki se dajo z ustrezno preureditvijo izkoristiti za proizvodnjo šampinjonov in drugih gojenih gob.
V GOSAD-u posvečamo pozornost predvsem organizaciji celotne verige v proizvodnji šampinjonov, skušamo uravnovesiti vse člene verige, da ne bi prihajalo do zastojev.
Proizvodnjo načrtno širimo na nova področja, predvsem pa v mejne občine Ormoža zaradi lažje organizacije proizvodnje gob, nudenja strokovne omoči pri sami vzgoji in odkupa, ampinjon zaradi svojih specifičnosti (% vode v gobi presega 90 %. cn-cimne aktivnosti vplivajo na potem-
kar omogoča vzdrževanje potrebne klime (temperature, vlage). Primerne so stavbe z debelimi stenami, kleti, če je prostor slabo izoliran, je potrebna dodatna izolacija.
Na tankih, slabo izoliranih stenah in stropih nastaja kondenz, posledica so težave pri vzdrževanju klime v prostoru, povečana nevarnost okužbe kulture.
1.2. Enakomerna klima v prostoru Potrebni so tem bolj izenačeni pogoji. Klima se regulira s pomočjo ventilacije, ogrevanja in vlaženja.
1.3. Voda in kanalizacija
Prostor mora biti opremljen z dovodom vode, ki je potrebna za zalivanje kulture, vzdrževanje vlage v prostoru in higieno.
1.4. Police
Police zagotavljajo boljšo izkoriščenost prostora, njihova razporeditev pa je odvisna od dimenzij prostora (v 3 - 5 višinah, v 2 - 4 vrstah).
1.5. Dostopnost
ZAHVALA
Ob boleči izgubi brata
MILANA KRANJCA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Droge za pomoč in izraz sožalja, ki sem jih bila deležna v najtežjih tenutkih.
Danica KRANJC
Po nekaterih napovedih bo letošnja zima bolj mrzla od prejšnjih in večkrat se bomo premraženi pogreli ob skodelici čaja.
Ko že govorimo o čaju, se najprej pomudimo ob sami besedi čaj. V veljavnem pravilniku se naziv čaj uporablja za pravi čaj, ostali čaji pa so označeni kot domači čaji in mešanice domačih čajev. V farmakopeji so čaji (species) definirani kot enakomerne zmesi primerno zdrobljenih drog (s pojmom droga označujemo posušene rastlinske dele, ki jih uporabljamo za pripravo zdravilnih pripravkov - napitkov, tinktur, ekstrak-
tov itd. - ali v druge namene). V vsakdanjem govoru pa uporabljamo besedo čaj tudi za pripravljen čajni napitek. Izraz zeliščni čaj pa uporabljamo zato, da bi ga razlikovali od pravega čaja.
Ker pripravljamo in uživamo čajne napitke z različnimi nameni, tudi glede na namen ločujemo namenske in zdravilne čaje od osvežilnih. Namenske čaje uživamo za lajšanje različnih zdravilnih težav pri določenem stanju bolezni ali v določeni življenjski dobi ter za pospeševanje zdravljenja. Potrebno je poudariti, da ti čaji ne morejo nadomestiti zdravljenja z zdravili, lahko jih pa uživamo ob zdravilih. Sestavljeni so iz rastlinskih drog blagega učinka in pri pripravi receptur je potrebno poznati ne le droge in njihove učinko-
vine ter zdravilne učinke (indikacij-ska področja), temveč tudi njihove farmakobotanične lastnosti. Predvsem pa morajo biti surovine za te čaje kakovostne in analizirane. Ker smo proizvjalci teh čajev tudi mi, naj omenim, da nam zakonodaja iz leta 1986 predpisuje za te čaje, ki jih uvrščamo med pomožna zdravilna sredstva, zelo stroge pogoje za proizvodnjo in promet. Zato moramo zagotoviti standardno kakovost, urediti proizvodni ciklus, zagotoviti njegovo stabilnost in zanesljivost ter strokovni nadzor nad njo.
Osvežilni zeliščni čaji nimajo poseb-
nih zdravilnih učinkov, večinoma so vir vitaminov in mikroelementov. Njihova funkcija je predvsem preventivna, sicer pa so namenjeni pitju in so pomembne njihove organoleptične lastnosti: prijeten vonj, okus in barva. V to skupino uvrščamo poleg enokomponentnih čajev, kot sta npr. šipkov in hibiskusov čaj. še tradico-nalne čajne mešanice, kot sta planinski in narodni čaj. V zadnjem času se tudi na našem tržišču pojavljajo aromatizirani sadni čaji.
Za konec naj omenim, da tudi sama priprava in uživanje oziroma pitje čaja nista nepomembni. Govorimo o kulturi pitja čaja, ki je za marsikoga kar nekakšen obred, za večino pa pomeni priložnost za sprostitev ob prijetnem pogovoru.
Ljubica NAGY
V" peppermlntj
MCSTU
macstroI
3 različne variante vrečk začimb iz programa MAESTRO.	Nova	kolekcija	začimb	MAESTRO	z	12	kozarčki	-	črna	varianta	lesa.	Del	asortimana	programa	začimb	MAESTRO	za	gostinsko	in	družbeno
prehrano v plastični embalaži.
MA€ST R O
simfonija dobrih okusov
Dva posnetka s snemanja TV reklamnega filma za akcijo tržnega komunicira-nja, ki se bo začelo januarja 1990.
Predstavitev programa MAESTRO na Gostinsko turističnem zboru v Rogaški slatini
Tokrat vam v sliki predstavljamo nekaj pojavnih oblik embalaže blagovne znamke MAESTRO:
MAESTRO hren in dva najznačilnejša ketchupa.
Predlog obalne organiziranosti sindikatov
Predsedstvo Obalnega sveta ZSS Koper je na 14. seji obravnavalo pobudo konference OOZS Iplasa iz Kopra, v kateri sindikat predlaga združitev Občinskih svetov ZSS Izole, Kopra in Pirana v skupen organ - svet Zveze sindikatov občin Izola, Koper in Piran. To pobudo so obravnavali občinski sveti ZSS na delnih konferencah dne 7.11. 1989, in ugotovili, da je utemeljena in da je potrebno pripraviti ustrezna gradiva za javno razpravo.
a) Obala je specifično področje, ki zaradi številnih razlogov že sedaj terja globalno sodelovanje oblastnih, političnih in gospodarskih faktorjev v vseh treh občinah, na številnejših področjih pa zahteva usklajevanje gospodarskih, političnih in oblastnih aktivnosti, pa tudi usklajeno enotno in skupno nastopanje navzven. Ta spoznanja so bila splošno sprejeta in potrjena, z vsakodnevno prakso pa tudi uveljavljena smer na večini področij družbenoekonomskega razvoja Obale.
Spremembe na področju gospodarske pristojnosti občin, ki potekajo v okviru prilagajanja političnega sistema logiki tržnega obnašanja, pa še bolj poudarjajo zgoraj navedene ugotovitve. V tržnem gospodarstvu ni sprejemljiv niti obstoj občinskih gospodarskih meja pa tudi ne obstoj občinskih blokad gospodarskih procesov. Če so bili občinski nivoji do danes predvsem faktor uresničevanja državne lastninske kontrole in regulacije delovanja podjetij in družbenih dejavnosti, se taka njihova vloga s spremembami v sistemu bliža k neizogibnemu koncu. Občinski organi ne bodo več vpleteni v postopkih ustanavljanja podjetij, registriranja dejavnosti, kadrovske, dohodkovne, cenovne in investicijske politike. S tem, ko bodo uveljavljali samostojnost gospodarskih subjektov na eni strani in koncentracijo družbenih dejavnosti na ravni republike, se bo v najkrajšem času prekinila popkovina, ki povezuje občinske strukture z njihovimi podjetji in jim dovoljuje kontrolo in vmešavanje v njihovo poslovanje, poleg tega zavirajo investiranje »občinskega« kapitala izven občinskih meja, in tudi zavirajo smotrno ekonomsko povezovanje, ukinjanje in ustanavljanje podjetij itd. Tako obnašanje je seveda imelo svojo realno podlago, in sicer z eksistenčno odvisnostjo občine od svoje gospodarske baze (gospodarstvo v občini je direktno plačevalo pri spevke v občinske proračune oziroma za občinske SIS).
Na taki družbenoekonomski podlagi, to je na »občinski gospodarski strukturi in na občinskih družbenih deja\ nostih, pri občinskih investicijah, p_ji kadrovski politiki, na občinskem razvoju«, temelji tudi obstoječa pozicija »občinskega« sindikata. Vkolikor zelo hitro n.e bomo spoznali, v kakšno smer teče razvoj, bomo soodgovorni za posledice, ki se bodo kazale predvsem v tem, da bodo sedanji »občinski« sindikati postali suha veja ob procesih, ki afirmirajo panožno sindikalno organiziranost, znotraj katere neprimerno lažje prihaja do veljave
sindikalni interes delavca. Pomeni tudi adaptacijo sindikalne organiziranosti v skladu s spremembami, ki jih prinaša trg in na njem utemeljene spremembe v gospdoarskem in političnem sistemu (npr. kolektivne pogodbe se bodo podpisovale na ravni panog in ne občin).
V primerjavi z ostalimi področji Slovenije imamo na Obali redko priložnost, da na področju sindikalne organiziranosti, ki bo prilagojena aktualnim procesom, uveljavljamo drugačno vlogo sindikata, da pri tem ustvarjalno združimo dva nepogrešljiva principa sindikalne organiziranosti: panožni in teritorialni.
b)Razlogi, ki govorijo temu v prid so še naslednji:
- velika interna dnevna migracija delavcev, enotnost migracijskega območja na Obali kot somestju.
- preprletenost problematike, predvsem z vidika socialne varnosti zaposlenih (nezaposlenih) v večini gospodarskih panog in družbenih dejavno-
sti ter dejstvo, da ima veliko podjetij svoje enote na celotni Obali, -odprta možnost za aktiviranje sindikalnih dejanvosti na Obali, kot edino smiselne oblike panožne organizra-nosti pri nas,
- utrjevanje sindikata z uveljavljanjem politične in akcijske učinkovitosti (panožnih) sindikalnih organizacij in teritorialne organiziranosti,
-večje možnosti uveljavljanja načela solidarnosti na Obali, kot enotnemu rizičnemu prostoru,
- večja možnost zagotavljanja zahtev sindikata in zaščite sindikalnih aktivistov tudi s skupnimi solidarnostnimi akcijami,
- racionalnejše delo na področju uveljavljanja skupnega informacijskega sistema (lastna obdelava podatkov, sindikalni tisk, skupna propaganda, marketing) in organiziranost strokovnih delavcev sindikata,
- učinkovitejše gospdoarjenje z zbrano članarino kot pogoj za zagotavljanje neodvisnosti in uveljavljanja načela solidarnosti.
- zmanjšanje števila organov in šte-
vila sej, smotrnejše kadrovanje profesionalnih delavcev funkcijah, učinkovitejše uveljavljanje strokovnega dela v sindikatih, stabilnejša kadrovska politika,
- strokovnejše obravnavanje kolektivnih pogodb ter učinkovitejše pogajanje in spremljanje uresničevanja določil kolektivne pogodbe, pred-
vsem na področjih zagotavljanja ekonomske in socialne varnosti delavcev in zaščite sindikalni aktivistov in članov,
- skupna problematika, ki se veže na obmejno naravo Obale in sodelovanje s tržaškimi sindikati,
- skupen in celoten kompleks problematike, ki se veže na položaj delavcev in občanov italijanske narodnosti.
- skupna celotna ekološka problematika.
KAKŠEN SINDIKAT?
UVOD IN TEMELJNA IZHODIŠČA
Sindikalne organizacije doslej pravzaprav sploh ni bilo. Pod tem imenom smo imeli družbenopolitično organizacijo kot sredstvo socialne kontrole nad delavci. Reforme napovedujejo drugačen položaj delavca, pri čemer ne bosta socialna in materialna varnost vnaprej zagotrovljeni.
To se že dogaja. Zaradi tega se mora vloga sindikata bistveno spremeniti.
Gospodarske reforme bodo terjale zaostritev socialnega položaja delavca: armada nezaposlenih, oghrože-nost ekosistenee zaposlenih pa tudi nezaposlenih, restriktivna določila pravne zakonodaje ...
Vse kaže, da bomo morali delovati v veliko ostrejših razmerah, kot sicer
(nadaljevanje na 6. strani)
skupščina sindikalnih ORGANIZACIJ NA ORALI
NADZORNI ODBOR
ZVEZE SINDIKATOV OBČIN
IZOLA, KOPER, PIRAN
- odbori
- sveti
- komisije
>
8
•H
Predsedstvo
Delovna skupnost strokovne službe
(nadaljevanje s 5. strani)
danes deluje sindikat v razvitem tržnem gospodarstvu. Izboriti si bomo morali takšen položaj sindikata, kot ga opredeljujejo mednarodne konvencije. Toda kako? Ali je mogoče do takega sindikata priti na temeljih sedaj obstoječega?
Ne v celoti, ker je poprej potrebno postaviti
NOVE TEMEI-JE, kot so:
* legitimnost, ki jo dajeta prostovoljna in učinkovita organizacija in drugačna vloga člana, in sicer:
- s podpisom pristopne izjave,
- s podelitvijo članskih izkaznic in vsakoletnim obnavljanjem članstva,
- z razmejitvijo odnosa med članom in nečlanom sindikata.
uveljavljanje sindikalnih dejavnosti. poklicnih sindikatov in interesnih združenj tega, kot samostojnih delov zveze sindikatov,
* zaščita ekonomskih in socialnih interesov delavcev,
* opozicija oblasti in pogajanje z delodajalci na področju ekonomske in socialne varnosti delavcev,
- priprava in podpisovanje kolektivnih pogodb (na ravni republike, panoge, poklica, regije in podjetja) s poudarkom na ceni dela, zagotavljanju pogojev dela in zagotavljanju delovnih mest z zagotovljenim pristankom sindikata pri zmanjševanju delovnih mest.
* pri pogajanjih z delodajalci si bomo prizadevali za socialni mir. saj smo zainteresirani za razvoj in ga podpiramo, vendar ne za ceno, ki bi ogrožala delavčevo eksistenco,
* organizirali bomo in vodili stavke v primerih, ko s pogajanji ne bomo mogli zagotoviti naših zahtev iz kolektivne pogodbe, ali ko bomo le tako lahko zaščitili interese delavcev in članov,
* pogajanja in stavke se bodo organizirale in vodile predvem v sindikatih dejavnosti in poklicnih sindikatih, na osnovi pooblastila članov oz. delavcev, kar ne izključuje možnosti stavk, ki jih- organizira in vodi sindikalna organizacija v podjetju,
* sindikat mora imeti svoj program, opredeljene cilje, metode in načine
delovanja in v tem smislu mora ostati politična organizacija in doseči, da bo naša politika upoštevana kot pomemben dejavnik pri odločanju.
KAKO SE ORGANIZIRATI?
- Organizirati se je treba v panogah in poklicih na regijski in republiški ravni,
- ukiniti sedanje osnovne organizacije in ne samo spremeniti ime v sindikat podjetja. Izvoliti sindikalne poverjenike, ki bodo spremljali ure-sničevnaje kolektivne pogodbe, se med seboj povezovali in sodelvoali z izvršnim odborom panožnega in poklicnega sindikata,
- v podjetju so le člani in sindikalni poverjeniki, ki preko sindikalnih skupin predvem registrirajo sindikalno problematiko v podjetjih in jo prenašajo na Izvršni odbor svojega panožnega in poklicnega sindikata,
- sindikat panoge ali dejavnosti obravnava problematiko v podjetjih, predlaga rešitve, postavlja pogoje in se pogaja ter izvaja pritisk,
- zagovarjamo panožno in poklicno sindikalno organiziranost na ravni regije, ki je hkrati konstitutivni del regijske oblike organiziranosti. Posedaj sta se panožna in regijska organiziranost potrdili kot najbolj avtonomni.
Cesa nočemo?
* Nočemo biti stranka, si deliti oblast, soodločati v parlamentu in sklepati koalicije z drugimi strankami,
* nočemo biti odvisni od države in političnih strank.
* nočemo sindikalnega monizma, ker ne vzpodbuja sindikalne konkurenčnosti, ampak vodi k monolitnosti,
* nočemo biti frontni del SZDL in nočemo, da bi naš program izviral iz programa zveze komunistov,
* sindikati dejavnosti in poklicni sindikati v regiji oz. na Obali nočemo biti samo oblika in metoda dela republiških odborov.
Obalni svet ZSS Koper
Kako poteka delo projektne skupine za reorganizacijo Droge?
Podatki so zbrani, groba shema je izdelana. Pripravljajo kriterije za stimulativno nagrajevanje. Toda zaradi velikega števila zaposlenih, njihove raznolikosti oz. raznolikosti njihovega dela, je delo projektne skupine zahtevno.
Primerjanje preseganja normativov pri delavcih po obratih in doseganje planov je velikokrat v nasprotju z logiko.
Vodja projektne skupine, tov. Mirko Skoda, meni, da mora biti vsem delavčev v podjetju ponujena enaka možnost zaslužka, vendar pod pogojem, da so normativi po obratih poenoteni. Meni, da pri 80 % doseganju norm lahko delavec prejme celo plačo, za preseganje le te pa mu pripada stimulativni del.
Kratek pregled vsebine seje DS - 22. 12. 1989
DS je sprejel sklep o nabavi nove opreme v proizvodnji kave. Dotrajanost pražilca in ozko grlo pri mletju kave narekuje poseg v obnovitev proizvodnje linije. Pri izbiri opreme je raziskovalni sektor izhajal iz danih možnost1 (prostor, kapacitete, finančna sredstva). Izbral je opremo firme PROBAT (ZRN), ki je znana po kakovosti svojih izdelkov. Tudi obstoječa oprema predelave kave v Začimbi je bila nabavljena pri njih.
Investicija obsega sledečo opremo:
- pražilec kapacitete 1500 kg/h
- mlin kapacitete 900 - 1000 kg/h
- silos za praženo kavo
- odstranjevalec kamnov
- laboratorijski pražilec in kolorimer.
Vrednost investicije je 1.407.295.- DEM Plačilni pogoji: 30 % avans ob podpisu pogodbe
70 % akreditiv (50 % od dospetju opreme, 20 % po	montaži).
S to investicijo bomo sodegli urejen tehnološki proces predelave kave od surove kave do mletja pražene kave.
Posodobiti bo treba še pakiranje kave.
Pri uvajanju programa Maestro so se pojavile težave v oddelku izdelave hrane, ketchupa in omak v obratu Argo. Težave so pri doziranju in etiketiranju izdelkov saj sta dozirka in etiketirka dotrjani in	iztrošeni,	tako.	da	ne
omogočata izdelavo kakovostnega proizvoda. DS je	sprejel sklep	s katerim
soglaša z nabavo dozirke in etiketirke.
Delegati so bili seznanjeni z vsebino poročila generalnega direktorja o službeni poti v Avstralijo (poročilo smo objavili v tem glasilu).
Imenovane so bile inventurne komisije
Delavski svet je razpisal dela in naloge za direktorja sektorja controlling.
Na seji je bila podana informacija o neuspeli javni dražbi za skladiščno halo s pisarniškimi prostori v Samoboru. Dražba je bila razpisana drugič. Interesentov ni bilo.
Delegati so se seznanili s finančnim stanjem podjetja Droge. Podatki, ki jih je posredoval direktor finančnega sektorja so naslednji:
Zadolženost podjetja
k1,'S,	«t;ggs
15.12.1989	7.5 mio DEM
Zunanja zadolženost predstavlja 72 % bančnih sredstev, 28 % sivega trga. Neplačana realizacija ta se stalno in zanesljivo povečuje.
V septembru	28 mrd
V oktobru	51 mrd
V novembru	75 mrd Struktura neplačane realizacije -deleži po republikah: Slovenija 13 mrd
Hrvatska 21 mrd ostalo 41 mrd.
Sprejeti ukrepi za izboljšanje stanja - ne prodajamo več v Srbijo. Ukrep, ki se še ne izvaja - nagrajevanje potnikov po plačani real'
4.4 % fakturirane 5,9 % fakturirane
6.5 % fakturirane
Neplačane obresti
september	298 mio
oktober	705 mio
november	1.099
:alizaciji.
7,9 % obračunanih 17,5 % obračunanih 16,1 obračunanih
ukrepi - prodaja z agresivno politiko izterjave.
Zaloge
30. 1. 1989 30. 11. 1989
26 mrd 209 mrd
Iz. bilance stanja per 30. 9. 1989.
bilančna vsota
premoženje DROGE aktivo - dolgovi finančno posredniški položaj čista obratna sredstva
26.123.000 S 14.492.513 $ 2.784.998 $ 3.196.793 $
Narava, zdravje ... Ljubljana
Droga sc je letos že tretjič udeležila sejma NARAVA-ZDRAVJE, ki ga Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, v sodelovanju z rastavljalci, organizira že nekaj let zapored. Na sejmu, od 18. do 22. oktobra, je Droga v 8 vitrinah predstavljala svoje nove proizvode, INDIAN IEA s kardamomom in meto nov neoluščen riž in proizvode iz porgrama MAESTRO.
Z vsakodnevno degustacijo planinskega čaja je k svojemu razstavnemu prostoru vabila otroke, starejši obiskovalci in poslovni parterji pa so degustirali predvsem nove mešanice indijanskega čaja. Informacije o navedenih proizvodih so dajali sodelavci iz razvojnega oddelka.
Generalni direktor, Franc Ohnjec, nani je posredoval poslovno porodilo s potovanja v Avstralijo.
Opis vtisov, mnenj, sociodemografskih podatkov, predlogov
1,v sama odločitev /a potovanje, bivanje in izobraževanje v Avstraliji je sprožila v našem podjetju vrsto namigovanj in ugibanj. Vse to pa seveda ni bilo javno sproženo, temveč tema bolj ali manj dobronamernih pogovorov. Oh povratku je sedaj popolnoma jasno, da je hil cilj izključno strokovno-i/.ohraževalne narave, seveda pa razumen človek nikoli ne zapre vrat /a seboj pred potencialnimi možnostmi. Toliko za uvod in ogrevanje.
Opis Avstralije:
Sama država Avstralija je kontinent izjemnih razsežnosti, tako da mora Evropejec pozabiti »normalne razdalje«. Sam prelet Avstralije z letalom traja pet ur, kar pomeni četrtino celotne zračne razdalje do Evrope -kot nasprotje njeni velikosti pa je gostota naseljenosti, saj celotno prebivalstvo Avstralije trenutno ne presega 17 milijonov (l) prebivalcev (v ilustracijo: število prebivalcev v Tokiu znaša 70 % celotnega prebivalstva v Avstraliji). Več kot 70 % celotnega prebivalstva je naseljeno na vzhodni obali, kjer so tudi največja velemesta: Sydney. Melbourne, Brisbane, Adelaine, Canberra. Avstralijo imenujejo tudi »talilec narodov«, saj po uradnih podatkih tu prebiva 130 različnih narodov. Zadnji dve leti znaša emigracijski prirastek 132.000 in 140.000 priseljencev, ciljna vrednost za leto 1989 pa je prav tako 140.000 priseljencev, medtem pa se naravni prirastek prebivalstva giblje med 120.(MIO - 130.000 prebivalcev že od 1981 dalje; kot je razvidno iz skopih podatkov, gre za vodeno populacijsko politiko, ki naj bi pomenila optimum med gibanjem družbenega proizvoda in socialno politiko. Čutiti je rahlo nestrpnost do rumene rase povzročeno s pritiski, da se omogoči »ljudem iz čolnov«, Vietnamcem, človeku dostojno življenje, prehodom Honkonga v upravljanje Kitajski (1997) ter ekspanzijsko politiko investiranja Japoncev, posebno v turizmu - pesimistične, neuradne napovedi predvidevajo resno nevarnost, da Japonci prevzamejo v upravljanje celotne panoge <21. Med najbolj propulzivne panoge se uvršča turizem, ki ustvarja več kot 6 % brutto družbenega proizvoda, saj doprinese 4,5 milijarde $ tujega priliva (približno enako kot izvoz premoga, omogoča zaposlitev
430.000	zaposlenih). V naslednjem desetletju se predvideva prihod 5 milijonov tujih turistov1.
111 konec junija 1988: 16.531.900 prebivalcev
(2) v upravljanje se podrazumeva v lastništvo
(3) oversea-visitors
Posebno zanimiva se mi zdi primerjava med avstralsko zadolženostjo in inflacijsko stopnjo14’, ki znaša 7,3 % povprečno v zadnjih dveh letih in so pričakovanja za letošnje poslovno leto 1989/90 4,25 % in v naslednjih dveh finančnih letih 1,1 3,5 %. Tako relativno visoko inflacijsko stopnjo pripisujejo dvema glavnima vzrokoma: nivo ekonomske rasti, ki vpliva
na inflacijo in povpraševanje ter ključne uvozne surovine, posebno nafta. Nekaj povsem drugega pa so podatki o zadolženosti. Brutto zadolženost Avstralije je ob koncu leta 1988 znašala 120.3 milijarde A$ (v primerjavi z našo cca 24 milijard A$), od tega v privatnem sektorju 64,1 milijarde A$, v javnem sektorju pa 56,2 milijarde A$, kar pomeni 40 % avstralskega družbenega proizvoda - medtem pa je netto zadolženost161 znašala 93,3 milijarde A$. Posebno zanimivo, kar je za nas opozorilo, je to, da do konca 1991 zapade 50 % dolga, kar bo, po mojem osebnem prepričanju, povzročilo spremembe v restriktivnosti njihove uvozne politike. Če se sedaj vrnem nazaj na našo in njihovo zadolženost ter na našo in njihovo inflacijsko stopnjo, je več kot očitno, da nima smisla iskati vzroka v naši zadolženosti, temveč obstajajo globji vzroki za to (seveda pa namen tega poročila ni razmišljati o naši inflaciji). Mogoče bi bili zanimivi osnovni podatki o avstralskem uvozu. Mesečno se giblje avstralski uvoz od 3,5 - 4 milijarde A$ ter že vrsto let dosega višek v oktobru in novembru, za kar je glavni vzrok Božič (povprečna avstralska družina porabi več kot 1.000 A$ za božična darila). Največji izvozniki v Avstralijo so (1987-88): /.DA 8,5 milijarde A$, Japonska 7.8 milijarde A$, Zahodna Nemčija 2,9 milijarde A$, Taiwan 1,74 milijarde A$, Nova Zelandija 1,73 milijarde A$, Južna Koreja 1,02 milijarde A$ in Kitajska 851 milijonov A$. Jugoslavija je v lanskem letu izvozila za 60 milijonov A$ (Slovenijales 17,5 milijonov, Gorenje 7,5 milijonov, Šipad, Podravka 2 milijona. Kraš 1 milijon A$).
Kljub temu, da so numerični podatki lahko zanimivi, pa njihova prevelika gostota zmanjšuje prepričljivost, in bi tako s temi številkami končal osrednji del poročila. Poslovno-izobraževalni del mojega bivanja v Avstraliji:
Glavnino poslovnega dela sem opravil v firmi Cap Com Avstralija, ki je brookerska'7’ serviserska firma s področja računalništva. Moram poudariti, da je dokaj poseben občutek. ko se ponovno znajdeš na dnu hirar-hične lestvice (priporočam dolgoletnim direktorjem, da poizkusijo) in moraš pokazati svoje delovne vrednosti. Za jugoslovanske razmere je firma majhna, vendar tipične velikosti za avstralske (v Avstraliji je
137.000	firm). Mislim, da sem povzel osnovne smernice in določeno znanje o računalniških trendih, opremi, seveda pa je to daleč od tega, da bi se približal računalniškemu strokovnja-
ku. Cap Com je tesno povezan s servisiranjem opreme Digitela, ki je številka dve v računalniškem svetu. Svak je tudi zaposlen v Digitalu, tako da sem uspel marsikaj spoznati in sc seznaniti z njihovo poslovno filozofijo. Posebno zanimivo področje sem spoznal v Caltex-u. njihovi največji rafineriji (letni prihodek 2,4 milijarde A$). in to je njihovo kadrovanje (strokovnjakov), način administracije. družbeno življenje v firmi in njena povezanost z okoljem. Izjemno zanimive izkušnje pa sem dobil na področu kmetijstva (nekoliko farm je po površini večjih od Slovenije, največja pa presega velikost Anglije) - najpomembnejša je vzgoja sladkornega trsa in riža. Obiskal sem tudi
Nageljnove Žbice
(Carvophvilus aromatieus I..) - klinčki
Dišeči klinčevec je zimzeleno drevo, ki zraste do 15 m visoko in daje največji pridelek pri starosti od 5 -12 let. Doma je iz Moluških otokov, gojijo pa ga v večjem delu tropskega sveta.	'
Uporabljajo se posušeni cvetni popki, obrani tik pred cvetenjem. Nageljnove žbice (ki nimajo z nageljni nič opraviti) so prastara začimba. Najprej so jih začeli ceniti v vzhodni Aziji. Kitajci so jih uporabljali že v III. stoletju pr. n. š. proti bolečim dlesnim in zoper slab zadah iz ust ljudi, ki »pretirano ljubijo« česen.
Evropa je to začimbo spoznala relativno pozno, menda v četrtem stoletju. Dobavljali so jo beneški kupci od svojih aleksandrijskih kolegov. Potem pa so se dogodki odvijali podobno kot pri muškatu: portugalska zasedba otokov, monopol, nizozemska zasedba otokov, še večji monopol in brutalen teror. Pa spet Francozi, ki so ukradli nekaj sadik, in konec monopola.
Nageljnove žbice imajo tudi zdravilni učinek, zelo pomirjevalno delujejo na želodec, zbujajo apetit, izboljšujejo prebavo, in ker delujejo antiseptično, se pogosto uporabljajo v zobozdravstvu.
Imajo močno in specifično aromo in pekoč okus. Z njimi začinjamo predvsem sladke, pa tudi nekatere slane jedi. kot so različni kompoti, sadne sladice, tudi drobno pecivo nenadomestljive so v kuhanem vinu (briilo), z njimi začinjamo nekatere salame, svinjsko pečenko, divjačino in nekatere mesne juhe.
V sladkih jedeh se najbolj kombinirajo s cimentom, kardamomom in
tovarno sladkorja in se seznanil z osnovnimi pokazatelji poslovanja (produktivnost, energetska bilanca....).
Na področju trženja sem pregledal veliko trgovin vseh velikosti in tipov ter naše poslovne partnerje v Avsfa-liji. Zastopani smo izjemno malo in nam potencial tržišča omogoča velik skok. vendar le ob upoštevanju določenega spleta ukrepov (tržno-razvoj-nih).
141 inflacijska stopnja se izračunava kvartalno z obdobjem predhodnega leta
,5) finan. leto 30. junij - 1. julij naslednje leto
(6) brutto zadolž. minus devizne rezerve - zadolženost v tujini 171 posredniška
GENERALNI DIREKTOR Franc OHNJEC
limonino aromo, v slanih jedeh pa s poprom, lovorivim listom in čebulo. Uporabljamo jih v majhnih količinah. Preveč nageljnovih žbic da hudo vsiljiv okus in vonj. Ponavadi uporabljamo cele žbice, le za peko jih zmeljemo.
NAGELJNOVE ŽBICE
ICnryophyllor aionuilicut)
/.a hladne zimske dneve, ko je mar-tinovo že za nami in dobrega vina še ne manjka, priporočamo KUHANO VINO (briilo).
KOLIČINA ZA 1 OSKBO:
2-2 1/2 del belega vina, 2 žlici sladkorja (sicer po okusu), 2-3 klinčke, košček cimentove skorje, rezino limonine lupine.
V vino damo sladkor in vse začimbe, segrevamo pa le toliko, da postane vroče. Precedimo (ali tudi ne) in ponudimo v ustreznem kozarcu, ki ga ovijemo s prtičem.
Helena ČOK
Spoznavajmo domače in tuje začimbe
DROGIN SILVESTERSKI TV SPORED
Ste bili zdoma zadnjo noč v lanskem letu? No, potem ste zamudili vsakoletni Drogin silvestrski tv spored, ki je bil takle:
08.00 - Prva jutranja poročila - Za prijeten začetek dneva smo sladko lagali.
08.15 - Za dobro jutro - Ansambel »The zmeraj the eni in the isti« ; nam je pokazal, kako ga zna svirati
09.00 - Otroška matineja - Našim najmlajšim smo predstavili nekaj pravljic, katere smo v letu 1989 poslušali v naši DO
10.00 - Se pomnite, tovariši? - Vsakoletni intervju s tovariši, ki so zapustili našo DO
11.00 - Dopoldanski koncert - Naš priljubljeni in dobro znani pihalni orkester nam je razkril, kdo ga je letos najbolj pihnil
12.00 - Kmetijska oddaja - V začetku oddaje so nam nekatere izkušene tovarišice povedale, kako je treba okrog šefov rožice saditi, nato pa smo si v zvezi z napotki o krmljenju in napajanju živine ogledali nekaj bližnjih gostinskih lokalov.
13.00 - Vključili smo se v radijsko oddajo Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo in prisluhnili sledečim melodijam:
»Trla baba lan...» - melodija je bila namenjena vsem profesionalnim sestankarjem
»Adijo, pa zdrava ostani...«-Drogi je to pesem poklonil Delamaris »Idi, idi, ne treba reči hvala...« - popevko je poklonila Droga Delamarisu
»Kadar boš ti vandrat šel...« - s to pesmico smo pozdravili naše potnike in šoferje
»lam v Celovcu bo semenj...« - to melodijo smo zavrteli vestnim obiskovalcem sejmov v tujini
»Zaplula jc barčica moja...« - pesmica je bila namenjena vsem, ki stojimo na pragu novih dogodkov
»Hej, mašinca, zagodi!« - melodija je bila namenjena vsem strojepiskam
14.00 - Skrita kamera - Tokrat smo jo namestili nad točilno mizo v gostilni »Istra« in je bila torej oddaja še posebno zabavna
15.00- Muppet show-Videli smo, kako potekajo poslovne večerje
18.00 - Kulturna oddaja - Zal je odpadla zaradi pomanjkanja gradiva. Nadomestili smo jo s posnetkom, ki jc lani požel največ smeha: naši domači humoristi in njihova poslovna poročila
19.30-TV dnevnik:
- Zunanjepolitični komentar je zajemal afero Ifapi
- Domače novice : uradno smo potrdili vse,- kar se neuradno šušlja
- Športna poročila: videli smo, kako izvrstno so nekateri člani naše DO vozili slalom med vrstami predpisov in ukrepov
- Vremenska napoved je obljubila dosti grmenja in malo dežja, skratka sušno obdobje
20.00 - Silvestrski spored
- Prvi so nastopili znani domači humoristi in nas seznanili s planom za leto 1990
- Sledil je nastop priznane folklorne skupine Šankisti, ki nam je predstavila bogato zakladnico svoje ustvarjalnosti
- Za resnejše gledalce smo pripravili kratko poročilo o obdobju september-december 1989 z naslovom »Ko mačke ni doma«
- Pod skupnim geslom »Psi lajajo, karavana gre dalje« smo nato prisluhnili nekaterim napovedim o tem, kako bozanaprej v naši DO
- Opolnoči smo si seveda čestitali in (kot ponavadi!) lagali sami sebi
- Kot vsako leto nas je nato do zore spremljala plesna glasba, da bomo znali vse leto plesati tako, kot bodo nekateri godli.
S.	Požar
Naša DO od A do Ž
Ta abeceda ima korenine v letu 1978, ko sta se združili DO Droga in DO Delamaris. Od takrat pa do danes je bilo bilo dosti sprememb: ljudje so odšli, ljudje so prišli, ene proizvode smo opustili, z drugimi smo začeli na novo itd. Abeceda, ki vam jo predstavljamo v tej številki je »predelana« tako, da odraža današnje razmere.
Argo prvi se predstavi,
Ajdov žgane osvaja svet,
Ajvar dober je s kotleti,
Alfonz za sestanke vnet.
Burcaffe poživlja srca,
Brinjevec ti v glavo gre,
Be-be čaj se pije z dudo,
Bezeg na pomlad cvete.
Cimet plačamo v devizah. Celofan postal je križ,
Cene so nam podivjale,
Curry kot nalašč za riž.
Caj je nadomestek kave,
Česen ti spomin krepi,
Cačovič obrajta cifre,
Cek brez kritja prida ni.
Dnevnic se nihče ne brani, Drogo ljubi narkoman,
Dolher s cenami se žoga,
Deficit nam ni neznan.
Ena plača standard dviga, Enkrat letno prost kot ptič, Etikete - večna zmeda, Embalaža je hudič.
Fi je prvi zlog filetov,
Figa isti ima pomen, Fla-Vor-Aid - pobarvan zvarek, Franka reši vsak problem.
Gringo je za pasje dneve, Gospodarstvo star je trik,
Gobe terjajo previdnost, Generalni - naš rešnik.
Hren do solz ti dušo gane,
H P je posrečen vic,
Habjanič slavi november, Honorar ti »zvrta« stric.
Izola se z Argom hvali,
Ingver prav nerad gre v mlin. Investicije nas žrejo,
»Istra-bar« je vir skomin.
Juhe stiskajo se v kockah.
Jurčki dragi kot žafran,
Janež vsilimo dojenčkom,
Janko telefonu vdan.
Kosovel ne piše pesmi,
Krajnc jc s Štajerske doma, Kumina črevesje lajša,
Kava onkraj je sveta.
Lovor ni samo za vence,
Lipa ima žlahten duh,
Lojze strašno rad robanti, Limonada ni od muh.
Majaron gre v krvavice,
Mak med žitom se dobi,
Manuela zbira trave,
Mišo z žogo se bori.
Mana je hrvaška meta,
Navodil se vsak boji,
Nestrokovno se maščuje,
Nočni šilit poznamo vsi.
Ovnič muči se s carino.
Olje - to je vražja zmes,
Ostroumnost pol nam kaže -Osem ur je pavze vmes.
Plači reče se dohodek,
Polži jadrno beže,
Ponedeljeki so neznosni,
Poper mrzli kri zavre.
Ramzes vrsta je konzerve,
Riž ti nadomesti kruh,
Rebec muči paragrafe,
Revež dan pred plačo suh.
Sepič ljudi telefon,
Sol v Sečovljah se dobi.
Sindikat bi rad kaj storil - Satan se mu v pest reži.
Šipkov čaj je boljši z vinom,
Sefa ne izbereš sam,
Sorgo mlati računalnik,
Šifre nove dan na dan.
Tozdi so že zgodovina,
Tajnica ve sto stvari,
Tugo - večni pikolovec,
Tanjo telefax jezi.
Ura rana nas preganja,
Um nam vedno sije nov,
US dolar tlak nam dviga,
Urnik krač ob dveh domov.
Vzorci niso le za kupce.
Veze službo ti dobe,
Vinko seli se v Začimbo -Vesni pade zdaj t' roke.
Zvezni zavodi so muka,
Zakon ima lukenj sto,
Zvezdan varno te popelje.
Zbori malo peli so.
Žgance zbolje lačna mladež, Zivilijada - mali raj,
Žajbelj prepodi angino,
Ze je abeceda v kraj!
S.	Požar
Kunigundini zaupni pomenki Letno poročilo o nesrečah pri delu
Draga Kunigunda, okrog vogalov se šušlja, da lahko pričakujemo korenite kadrovske spremembe. Kaj meniš, koga bodo doletele? Spet samo tiste bolj spo-
daj
Eden iz pritličja
Mar ti izraz »korenite« nič ne pove? Kdaj pa so še bile korenine zgoraj?
Draga Kunigunda, nekateri trdijo, da se vožnja z lastnim avtomobilom v službene namene ne izplača, drugi pa trdijo nasprotno. Kaj je po tvojem res?
Draga Kunigunda, kako to, da se Sektor trženje še vedno ni preselil v upravno stavbo in zakaj v tej stavbi še niso končana tako imenovana obnovitvena dela?
2eljan spremembe Zmanjkalo je rožnate barve.
Pešec
To je odvisno od tega, če si obračunaš samo dejansko prevožene kilometre ali pa tudi tiste, ki jih opraviš s službenim avtomobilom.
S.	Požar
Miha Špičil je čital poročilo nekega strokovnega odbora in se pri tem tako smejal, da mu je vzelo sapo in je bil zato tistega dne nesposoben za delo. Pepc Dlaka je že ob šesti uri zagledal svojega šefa na delovnem mestu in od presenečenja omedlel. Peljali so ga domov, ker je bil tistega dne nesposoben za delo.
Nace Cukard je ravno hotel srkniti požirek močnega, ko je v pisarno nepričakovano stopil direktor. Nace je v zmedenosti pogoltnil pijačo s kozarcem vred, zaradi česar so ga odpeljali v ambulanto.
Mica Potisk je tako naglo planila s šefovih kolen ob nepričakovanem prihodu sodelavca, da si je zvila gleženj, šefu pa je s komolcem izbila zob (ostale mu je izbila žena). Oba so odpeljali v ambulanto.
Miha Pretresen se je ob podatku, koliko alkohola ljudje popijejo med delovnim časom, tako silno razžalostil, da je iz obupa zvrnil nekaj kozarcev, padel po stopnicah in bil tisti dan nesposoben za delo.
S.	Požar
Redkost D8.A50- L1N05T
ODPRTJE THAVHATa ODPflDUE IHAVCO= STEPA M TLASTI HED REKA
SESTAVIL tok KuriUA
UOVO LETO ugivzA
NICA
TIBAKI
/tt.Osr70/J
UAOOJI--
IZUMRLO
“BT0 -100
GOVEDO
KIIKOLA
TE5LA
VADITELJ
PEROCI
MOŠKO
IME
Potomec
Dovršui
PRETEKLI
ČAS
HIDEKI
T070