Razne stvari. Iz domačib. krajev. Za vseučilišče v Ljubljani vlada po vsem Slovenskem veliko navdušenje. Na Kranjskem so začele že občine, politična druStva, bralna društva, posojilna društva pridno pošiljati na Dunaj zahteve za slovensko vseučilišče. Na vprašanje, kako bi naj naša županstva, oziroma društva sestavila zahteve za vseučilišče, podajemo naslednji obrazec: »Visoko c. kr. rainisterstvo za uk in bogočastje! Odbor občine (društva)  je v svoji seji dne izrekel soglasno prepričanje, da je ustanovitev vseučilišča v Liubljani za Slovence in tudi druge narode na jugu Avstrije živa potreba, in je zategadelj sklenil prositi visoko c. kr. vlado, da čim preje izposluje takSno vseučiliSče. Ta sklep si usoja predložiti v najblagohotnejše uvaževanje udano podpisano županstvo (dru- štvo). Županstvo (društvo) v (Pečat. Podpisi). Prošnja se naj pošlje našim poslancem, ki jo bodo izročili visoki vladi. Naslov za poslance, ki zadostuje, se glasi: <Blagorodni gospod N. N., državni poslanec. Dunaj. Državni zbor.» Štajerski Slovenci, pokažimo z mnogobrojnimi prošnjami, da vemo ceniti visoko vrednost vseučilišča za narodno prosveto! Občinski odbor občine Griže sklenil je v svoji seji dne 11. novembra t. 1., da se takoj vloži proSnja za ustanovitev vseučiliSča v Ljubljani. Ta prošnja odposlala se ie takoj državnemu poslancu Berksu. Slovenske občine, posnemajte občino Griže! Ljubiteljem mladine toplo priporočamo naslednjo knjižico: «Nedolžnim srcem». Pesmi s slikami. Zbral Anton Kržič. Založilo društvo «Pripravniški Dom» v Ljubljani. Cena 1 K 20 v. Cisti dobiček je namenjen «Pripravniskemu Domu». V Gočovi pri Mariboru se je izvolil županom mož, od katerega pričakujemo, da bo opravljal svoj posel v narodnem, slovenskem duhu. G. »sekreterju« menda ta izvolitev ne bode po volji, a naj se tolaži, da se v bodoče sploh ne bo več ravnalo po njegovi glavi. Narodna odločnost in zavednost se je začela tudi v naši občini vzbujati. V Hajdini pri Ptnju so našli pretekli teden v gozdu ob cesti v grmovju žensko truplo, ki je po izpovedbi zdravnikovi ležalo ondi že kakih 6 mesecev. Ker je bilo truplo že močno segnito, se ni moglo dognati, je li to nesreča, ali hudobija ali zločin. Tudi se ne ve, kdo in od kod je dotična ženska. Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se je blagoslovilo ono nedeljo novo šolsko poslopje. Blagoslovil ga je 6. g. dekan Jurčič iz Št. Lenarta. Navzoča sta bila domača duhovnika, domače in sosedno učiteljstvo, okraini nadzornik dr. Bezjak, načelnik krajnega Solskega sveta, šolarji in precejšnje število Ijudstva. Pri Sv. Benediktu Jbo odslej petrazredna Sola kakor je že pri Sv. Antonu in Lenartu; pri Sv. Rupertu in Juriju pa bo prihodnje leto, pri Sv. Trojici bo mesto tri-, Stirirazredna šola. Sv. Anton v Slov. gor. Dne 12. sept. t. 1. je umrla tukaj blaga žena gosp. Jurija Ceh-a, veleposestnika v Andrencih. Začela je bolehati vsled žalosti, katero ji je povzročila prerana smrt omožene hčerke. Pokojnica je bila vzgledna mati, dobra gospodinja in vrla katoličanke, katera je tudi vzgojila pridne in poštene otroke. Kako priljubljena je bila pri sosedih in znancih, to je pokazal sprevod, ki je bil v nedeljo, 15. sept. Vdeležilo se ga je črez 500 ljudi, kateri so spremljali pokojnico na zadnjem potu k večnemu počitku. Počivaj v miru, dokler se ne vidimo nad zvezdami. Od Sv. Barbare pri Mariborn nam poročajo, da ondotno prebivalstvo žaluje za prvim cerkvenim ključarjem, Anton Bela, ki je dne 20. m. m. po 8-dnevni bolezni mirno v Bogu zaspal. Star je bil 59 let. Vse žiyljenje je večinoma deloval za občne potrebe. Bil je nad 12 let župan y Koreni, čez 34 let cerkveni ključar, zvesti ud bralnega društva in iz davnih časov naroCnik »Slov. Gosp.c On je bil edini vedno prvi volilec slovenskih poslancev in je spreobrnil marsikaterega polovičarja — nemSkutarja, v narodnjaka, katerih tukaj zelo pogrešamo. On je bil eden taistih, ki je skrbel za cerkveno olepSavo o priliki sv. birme, raznih procesij itd. Pri stavb' župniSča Je on največ deloval in mu gre velika hvala za njegov trud. Bog mu poplačaj njegovo izvrstno življenje z veseljem v nebesih. Ostavil je ženo s 5 odraslimi otroci. Vlak skočil s tira. Na progi CeljeStore je 8. t. m. ob 10. uri zveCer skočil s tira tovarni vlak. Skočilo ie s tira pet voz in sta se s tem oba železniška tira zaprla. Ob 2. uri po noči se je posrefiilo, napraviti levi tir prost. Brzovlaki so imeli radi tega zamudo. Umrla je dne 31. oktobra t. 1. pri Sy. Tomažu Marjeta Caf, mati gosp. župnika in dekana, v 87. letu svoje starosti. Pri pogrebu na vernih duš dan je bilo 10 veleč. duhovnikov. Blaga mati se priporoča v pobožno molitvo in spomin. Iz Lepenje vasi pri Mozirju nam pošiljajo cvetočo vijolico in cvetoč zimzelen, ki sta se našla na prostem. Pristavljajo še, da tudi teloh kaže na prisojnih krajih svoje rudeče-bele glavice. To je pač izredno za mesec vernih duš! Martinova gos med cvetjem! Duhovniške vesti. Umrl je dne 11. t. m. 6. g. Pavel Hrovat, župnik v Št. Petru v Savinjski dolini. Pogreb je bil danes ob 10. uri predpoldan. Njegovi blagi duSi svetila Dopisi. Sv. Vid niže Ptnja: (Ob6inske s t v a r i.) Malokedaj, ali lepše rečeao, nikdar se od nas ni6 ne sliSi v vašem cenj. listu. Zato pa vam danes naznanjam, kaj da z nami tukaj dela naS gospod ob6inski predstojnik Schoschteritsch. V nedeljo, dne 26. oktobra je biio pri cerkvi oznanjeno, da je odložil dosedanji mrtvaški ogleda svojo službo, in da se je na to mesto postavil gospod Jakob Ilovšek v Sv. Vidu, in da se mora zanaprej plačati za vsak pregled 2 K. Dosedaj se je pobiralo samo eno krono, od sedaj naenkrat pa se bo moralo dajati po dve kroni. To zvišanje bo jako hudo zadelo uboge farane, posebno pa vini6arje. Ali g. Šošterič, vi ni6 ne premislite, da ubogi ne more toliko plačati, posebno v sedanjih slabih časih. Saj bi se lahko namestil tudi cenejši ogleda, saj bi mnogi tudi sposobni možje radi to službo prevzeli. Aato pa, predragi davkopla6evalci ob6ine PobreS, ob6inske volitve imate pred vratmi, sveta vaša dolžnost naj bode, da si pridobite drugega predstojnika, ki bo imel srce za ubogega trpina, in kateri bode zastopal vaSe koristi. Pri zadnjih volitvah ste pokazali, da ste junaki, torej tudi sedaj na noge. Daj vam Bog sre6o! Več kmetov. Iz Slovenskih goric. (Premisljev a n j e.) Dne 5. oktobra t. 1. je ptujski advokat Ambroži6 na vsenemSkem shodu v Mariboru izrekel te-le besede: »Dobrega nemškega duha je slovenski pisan »Štajerc«. Slovenski kmet, ali si res slep, da ne vidis, kaj je v teh besedah ? Kratko pomenijo te besede: »Štajerc« deluje za Nemce proti Slovencem v škodo Slovencem. Glej! In na ravno tistem shodu so sklenili Nemci na vse kriplje delati na to, da se pokupujejo slovenska posestva na slovenskem Štajerskem ter se na njih naselijo Nemci. Slovenski kmet, ali ti ni ljuba in draga doma6a gruda, doma6a zemlja, o6etova hiša? Ali je to tvoj prijatelj, ki te ho6e pognati iz rodne zemlje, 6ez doma6i prag? Tudi so sklenili Nemci takrat, da se morajo vse ljudske šole ponem6iti. Slovenski kmet, oče, mati! Ali niso vaši Ijubi otroci vaš največji, najdražji zaklad? Glejte, in ta najdražji zaklad, vaše otroke, vam ho6ejo Nemci potujčiti v nemških šolah, oslabiti v njih srcih sveto vero, ki ste jo vi njim prvi zasadili v nežna srca, da se bodo potem sramovali svete katoliške vere — pa tudi vas! Ali so taki ljudje vaši prijatelji? In glejte, zastopnik teh ljudij in izvrževalee njihovih sklepov je ravno »Štajere«. Kdo so namre6 ti Ijudje, ki so take sklepe delali? Ali jih ne poznate? Ptujski pek Ornik, ptujski advokat Ambroži6 itd. Ti so imeli na tistem shodu prvo besedo. To so pa najve6ji prijatelji »Štajerca«! Ali še zdaj ne spoznaš >Štajerca«, volka v ov6ji obleki ? Kako dolgo še, slovenski kmet, boS redil gada na svojih prsih? Tako dolgo, da te bo smrtno piknil! Takrat boš spoznal, a prepozno! Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Klic do naših rodoljubov) Cenjeni tomaževski rodoljubi, ustanovite nam zopet bralno društvo! Eelo veselo ie slišati, kako se prebujajo naši slovenski mladeni6i, posebno po Slovenskih goncah, le pri nas ie vse tiho. Kaj je temu krivo? Gotovo to, ker nimamo bralnega društva. če pogledamo okrog, ie gotovo tam največ zavednosti med raladino, kjer so bralna društva zelo razvita. Skoro vse ve6je župnije v Slovenskih goricah imajo bralna društva, le mi smo v tem oziru tako brezbrižni, da ne zastopimo z združenimi rao6mi puta »ptujskemu kresalu«, ki tudi v našem kraju trobi svoj evangelij. Res, da je že bralno društvo bi)o, pa je zaspalo. Ali naj nas to potem odvrne od narodnega .dela? Ne, posebno sedaj ne, ko hočejo naši sovražniki, kakor so izjavili v Mariboru in Radgoni, vse svoje sile napeti, da potuj6ijo nas. Sedaj bodo bralna društva (pa mislina delavna bralna društva, a ne dremajo6a) mo6ni stebri, ki bodo na vso mo6 ovirali delovanje nasprotnikov slovenskih. Tudi mi si postavimo tak steber! Kam bomo prisli, ako se bodo brezverni 6asniki pri nas tako množili kakor sedaj. Res je še dobrih 6asnikov dosti, pa kaj, ker vsak slabega raje v roko prime kakor dobrega. Drugodi kličejo mladeni6i: mi gremo naprej. Ali tudi mi Tomaževčani gremo naprej, ali bomo Se le kedaj začeli za drugimi iti ? Novo stoletje je, nastopimo že v za6etku pot slovenske zavednosti in potem gotovo ne bomo zaostali. Naj se vendar še pred novim letom ustanovi koristno bralno društvo, to bode že lepo dejanje naše zavednosti! Rodoljubi naši, naprej! Z združenimi mo6mi! Tega hrepene6e pri6akuje Tomaževski raladeni6. Iz Kaniže pri Ptaju. (Kdo je urednik «Štajerca»?) «štajerc> se je bahal, da je bil njegov urednik na shodu Netncev v Mariboru, da je lam slovenske kmete branil, ko jih je poslanec mesta Ptuj, dr. Wolfhard baje v svojem govoru napadal. Zakaj pa g. Ornik ni storil svoje dolžnosti kot predsednik zbora? Ker je kot odgovorni urednik tiskan na «Štajercu» Josip Pauko, hotel sem izvedeti, kdo je ta mož in 6e je res bil na nemškem shodu v Mariboru. Iskal sem zastonj. Reklo se mi }e, da Josip Pauko ni urednik, da za to niti ni zmožen; da Pauko list le raznaša, urednik pa da je neki plemeniti Kalhberg! Sedaj pa sem bil radoveden, kdo da je ta »pleraeniti gospod». Reklo se mi je, da to ni niti kmet, niti pek, ampak da je penzijoniran c. kr. poštni uradnik, kateri je prišel v Ptuj, da izdaja in ureduje «Pettauer Zeitung«, da mož niti slovenski ne zna. Penzijoniran uradnik pa je res velika dobrota za k m e t a! Koliko neki stanejo državo vsako leto razni penzijonisti ? Ce je uradnik ali vojak za delo nezmožen, gre v pokoj in dobiva pokojnino od države. Naj mu bode! Vprašamo pa, ali je »plemenitaž Kalhberg» potreben pokojnine, ko je vendar še zmožen delati? Da je za delo sposoben, je najbolji dokaz to, da v Ptuju izdaja in ureduje dva časnika! Kak dobrotnik kmeta je tedaj penzijonist Kalhberg? Če so vsi penzijonisti v naši državi dobrotniki kmeta, potem }e tudi on, sicer pa ne. Cirkovce na Dravskem polju. (Drznost nasprotnikov.) «Štajerc» ali giltna krota iz Ptuja se šopiri v svoji Stevilki z dne 3. novembra, da so dobile Cirkovce na Dravskem polju poštni nabiralnik z zaklenjeno poštno torbo ter pravi, da ne bodejo mogli ve6 nasprotniki «Štajerca» iz poStne torbe krasti, kakor so ga dozdaj. Naj nam pa to rev6e pove, kedaj Je že kdo to zamazano cunjo iz poštne torbe ukral, ker poSten 6lovek si še namreč s tem listom no6e svojih rok umazati, ne pa da bi ga še hodil krast iz torbe. Res je, da je še nekaj zaslepljenih, ki še ne poznajo «volka v ov6ji obleki*, pa sčasom bodo že tudi spoznali namen te giftne krote. Dalje se repen6i dopisun, da bodo dobile Cirkovce žandarsko postajo s Stirimi orožniki. Dobro, a mi želimo, da bi pazili na to giftno kroto, da bi ne lazila po Dravskem polju in s svojimi priliznjenimi besedami vabila ubogega kmeta na lim. — Saj že pregovor pravi: »Poznaš ma6ko, ki od spredaj liže, odzadaj pa praska», ta mačka je pred 6asom rojeni «Nebodigatreba». Priporočil bodem tega kosmatinca tudi Brivcu v Trst, naj ga malo obrije njegovih grdih kosmatin. Dopisniku onega dopisa pa re6em, da ako bi samo «Stajer6evi» pristaši k njemu zahajali, bi mu že davno bilo odklenkalo, kakor bo s6asoma «Štajercu». Bog daj norcem pamet, «Štajercu» pa sre6en rakov pot! CirkovSki fant. Iz Družmirja pri Šoštanju. (Kaj čitamo?) Genjeni «Slov. Gospodar», blagovoli natisniti med svoje cenjene dopise tudi iz naše vasi par vrstic. Z veseljem pri6akujemo vsaki teden tvojega prihoda, ker iz tebe izvemo vsakokrat raznih novic in dopisov iz vseh mogo6ih krajev. Le iz Družmirja se redko ali celo ni6 ne 6ita v tvojem listu. In kaj je temu krivo, premisljujem že dalje 6asa. Menda ni6 drugega, nego da ima Družmirje premalo naro6nikov na «Slov. Gospodar». Vendar pa Družmir6ani tudi radi 6itajo 6asnike, to je resnica. Pa kakšne, moram Se tudi povedati! Ej, kakSne? Seveda «Štajerca». Ker je bilo letos bolj deževno in mokro vreme, utihotapila se je ptujska giftna krota skoro po celi vasi, kjer pridno opravlja svoj Judežev posel. Našel se je celo 6lovek, ki gre od hiše do hiše, reko6: Prijatelji, prebirajmo «Štajerca», kajti vsi smo Štajerci in list, kateri se je rodil v Ptuji, je naša luč(Ha-hal) Da, le verujte njemu in hodite za njegovo Iu6jo, pripeljala vas bode v temni no6i v gozd, kjer bode pred brez Jnom ugasnila, in vi boste drug za drugim telebnili v prepad. Sosedje, dajmo slovo ob novem letu listu nemških kramarjev in advokatov ter si naro6imo liste, kateri so pravi prijatelji slovenskega kmeta! Iz konjiškega okraja. (Lažnjivost »Slovensk. Naroda»). V zadnji številki je pojasnil «Slov. Gospodar>, kako nesramno je napadal «Slov. Narod* poslanca Ži6karja. V doti6ni številki trdi »Slovenski Narod», da je naša duhovščina vsilila Ijudem Zičkarja za poslanca. Kako iz trte izvita je ta trditev, naj pojasnuje sledeče. V Konjicah se je vršila 3. januarja 1901, kakor tudi drugod na Štajerskera, volitev poslanca za V. volilno skupino. Zbralo se je k volitvi v Konjicah 44 volilnih mož; med niimi ni bilo n i t i jednega duhovnika ne. Od teh 44 glasov je dobil g. Ži6kar 31 glasov, g. Hribar 4 glase, Visenjak 1 glas in Čobal 8 glasov. Sodite zdaj sami: ali je bilo sploh mogo6e, da bi bili duhovniki onim eden in tri- deseterim volilnim možem vsilili Žičkarja za poslanca, ko niti eden duhovnik zraven ni bil. Ali ne smeši «Slov. Narod» s svojimi neumnimi trditvami samega sebe? Slov. Gradec. (Blagoslovljenje nemdke šole.) Naši hajlovci so Se vsi hripavi od zadnje nedelje, ko se je blagoslovila slovenjegraška ponera6evalnica. Toliko praske in kričanja v naši dolini že dolgo ni bilo. Pa 6eprav ie najve6ja zmožaost naSih hajlovcev ne v glavi ampak v krepkih plu6ah, vendar sami bi ne mogli napolniti naše doline s svojim vriskom. Zato so si naro6ili iz vseh štirih vetrov sveta pomagače. Dobro znamenje je, da naši Nemci ne morejo sami narediti nobene ve6je slavnosti, ker jih je premalo, ampak morajo za vsaki slu6aj v druge kraje iti na posodo pro3it. V Slovenjigradec so prišli ob tej priliki tudi isti gospod, o katerem je dolgouhi »Štajerc« trdil, da so na shodu v Mariboru rekli, da >slovenski kmet ni pošten.« Iz tega se razvidi, kaki prijatelji slovenskega kmeta so bili zadnjo nedeljo v Slov. gradcu vkup zbrani. 0 nalogi nemSke šole se je veliko govorilo. Kot glavni namen nemške šole se je naglašalo, da mora otroke v nemškem duhu vzgojevati. Prvo torej ni, da se otroci mnogo nau6ijo in dobro vzgojijo, ampak| da postanejo zagrizeni Nemci in nemškutarji. Stariši, pred tako 8olo pozor! večna luč! — Provizorjem v Št. Petru v Savinjski dolini je imenovan č. gosp. Jakob Kranjc, ondotni kapelan. — Razpisana je župnija Sv. Petra v S. d. do 24. decembra. Pri kvartanju nmrl. V Studencih pri Mariboru je bila dne 10. t. m. v neki gostilni zbrana družba kvartašev, med njimi tudi 75 letni mizar Steiner. Ravno je dobil Steiner lepe kvarte, in ko si jih vredi, zmage gotov napove: Sto in durhmarš spikasom! V tem ga zadene kap, zvrnil se je na stran in bil mrtev. V Gaberju pri Pilštanju je zgorela kočarju Josipu Belincu štiriletna hčerkica. Na paši je naredil njej in njeni sestri ogenj ter potem odišel delat na njivo. Deklica je prišla preblizu ognja, obleka se je vnela, in deklica je umrla vsled dobljenih opeklin. V Selnici ob Dravi se je dne 10. t. m. blagoslovilo novo šolsko poslopje po preč. g. kanoniku in dekanu Jak. Bohincu iz Maribora. V imenu okrajnega Solskega sveta je bil navzoč g. nadzornik dr. Iv. Bezjak. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je umrl bivši župan v Št. Lenartu v Slov. goricah v 75 letu svoje dobe. „ Sv. Jurij ob Ščavnici. »Štajerca naročuješ in mu dopisuješ!« Ce sedaj komu v naši lari to poveš, poglej prej, po kateri poti boš srečno odnesel pete. G. Al. Slavič je dal, kakor ste že poročali, javno pri cerkvi oznaniti. da gre vsakega tožit, ki mu Se kdaj to pove. In zdaj od istega časa vsi Jurijevčani skrbno tiščijo usta skupaj, da se bi iim ja ne ukradla iz ust kaka opomba o zvezi Slaviča in »Štajerca«. Naša fara je sedaj najbolj molčeča na Spodnještajerskem! Toda, gospod urednik, na uho Vam povem, da hodi sedaj neki zlobni duh po fari okoli. In ta zlobni duh Sepeče ljudem na ušesa, da ima g. Slavič vendar rad »Štajerca« in njegove nazore. Ta zlobni duh, kako je hudoben!  Iz drugih krajev. Deželnozborske volitve na Goriškem. Društvo »Sloga« je prijavilo naslednje svoje kandidate, same vrle može: I. V kmečkih občinah, ki bodo volile v četrtek, 5. decembra: 1. za sodne okraje Tdlmin, Bovec, Cerkno, Kobarid: dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja in državni poslanec v Gorici, ter Ernest Klavžar, deželni uradnik v pokoju v Gorici; 2. za sodne okraie: Gorica (okolica), Ajdovščina in-.Kanal: Ivan Berbuč, profesor na c. kr. realki v Gorici, ter Blazij Grča, župnik v ŠeiBpasu; 3. za sodna okraja: Sežana in Konlen: dr. Jos. Abram, odvetnik v Gorici, ter Anton Černe, posestnik in župan v Tomaju. — II. Vvelikem posestvu, ki bo volilo v sredo, 11. decembra: Anton JaKončič, veleposestnik in zasebni uradnik v Gorici, Anton Klančič, veleposestnik in župan v Podgori, ter dr. Josip vitez Tonkli, veleposestnik in odvetnik v Gorici. — III. V t r g i h, ki bodo volili v soboto, 7. decembra, poizvedbe Se niso povsem končane. Dosedanje izjave naših somišljenikov se glasijo za dr. Josipa viteza Tonklija. Ako ostanejo tržani pri tem in si izvolijo Tonklija za poslanca, potera ostane eno mesto v veleposestvu prazno, za katero objavi društvo provočasno novega kandidata. Volitve na Hrvatskem je znala vlada voditi tako uzorno, da je madžaronstvo zmagalo na vsej črti. Hrvatska oporba si je priborila le 11. mandatov. Poroka stoletnega ženina. V Alatri se je te dni oženil notar in mestni svetovalec Alviri po kratkem vdovčevanju, v starosti polnih sto let. Mati >mladega« ženina je doživela 105 let. IJpor kaznjencev. Iz Newyorka poroCajo: V Leavenvoodu (Kanzas) se je uprlo 30 kaznjencev v ondotni kaznilnici. Vzeli so paznikom orožje, enega paznika usinrtili in dva ranili ter nato ušli. Konjeništvo je šlo za beguni, enega ubilo in jih več ranilo. Kadilci, pozor! Miss Jane Vithomore v Chicago je tožila pred tamošnjim sodiščem svojega soproga, ker je prekršil zakonsko navado s tem, da po noči vstaja in kadi. In glejte, sodišče ga je obsodilo na ločitev zakona in na povrnitev sodnih stroškov. Ameriški zdravniški honorar. Za brezuspešno zdravljenje Mac Kinleya zdravniki, ki so se mudili nekaj dni ob postelji nesrečnega predsednika ameriških združenih držav, niso računali nič manj nego — 100.000 dolarjev. Darovi naroda italijanskega. O rojstvu princese Jolande je narod v Rimu hotel izraziti svoje navdušenje s tem, da podari novorojenki krasno zibel. Zlatar, ki je izdelal to zibel, pa je tožil v pismu, objavljenem v časopisih, da ne more priti do — denarja, da je prejel le mal znesek tega, kar je imel tirjati, in da ne ve, kdo ga poplača. Stvar je vzbujala veliko nevoljo v najširših krogih in ie slednjič, da odpravi to stvar s sveta, kralj sam moral poplačati glavni del stroškov za dar, poklonjen njegovi hčeri >od svobodnega navdušenja Rima.« Sicer pa so vladarji italijanski navajeni temu. Tako je bil n. pr. kralj Humbert prisiljen sam pokriti glavni del stroškov za spomenik, postavljen v Kvirinalu njegovemu dedu Karlu Albertu »iz javnih zbirk.« Istotako je moral on poplačati račun za javne Ijudske veselice, prirejene povodom njegove srebrne poroke. Eisenkolb in samostani. Vsenemški poslanec Eisenkolb je bil reven dijak. Podpirali so ga v dijaških letih dominikanci, ki so mu dajali hrano in druge potrebščine. V zahvalo, da se je z redovniško podporo izSolal, zabavlja sedaj Eisenkolb samostanom. So pač vsi jednaki poštenjaki hujskači proti duhovnikom, naj se potem v žilah hujskačev pretaka slovenska ali nemška kri. Kralj Edvard ima raka. Angleški kralj ima raka in pojde v januarju v San Remo zdravit se. Tam se je zaman zdravil tudi nemški cesar Friderik. Edvard bo stanoval v vili Cirio, kjer je ležal tudi Friderik. Tudi angleška kraljica Aleksandra je bolna in sicer bo menda do cela oglušela. Ropar Musolino. Glasoviti italijanski zločinec Musolino ie v rokah oblasti. In giejt« ga! Sedaj je napravil dolgo ponižno prošnjo do italijanskega kralja, v kateri prosi za pomiloščenje. V prošnji pravi, da on ni nikogar ubil iz hudobije ali z roparskim namenom, temveč le iz golega maščevanja do onih ljudi, ki so krivi, da ie postal to, kar je sedaj. Musolino zaupa popolnoma v milost svojega kralja. Pred dvema letoma je bil še pošlen mladenič. Potem pa je bil od strani župana iste vasice, kjer je bival, obdolžen, da je napravil neko hudobijo in obsodili so ga v 18 mesečno ječo. Ko je ljubica Musolinova — ki je bila zaslišana kakor priča — čula, da je nje ljubček obsojen, zgrudila se je v sodni dvorani na tla in bila je mrtva na licu mesta. Zadela jo je kap. Ko je Musolino svoio strastno ljubljeno devojko videl mrtvo, zgrozil se je in prisegel smrt vsem onim, ki so ga — kakor je trdil — po krivem dolžili hudodelstva. In res je na grozen način spolnjeval storjeno obljubo. Malo časa potem, k"> je bil obsojen v 18-mesedno ječo, \e pobegnil iz iste. In bila je resnica, da je bil po nedolžnem obsojen, kajti pozneje se je pojasnilo, kdo je kriv istega zločina, radi katerega je bil Musolino obdolžen. A bilo |e prepozno, ker Musolino se je že raaščeval na županu; tega so namreč našli nekega jutra nekje blizu njegove vasi — ustreljenega. Potem je Musolino ubil vsakogar, ki se mu je hotel staviti na pot. ln tako so neki zlobni ljudje iz poštenega in delavnega mladeniča naredili največjega tolovaja v Evropi. — Rimski listi poročajo, da je lov na Musolina stal italijansko vlado okolo en milijon lir. Društvene zadeve. Športno društvo Maribor. V soboto dne 16. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer se vrSi v Narodaem domu občni zbor »Športnega društva Maribor« se sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev predsednika in novega odbora. 4. Slučajnost. — Udje Športnega društva se opozarjajo, da se mnogo-. brojno udeležijo zborovanja. Slovensko politično društvo v Mariboru bi moralo imeti dne 13. t. m. občni zbor, a ga ni imelo, ker je bilo premalo udov navzočih. Zbor se skliče še enkrat v mesecu decembru. Za dijaško knhinjo v Mariboru je daroval g. dr. Franjo Rosina 10 K namesto venca na grob g. kontrolorja J. Ivančiča v Ljutomeru. Nadalje so darovali gg. profesor Zidanšek 20 K, dekan Gaberc 100 K, Zafošnik iz Cirkovec eno vrečo krompirja, župnik Zmazek 250 K, kapelan MuršiC 2 K, Tomaž Ješovnik 2 K, prof. Koprivšek 10 K, tamburaški zbor v Vuhredu 20 K, profesor Vreže 20 K, neimenovan 2 K, župnik Šelih 10 K, kanonik Hajšek 10 K, neimenovan 5 K, kaplan Vozlič 15 K. Hvala! Nujno prosimo rodoljube, da podpirajo dijaško kuhinjo z mnogimi darovi. Spominjajte se naše mladine ob vsaki priliki. Čč. gg. adoratores v lavant. škofiji naj svoje »libellos adorationis* zanaprej pošiljajo sedajnemu špiritualu v Maribor. Občni zbor nNarodne čitalnice v Celju" vrši se dne 22. novembra 1901 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Anton Foersterjeve ^Cecilije" je pošel sedaj tudi drugi del in se torej ne more več naročevati. Družba sv. Mohorja bo priskrbela pa ponatisek tudi tega dela, in sicer s popravljenim besedilom itd., da se bo ponatisek drugega dela ujemal s ponatiskom prvega. — Ponatis «Cecilije I. del» pa je zdaj dobiti v družbeni tiskarni. Najboljše je, da se pri naročilih pošlje denar takoi z naročilom. Kdor je to knjigo naročil, a denarja še ni poslal, naj to stori sedaj, in se mu potem takoj dopošlje. »Cecilije I. del» velja: za u d e broširan iztis 1 krono, v prt vezan 1 krono 80 vin., v polusnie 2 kroni. Za neude in po knjigarnah broširan iztis 1 krono 40 vin., v prt vezan 2 kroni 20 vin., v polusnje 2 kroni 40 vin. Poštnine je za posamezne poSiljatve plačati 30 vinarjev. V Konjicah ima tamošnje «Katol. pol. društvo* v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri pop. izvanreden občen zbor. Priiatelji. kakor udje tega društva, so prav prijazno povabljeni na zbor! — Poročal bo g. državni poslanecZičkar. Odbor. Pevsko društvo Braslovče priredi 24. t. m. v nedelio popoldan ob 3. uri v gostilni gospoda Vinko Brišnik-a svoj XI. občni zbor. Spored: 1. Pozdrav; 2. Poročilo tajnika in blagajnika; 3. Vpisovanje novih udov; 4. Volitev odbora; 5. Razai nasveti. Kar se tiče 3. točke v sporedu, zaradi vpisovanja novih udov, naj bi vsakdo, ki ima pevske zmožnosti, smatral za sveto svojo narodno dolžnost, biti član naSega druStva. Živa zavest te narodne dolžnosti mora vsakemu vzbuditi goreče navdušenje za stvar in pravo veselje do požrtvovalnega truda. — Po sporedu petje moškega in mešanega zbora in prosta zabava. Bralno društvo v Tinjah bode imelo v nedeljo dne 24. novembra svoje glavno zborovanje. Vspored: 1. Poročilo o delovanju društva; 2. Poročilo blagajnika; 3. Volitev novega odbora; 4. Nasveti. — Po zborovanju prosta zabava. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. priredi bralno društvo občni zbor in veliko poučno veselicu s petjem, govorom in gledališkimi igrami. Igralo se bo: Vošnjakova: «Ne vdajr~o se!» rn «Sv. Neža» in če bodo le mogli, igrali bodo še posebej naSi vrli mladeniči prelepo igro «Sanje». Slavnostni govor pa bo govoril slavni govornik in veliki prijatelj slovenskih inladeničev gosp. kaplan GomilSek, sedaj pri Sv. Barbari. GledaliSki oder se dela nov, igralci že znajo svoje