SI. 23.
C
V Trslu, v sabolo 10. junija 1882.
Tefcaj VII.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega drušlva za Primorsko.
»V oiliiiosti Je rao!«
»EDINOST« izhaja vsako »abalo zjutraj; c<ma za vso loto 4 gll. 40 kr., za polu leta 2 I>1. 20 kr., za rtsirt Int.i I <11. II lir. - I' m num it-vilki ihhlv*j>i (»rt opravuiUvu lu v trallkali v Trstu po T kr v Gorici iri v Ajdovi5inl po 8 Icr. - .V-irnl ti'ie, r-kl un-i-ij - m iiis-T.it.) prejemu OprivniStvo ■> vla Zorita 5«,
Vsi
'!>•<'u s.5 pošiljajo Uradnljtvu ■ via 5. laiiaro < Tip. Iluata; v»uk mora biti frank i run Rokopiil brez Inosti a - tis vr.ii.ij>. - ly>n[t Jra/.u > vrst,- ua/.n mila i rt dosiuui.M) »d zurn^unijo po pogodbi -
pos >1>ii,) vrednosti
prav i!>jiiA; pri kratkih oglasih /, Iribuimi Mrkimi se plaluje za vsako l»e««ilo > kr.
Volitve v okolici.
Dosedaj smo se pečali z volitvami v mestu;' a denes imamo nalogo govoriti o Se važnejših volitvah v okolici, kdor voli izk!jučljivo naš slovenski narod. Mi smo »že večkrat rekli, da bi morali biti kandldatje okolice sami dobri Slovani. narodu u že znani pravi rodoljubi. To b| morali tuli okoličani sumi priznati ter ravnati se po tak^m načelu. A žalibože imamo tuli v okolici volkove v ovčjej koži in demoralizacija, katero razsipajo »Progressovcl« po mestu, našla je pot tudi v okolico. Posebno pa se letos »Pro-gressovci« z vso silo vržejo na okolico, da bi mej Slovenci napravili neslogo in z grdimi, nemoralnimi sredstvi bodo ti ppridoni ljudje letos ovili naše volilce v okolici, da bi jih zapeljili k Izdaji ožje domovine, Slovanstva in Avstiije.
V I. okraju okolice so se uže pokazali taki volkovi in kandidat »Progressove« stranke je sam prišel agitirat v Skedenj, kder je dal odpirati botelje in poljuboval naše kmetske posestnike, katerih navadno niti ne pogleda ne in v srcu zaničuje, kakor da bi bili ljudje nižje vrste. Se Judežev poljub ni bil tako ostuden, kakor so oni poljubi, o katerih govorimo še na drugem mestu. Uže to naj služi našim okoličanom v izgled, da hrbet obrnejo vsem mnogim zapeljivcem, ki bodo te dni, kakor strupena golazen, lazili po okolici.
OkoliČanil Vam je dobro znano, lede so Vaš| prijatelji, Vi poznate druStvo »Edinost«, ki se vedno trudi, da Vam pribori Vaše narodne in druge pravice, da Vas varuje krivice, katero nam Slovanom delajo oni ljudje, ki so dozdaj gospodarili v Trstu in ki so zapravljali tudi Vaše žulje, pa vam zdaj očitajo one cerkve, katere so poprejšnji mestni očetje, bolj pravični od selunjih »Progressovcev«, vam sezidali.
Okoličani, ki plačujete lolike davke, da bi vam bolje ustrezalo in da bi iz okolice leliko napravili pravi raj, ako bi smeli onu svote, katere vi plačujete^ sami za svoje potrebe porabiti, s kratka, okti'ca bi bilo srečneja, ako bi se megla ločiti od mesta, v katerem gospodarijo Progressovcl, — Menimo, da smo o zadnjih uže zadosti pisali, ter da jih okoličane už ■ predobro poznajo. Zatorej pi zaupamo, da bodo volilci okolice tudi ta pot pokazali, da okolica je zvesta Slovenstvu, Avstriji in cesarju in da se jej studijo irre lentarski rovarji. — Možje, katere vam svetuje »E linost«, vredni so vašega
Podlistek.
Trst in okolice..
(Zgodovinska črtice, spituje M. SkuloviČ.)
(Dulje,)
Zlobno je natolcevanje g. Gavalli-ja: »Le pendici, i eolli, i monti che circondano Trieste, e eosi ancoe i' altipiano deli a Carsia, erano ri-vestiti d i fitte selve, ftnehi sul flnire del UHO, pastori totniaci e croali fuggiti in gran numero dai loro piesi p r paura dei Tmclii, giunsero nclla Carsia eolle loio greggi; quivi si sparpa-gliarono guastirono ed incendiarono i boseni, e non ostante gli onini deli' imperatore Fede-rico III., che li voleva espulsi, vj si posero a dimora, con grnve danno di quegli abitatori.« (Storia di Trieste p. I.;.) (slov. strmine, griči, hribovi, ki obdajajo Ti^t, in isto tako kraške višave so bile vse obrasten > temnimi gozdovi, dokler koncem 1400. let i ne priloma-tijo bošnjaški in hrvaški pastirji na Kras, ki so pobegli, in mnogo jih je bilo, iz stranu pred Turki, z velikimi čedami bliga; tu se razprostro, kvarili in zažigali so gozdove, in vkljub prepovedi cesarja Friderika III., ki j« hot 1, da se odpode, naselili so se v veliko škodo ondotnim stanovnikom.), Daje bil Kras obrasten, pozivlje se Gavalli na pričevanje rimskega zgodovinarja Herodlana (170—240 po lir.), ki piše o prihodu cesarja Maksima iz Ljubljane (Aemone) Čez Ca-venj (hruSISki itozd — Birnbauiuerwald) v Oglej. »Ko dospe Maksimin >io italijskih mej, odpošlje ogledulie, da pozvedo, niso li morda poskrili sovražniki v zaraslih ilebovili in temnili gozdovih alp. — Alpe se imenujejo dolgo gorovje, ki obdaje Italijo kakor visoko k oblakom ki-
zatipanjii; prvi možje mej vami so se uže izrekli zanje, torej ni dvomiti, da jih boste volili soglasno; ti možje so: za I. okiaj Janez Pagan, posestnik.
II.
III.
IV.
V.
VI.
Anton Dejak jun., posestnik. Štefan Nadlišek, posestnik, naznani se prihodnjič. Miha Urbančič, posestnik. Ivan Nabergoj, posestnik.
Pregled državnega zbora obravnav v zadnjih 6 mesecih.
Kakor smo zadnjič poročali, končalo se je zave lanje državnega zbora pred binkošti, in poslanci so se vrnoll vsak na svoj dom. Vrnoli so se z dobro vestjo, da so storili drŽavi in svojim volilcem v prid, kolikor jim je bilo mogoče. Cesar sam jih je pohvalil, da se v nobe-npj dobi poprej ni toliko in tako koristnega izvršilo, kakor v zadnjem zasedanji, ki se je bilo pričelo 14. novembra minolega leta. Ne dopušča nam tesni prostor našega lista, da bi naštevali in pretresovali natančno vse sklepe državnega zbora, štejemo pa si v dolžnost, navesti vsaj najvažniše in pomljivejše.
Vseh sej skupaj je bilo 95. Vlada jo v njih predložila 40 načrtov postav, 5 trgovinskih pogodb, 4 budgetne in 3 kreditne predloge, in carinsko tarifo. 7 predlog so storili poslanci, izmej katerih so se 3 rešile, dalje so izročili vladi 10 raznovrstnih interpelacij. VaŽnlšI skle-neni zakoni so ti le: Trgovinska pogodba z Francijo, trgovinska in ladjevozna pogodba s Srbijo. Novela k brarnbenej postavi, o katerej smo svoje dni v uvodnem članku govorili, Postava za vojaško novačenje v letu IKH'2. Postava, o državnem proračunu za leto 188*2. Postava za vrejeuje hišnega davka. Postava o petroliji. Postava, po klerej se ustanovi v Pragi Češko vseučilišče. Zaporna carinska postava. Postava; po katerej se pri izbrisavanju malih dolgov ne zahtevajo več pristojbine. Postava, s katero se dovoli denar za pomirjenje Hrcegovine in Kri-vošija. Postava, po katerej bodo dobivale vdove in sirote vojakov, ki so v boju padli, primerno državno podporo. Postava o izjemnih sodnijah v nekaterih krajih na Dalmatinskem. Postava o sodnijskem ravnanji pri prestopkih proti postavi o živinskej kugi. Postava, s katero se ome-
peče zidovje. vse prek je to gorovje tako gosto zrastlo da ni moč do njega, ozkiu prelazov, strmih ostrin pečin, robatih čeri ni moč prekoračiti, ie z velikim tiutoin so stari (timijani neke stezine napravili,*) Tu ni besedice o Krasu. Da so bošnjaški in hrvaški pastirji po Krasu požiguli, tudi ni istina, nego bilo jo tako kakor je Še dandenes, v manjšej meri se ve, po Istri iu pri Tržiču, da, posestniki ovac iz Brkinov, Pivke, in goronjega Krasa, prignali so v jeseni čede v topleje primorske kraje, da tu prezimijo. Cesar Friderik III. je 1490. 1. pisal: »Zvedeli smo, da vsako leto prihajajo na Kras tržaškega mesta iz raznih kraj'v ptujd, ter se.ioj priženejo na tisoče glav ovac, da je v jeseni celo zimo in prve din sponili li po oiMotnih pašnikih preživijo. Celo v vinogradih neki napravijo staje in ovčarnice, ter mnogo Škole napravijo na trtah in drugem sadeži. Ostro zapovedujemo, da v naprej ne dopustite nijednomu, razen do-
mafiinom tržaškega okraja, da v istem okraji pasejo Čede, blago in drobnico.« (Pismo iz Liuci dne lj. marca l'i9J.). T i ni besedico od Bošnjakov niti o I U-valov, in gledo požarov graja cesiii »da preveč drv u, da se grejejo po noči«, {— silii et fainigli ie suae Ignes immodicos die-bus et noctibus parantes —j, in kdo bi so hu-doval, ak> so si v hudej zimi ogenj zanetili?
•) »Maximinus, ad Italiae fmes prevenit, prae-missis spcculatoribus, qui explorarent, an uilae in Alpium convatlibus ct densissimis silvis, insidiac de-litoscerent... Alpea sunt longisatmi quidam montes, vicc murorum Italiae circum Tali, iidco in altui7i eJiti, ut etiam superare nubes viJeantur, itaque in longum porrecti densis ubiqje nemoributt inccssi, atquc an-gusiissimis saltilni9 et rupium praerupta altitadine, scopiilorumque aspcritalc vix pervu, nonnullis m-men semitis magno veterum Ualorum labore manu-facti.i (Herod. VIII, i.
jejejo eksekucije na plačo uradnikov. Mejna-rodna pogodba o poslopmji zoper trtno uŠ. Postava o vžituin<dceiu davku za umetno vino. Poslava zoper zlobne dolžnike, ki na Škodo upnikom svoje imetje pokončujejo. Postava o prodaji nepremakljivega državnega posestva. Postava o železnici transversainej v Odicijl in onej v Kremskej dolini. Postava o poštnih Ara-iiilnictih, katerih osnovo iu veliko koristnost smo v posebnem članku povdarjali. Poslava za pogozdovanje Krasa. Nov volilni re I za velike posestnike na Češkem iu postava o razširjenju volilne pravice državljanom, ki plačujejo vsaj r> gld. davka. Sprememba legalizijske postave, po katerej dobe stranke mnogo olajšav. Nova carinska tarifa, od katero se upa, da odpre državi dosti večje doholke. Postava za reguliranje reke Donave do ogrske meje, katero delo bo stalo 24 milijonov goldinarjev.
Iz tega kratkega pregleda vsak bralec sprevidi, da je bilo delovanje naših poslancev uino-gostransko iu vspešuo, pa tudi težavno. Se več truda in časa, nego za skupne seje, potrebovalo se je v sejali raznih odborov, kateri imajo vse predlogo iu postave pripravljati. In odbori so mnogo načrtov in gradiva priredili uže za prihodnje zasedanje v jeseni; omenjamo le novo obrtnijsko postavo, katera bo našim obrtnikom in rokodelcem tako ugolni, da seje sm'jo uže naprej veseliti; dalje novelo k i)lsk«j postavi, ki bo vzlasti kmečkemu ljudstvu ustrezala; iu naposled postavo o kougrUi ali plači duhovnikov, po katerej uže loliko časa zdilnijejo. — Nam Slovencem k ljubu prizadevanju in mamljivemu delovanju naših poslancev državni zbor ali vlada sicer iti posebnih darov naklonila (edinega bi imenovali ukaz ministra Pražika za-strun slov. jezika pri sodnijah); pa vse kaže, da k malu pridemo tudi mi na vrsto Mi smo navadno — ladnjil Čakajmo in potrpimo Še, pa tudi gibljimo se krepko, nagiaŠajino svoje pravice, in ostani nam gaslo rajucega Dr. Tomana beseda: Mar-i-borl
Sedanji položaj slovenskih solskih razmer.
S Kranjskega 3. junija.
Razmere pri sodnij iti gledo Slovenskega jezika so se torej po velikem trudu slovenskih
Da bi cele goz iove požigali v tržaškej okolici ni brati nik ler, dasi tu li bi nasprotniki talijanski radi kaj tacega stek ioli. Pač nahajamo mnogo zgodovi iskiti doktzov, da so Benečani (— naj jih le Ctvalii zagovarja —) mnogo krivi kraškega opustošenja, kajti uže za časa, ko je Oglej ( \quileja) bilo z i Iti mom največo mesto na Italijanskem ter štelo 510) tisoč do pol milijona ljudi, tedaj tudi mnogo drv potrebovalo, dobivali so drva večidel h Kras i, isto tako močne kole, na kojiu so temelji zidin stili, in za oglejsko brolovje. Nadvlado na jadranskem morji so nastopili potem Benečani, ki so ^ilno množino lesa iz kraških pokrajin rabili, kajti j-- les trpežen, iu Benetke so na močnih hrastovih kolih '»tolpi«) zidane; iu da so mnogo lesa za svoje brolovje rabili, to se da misdti, ker o I I4'20 I naprej je v v.dikein arsenalu (la-ijetvornlolj beneškem imelo do lil.1 ton t,, arjev dovolj dela. Naravno je, da so Benečani iz primorskih okrajin brez velicih troškov in mučneg i dovaian ja k inorju, najprej iu najraje dobivali les za svoje ladije. Leliko je nastal Kras, in ko so prišle na I mlado brstje še koze povrh, potem ui moglo drugače biti, kot oglodano okostje sivega Krasa.
To se nam je zdelo potrebno op militi z i-radi zlobnih napadov naših (slovanskih) nasprotnikov, ki radi zvračajo vso krvio na »barba-rićne« Slovane, ko da bi edino le o ii bili prouzročili grdo ogoljenje kratkega svela.
L^tos (11. I*eb. lAsj) je bila potrjena nova postava o pogozdovanji Krasa. (Glej »K linost« list 13.).
Ako .se ozremo H kraških visočin tja proti severu iu vsho.in, vi limo na obzorji dolgo gorovje, kojega najvišji vrAldi so na vshodnjej Strani Snei iii (neinšii Schneeberg, tilij, Nevoso ali pi Albio 5312' visok) sem bolj je Nanos (talij. Monle Re? 40U8') in naprej proti Gorici
poslancev in slovenskega časopisja vendar nekoliko uredile; kajti golova resnica je z laj, da se slovenske vloge morajo sprejemati, da iz tega izhaja, da bi se tu li v slovenskem jeziku morale reševati. In ker imajo sodnije tudi slovenske tiskovine na razpolaganje, kiže to, da sinejo v vseh slučajih, kedar se jim primerno zdi, tudi iz lastnega nagiba slovenski uradovali. Domoljubnim in pravičnim sodnijskim uradnikom bode touy slovenščina v bodoče prav pogostoma iz peresa tekla, nemškutarski uradniki nasprotno bodo pa tudi v prihodnje še svoja pota hodili.
Z laj pa je treba, da so slovensko Časopisje malo na šolsko polje ozre. Alijetiiv.se v redu?
Slovenščina je na naših src Injih šolah in na učiteljiščih še siroti, ki šo ve Ino le životari; v ljudskej Soli se pa j»-j jemlje dosti lepili ur, ki se v mnogih slučajih z nepotrebno nemščino nadomeščujejo. Kedaj pride slovenščina do svojo veljave na srednjih šolah in učiteljiščih, o tem ministra Tu ifTe iu Con rad kar molčita. V narodnih šolah utegnemo to prej doseči, takrat namreč, kedar se nam postavijo za šolske nadzornike domačini, kateri imajo ljubezen do materinščine.
Mej slovenskimi deželami je o tej zadevi na Primorskem še najboljše. Šolstvo vodi ondi moŽ. kateri je vešč slovenščine in jej vslkdar u lan bil. No umejetno pa, kako se je lelos na goriškem nalzorništvo v sežansk in okraji izročilo možu, kateri je bil v svojej domačiji slovenščini sovražen, in kate>i je našega pismenega je'ika tako malo vešč. Na Kranjskem pa stoji na čelu ljudskemu Šolstvu zopet Človek, ki je napre lovanje šolstva v elino pravem duhu, na podlagi izobraževanja v domačem jeziku, vsikdar oviral in si za svoje pomočnike izvolil enake okrajne šolsko nadzornike. Delovanje teh poslednjih traja vendar postavno le Še nekaj mesecev, in potem bode vlada imela na Kranjskem priliko, da izroči vso vodstvo kranjskega Šolstva drugim rokam. Nadejamo se, da bode ona v deželno Šolsko svetovalstvo lu za okrajne Šolske nadzornike imenovala može, ki bolo pospeševali našo narodno literaturo, ali da jej vsaj takih ovir stavili na bodo, kikor so to delali skozi dolgih 10let;Pirker, Garibol li,Sima, Linhart Itd.
Štajerski Slovenci so v zadevi ljudskega Šolstva silno na slabem. V deželnem šolskem svetovalstvu v Oradci sedi jeden sam Slovenec, kanonik Orožen. Vsi drugi so zvesti privrženci namestnika Kubeoka, ki menda vedno na tihem
Čutenj, ki so proti severu zaključi in z največjo u-oro na Kranjskem s Triglavom (9030') veže. Začenši o l Triglava naprej do Snežnika imenuje se gorovje »julijske alp<;*[* 11 pi giulie«) tako imenovane po slavnem rimskem voi-ko-vodji Juliju Cezarju (100—41. pred Kr.), ki je razna I ju istva okoli ovin planin bivajoča po I-vrgel; pred so se zvale tenetske planine. Na Italijanskem je skrivno društvo, ki ima mnogo privržencev tudi v Trstu in po Istri: »comi-tato dellc Alpi Giulie« (odbor julijskih alp,) kojega izdajalski namera je, da hi s časoma vsa dežela mej morjem lu julijskimi planinami prišla po I laško kraljestvo, torej celo Pri norje, Goriško, Trst, Istra in kos Kranjskega. Počkaj brate!
Daleč tja proti severu in zahodu meje na obzorji kraj frijuhke (furlanske) planjave »kar-niske planine«, katere je v l -pem vremenu tudi iz mesta videti. Proti jugu sinje jadransko morje, 4'H morskin milj na dolgost, in 90 na širokost popre le mereče. ((Ju morskih milj gre na jeden ekvatorni grad. — polu luevuik). Na vsholnjej slovanskej obali ja iranskega morja so te le dežele počenši o I južnustrani: turška Albanija, avstrijska Albanija ali kotorske boke, Dubrovnik. Dalmaciji, hrvaško Primorje, Reka, Istra, tržiški teritorij, na nasprotnej talijanskej obali: Apuliji. Abruci, Marke (Pičenimi), ito-manja, Ferar-.k U-uečji, Friulsko. Trst. Tukaj se ustavimo in v k atko preglejmo zgodovino slavnega tega n iše.'a ui 'sta v šestih ot l>di<ih, L j. 1. 01 najstarejše dobe do Karola Vel. (-'02.)
O I Karola Vel. Uo izročenj i Avstriji (1 3, Do leti 171H, ko je cesar Karol VI. Trstu dal slobodnu mro^t 0 luko (porto franco — Frei-hafenj; 4. Od 171 >—tT'.»7. ko so Francozi posedli mesto. 5. 01 179V—ixia, ko so Francozi odšli; in 0. Od 1*13-1882.
EDINOST.
Jeljo goji, da bi uže Šlo rakom Žvižgat sedanjp pravično ministerstvo. Tema možu se imajo staj iski Slovenci zahvaliti, da so se imenovali še le lani za ti dolgih let okrajni Šolski nadzorniki. ki so zagrizli neprijatelji slovenščine, osohilo velja to banerju, AmbroŽiČu in Baum-gaitnerju. Tj ljudje begajo zlasti mlade učitelje; priletneji jim ne sedajo več na limanice, Taki možje potem mirno ali pa še celo zadovoljno gledajo podpiliovanje nemšknlarskih učiteljev od strani nemškega Schulvereina, ki posebno na spodnjem Štajerskem jadeieve groše trosi. — Naj slabše bo aloven.-k« zadeve vendar le pri koroškem ljudskem šolstvu, kakor je to Vošnjakov govor v državnem zboru dokazal, Ako bi g. Gonrad z.t slovenske razmere ne imel ledenega srca, ki se niti na Vošnjakov temeljiti govor ni otaj ilo, moral bi Idi nekaj za predrugačenje koroškega slov. šolstva storiti. Vse pa, kar ml lioČemo in tudi terjati smemo, to je edino, da so vodstvo našega šolstva ne da|o v roko Nemcem, ali pa slovanskim renegatom, marveč nalnn, nepristranskim ljudem, katerih imamo tudi v obilnej meri. —V.—
Dopisi.
Iz Prem, dne 4. junija 18S2.
Dne 30. maja zapazil je bil nekdo Iz daljavo, da se na tako imenovanih »Rubnih« nekaj sveti; ta svetloba je bila spočetka majhna, :i se vodno večala, dokler se ni naposled popolnoma zgubila. Tii dni so hodili ljudje to »prikazen«opazovat, in zbog namišljenega strah u so už ■ nekatere ženske pripovedovale, da so tam in tam videle čudne belo zone. Nekateri so govorili, da je tam skrit »Sac«, katerega ukletu devica varuje, drugi da se mati božja prikazuje, a neki šaljivec je rekel — kar je tudi uganol — da ima mati božja gotovo bolje bivališče, nego da bi se hodila v času, ko najbolj vročina pritiska, po »Hubnlh« šelat. In kaj je bilo, kaj mislite? — Ćisto majhna glaževlna, zataknena v zemljo delala je opoludne ko se je solnčniža-ceh v njo upiral, v.dik lomeči se ž nek. To so tedaj strahovi in njihovi goreči oznanjevalci, kateri pač druzega niso vredni, nego da bi jim kedo neumno domišljijo z leskovim oljem iz živcev pregnal.
III* Bistrica, junija.
{S. Gregorčičeve poezije). Ko je idi veleučeni go*p. prof. Stiitar v svojem prvem »Zvonu« zapel:
»V zlatem plašči pred altarjem NoS opravljal sveti dar, In zu mater boš pristavljal: Uog, zavrzi je nikarl« takrat so bi.i nekateri razdraženi duhovi se r tako silo zakadili vanj, da ld ga bili za vselej podrli, da jim ni z močno svojo roko pokazal poti do resnice in dostojnosti. Nekaj podobnega, će tudi ne tiko zelo hudo, goli so sedaj g. Gregorčiču. Neki, tukaj v pokoji živeči gospod, izrekel se ju v nekej družbi popolnoma in srdito zoper Gregorčičeve poezije, vzlasti pa zoper na 77. strani naliajajočo se pesen: »Svetišče«, češ, da je popolnoma panteistična — torej preprostemu ljudstvu pohujšljiva.
A to še ui vse. Oglasil se je o tej zadevi tudi »Slovenec«, kateri v svojej 51 štev. dne II. maja na zadnjej strani pišu tako le: »Poezije, zložil S. Gregorčič, prodajajo se neki izvrstno, kajti razpečalo se jih je užo 1.1UU. Zlož-
il.
Zgodovina Trsta.
/. Od najstarejie dobi do Karola Velikega.
Od nobene dežele v vsej Evropi se ne more prav določno iu izvestno reći, ta in ta narod je prvi tukaj bival. Tako se od Trsta in njegov« okolice ne inore trditi, niti natančno določiti, kateri naro 1 se je todi najprvi naselil. To je gbiha dobi zgodovine, ki na prašauja ne odgovarja. Novejši sgodopiscl in preiskovalci ločijo prvotne golovo iz Azije, in morda tudi iz severne Afrike v južne pokrajine došle stanovnike po malih ostankih orodja, ki seje našlo po pečinah, kder so najprej ljudje se skrivali in pred slabim vremenom zavetja iskali. Na Krasu se jo iz one dobe našlo v nekej pečini pii Štanjelu brouene obročke, zaponke, in okostje divjega jelena. Po preiskavi prof. Vierthaler-ja nalikuje sestava onega brona jednakemu staro-egiptovskemu okrasji. Pa iz tega ne gre sklepati, da bi prvi stanovniki kr iški bili iz Egipta prišli, ampak kupili so tako okrasje od Teniških mornarjev (?), ki so imeli tako robo iz Egipta. Se preduo so ljudje rabili kovano orožje, imeli so ostre kremene, zato — kakor se v na-vadnej zgodovini razlikuje stari, novi iu srednji vek — tako se v navadnej zgodovini razlikujete dve veliki perijodi, doba kamena in doba kovin (Stein- umi Erzzeitalter), t. j. doba, ko so se ljudje posluževali, kamnitega in potem kovinskega orodja«. (Sulek: Najstariji tragovi čovjeka na ;emlji« p. 2^.) In zopet dobo kamenitoga orodja dele v staro in novo-kainenito <lolio (palaeoiitično in neolitičnoj, iz koje v naših krajih Še niso našli sledu. Iz one dobe so tudi stavbe na kolin, kakoršnih ni bilo treba na sunem kamenitom Krasu, neuo le v močvirnatih vodnih pokrajinah. »V vseh pre-
niku in ziložniku privoščimo dober uspeh, vendar se premnogi duhovniki slovenski popolnoma ne ujemajo z vsem, kar imajo v sebi, in v teli vrsticah oporekajo čestitki v »Slov. Narodu« in ».Slov. Gospodarju«: »Ponosno pa sme biti zlasti naše duhovenstvo, da je izmed njegovih članov vzrasel nam tak veleum, tak pesnik i. t. d. Tudi duhovni vzgojevatoljl slovenske katoliške mladine skozi in skozi ne pritrjujejo temu, kar ne bere v »Učit. Tovarišu«: Dajo to krasna zbirka, katera se brez pomishka lebko daje v roko tudi našej neštiej mladini. Vidi se, da je hvala nagla ; naglica pa ne koristi nikdar. Tudi »Slovenec« utegne svojo lastno izjavo v svojem času nekoliko popraviti«.
Dragi resnicoljub, odgovori mi, ali si kedaj čital večjo bedarijo? Gregorčičeve pesmi ne potrebujejo nikake hvale, niti g. pesnik kake obrambe, kajti, kakor bi neopravičeno sodbo bil užo naprej velel, ohranil se je uže poprej sam> pujoč na 93. strani:
• Pravico v grob so devali, Pri protiu jaz sem bil, l'ogrćbei so prcpćvali, A jaz solze sem lil«,
Tudi ni naš namen g. pesnika braniti, ker pre lobro vemo, da bi mu bila naša slaba obramba odveč; navesti hočemo le kratek dokaz neresnične trditve dotičnih gospodov. O Iprimo tedaj to panteistično knjigo iti pročitajmo na Stranj
nahajajoče se, toliko v oči bodoče vrstice : »A mt-ni kaj tožnost objema srcć, Ko cćrkve spominam sc vrhu gorć, Kaj solza v o!<6 mi prihaja?.... Sveiišoc najlepše je tvoje srcć, l'rosidra ni onJu za zlate malike, Sc/.idalc so ga najviAjc roltć, Naslikale nć>tri nadzemeljske slilte«.
V	tej pesmi, ali bolje v posameznih verzih, tiči tedaj velikansko zlo: pantelsmus. Prepričajmo Be, ali je to tudi res,
»Svetišče najlepje je tvoje srcć«.
V	teh kratkih in vseskozi istinitih besedah tiči tedaj tiko velikansko zlo? Ogledajmo tedaj stvar ozbiljno in z ozbiljne strani, ter pokažimo resnice pravi obraz, Da je »najlepše svetišče naše srcć, to je uže iz sv. pisma znana resnica* nad katero ni pozneje niti učeni apostol Pavel, dvomil, kar je v nekem Bvojem listu sam potrdil, rekoč: »Ali ne veste, da ste tempelj sv. Duha; ohranite tedaj svoja telesa v čisto-ti«.
Nadalje nain jo potrdil resnico tega nebeški učenik sam, rekoč: »Sin, hči, daj mi svoje srce«. Kaj pa v vrstici: »Prostora ni ondu za zlate malike« hudega tiči? Morebiti bi bilo komu ljubšo, da bi zlati maliki še v obilnejšem številu tičali v človeških srcih, nego je to dandanes? Ker je človeško srce tempelj sv. Duha, toraj je ueovrŽna istina, »da v njem prostora ni za zlate malike« to je za poželjivost mesa, napuh živenja, lakomnost, materijalizam i. t. d. A žali bog, da prav teli malikov je dan denašnji neizrečeno veliko mej ljudstvom, kar jetouvi-devSemu blagemu pesniku tako pretreslo srce, da je zapel:
»Kaj solza v oUA mi prihaja ?« ...
A tega nekateri vendar nočejo vedeti, te-mue nekaj druzega vse višje cenijo nego tempelj katerega
»Seiidale so ga najvilje rokć, Naslikale ndtri nadzcmeljske stike«.
Da, naslikale so mu nadzemeljsko slike spoznanja svojega stvarnika in hranitelja; nasli-
delih Evropo so našli v Špil ih (pečinah) največji del iz kamene dobe, in Človeških ostankov z okostjem diluvialnih sisaicev; v tein obziru glede bogastva predzgodoviuskih starin ni ga i našej domovini mesta, da bi toliko te tvarine imelo, kakor pečine, (podrnoli, špilje, jame) našega Krasa«. (Dr. Pilar: Poiravlua iti. str. 49). — Po najnovejših razizkavahse zdi, daje bival po Evropi raztresen neki mali dolgolobmjasti (doli-hocephali) rod zatemnelega lica, naj brž« Etruski in Iberci. Te so pregnali iz prvotnih bivališč kašnje iz Azije došli arijski Celti, ki so seboj prinesli broneno orodje in domačo živali« (Daw-kins: Prazgodovinski Človek.). Pa ta vek je še temen, I« kak ostanek zasveti v tej temi, kakor brleča lučica, pri katerej jako malo razločimo. Dozdeva se zgodovinarjem, da so pravo zadeli, ako trde, najprvi so došb v Evropo Iberci za njimi Kelti, in sploh Indoevropejcl: Grki, Rimljani, Germani in Slovani. Pa v tem redu so si učenjaki j iko navskriž. Kdo je zidal prve hiše v Trstu? Neki zgodovinarji pravijo, dal trmasto trde, noben drug ne, nego Kelti, drugi da »o Karni vtemeljitelji Trsta, kajti Strabo pravi: »Tergeste karnsko selo« (lih. VII.). Tretji, da so mu začetniki Traci. Zgodovinsko znano je postalo to selo (naselbina) karnsko še le ob vojnah Rimljanov z Japodi. Pred prihodom Rimljanov so prve hiše, jedro mesta, bile na za-hodnojužnej strani £ričt svet. Justa. Ako se je grič zval Tiber, Tabor, (Chaboro), kazalo bi i to ime na prvotne slovanske stanovnike, kajti glavno mesto Noričanov se je tudi zvalo Ti-burnia »Tiburnis, metropolis Norici« (Eugip. vita S Severi ni, 22.) sedaj nemški Lurnfeld. Teber, tever je pozneje prelazilo v pomen • brežni gozd«. (Trstenjak. Letop. Mat. 1874. str. 174).
(Dalja prihodnjič!.)
1 kale so mu sliko čuta ljubezni do njega in svojeg. i bližnjega. Naslikale so mu tuli sliko spoznanja velike vrednosti človekove, njegovega poklica in spoznanja vsega, kar mu je storiti v dosego časne in večne sreče. Ali niso to lope slike, kakoršnih ui in jih noben mojster-slikar ne naslika?
Po vsej pravici smo tedaj čudenjem slišali in čitali, da je od samega nebeškega uč-nika potrjena resnica nekaterim gospodom pinteis-mus, in militi si jiotem ne moremo drugače, nego da hoče si resnico vsak po svoje tolma. čiti, ter tem načinom samega najvišjega učenika za panteista imeti.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučno ministerstvo jo ukazalo, da se imajo ljudske in melčantke šole v glavnih deželnih mestih ub enem z srednjimi šolami začeti in končati. Deželne šolske gosposke imajo pravico, ta ukaz raztegnoti tudi na šole v družili mestih, v katerih so srednje šole, alco to zahtevajo krajne in zdravstvene razmere.
Dr. Smolka, poslanske zbornice načelnik, dobil je od kabineta pohvalno pismo, da je tako odločno in nepristransko vodil državnega zbora seje. Smolka je odgovoril, da bo z vsemi svojimi močmi vedno podpiral jedino pravo in državi ugodno politiko grofa Taaffoja.
V prihodnjem zasedanji državnega zbora pride v obravnavo not obrlniiki red, po katerem obrtniki po vsej pravici nže toliko časa zdihu-jejo. Pri tej nujnej in velevaŽnej stvari si večina državnega zbora gotovo pridobi novo velike zasluge za ohrtuijo in državo; da jej bodo levičarji polena pod noge metali, kakor se je to godilo v obrtnem odseku, o tem ni dvotnbe, a dobra reč mora zmagati, mali obrtniki se morajo oprostiti okov, katere jih žulijo do kosti. In zopet bodo avstrijska ljudstva videla, kde so rijin prijatelji, na desnici, ali levici; ljudstvo bo sedelo na sod njem stolu in z opravičenim srdom grmelo na levici zbranim zastopnikom : Poberite se od mene !
Trgovinski minister baron Pino je popotovai v Berolin, da se tam osobno poduči, kaka je uprava pruskih drživnih železnic.
Za skupnega državnega finančnega ministra, in vodjo bosniških zadev je imenovan sekcljskl načelnik Kallay\ dalje se poroča, da vojaška uprava v Rosni in Hrcegovini neha In da pride tja za deželnega namestnika sedanji poslanec v Belgradu, grof Khevenhaller.
Kallay je v bosniških zadevah dobro podučen in jako dobro pozna narodove običeje in težnje. On je mej Maljarl skoraj edini, ki ne gori za Turka, ampak kar naravnost trdi, da Turčija mora propasti. V Bosni hoče uvesti civilno upravo na narodnej podlogi i mej uradniki počistiti, kar ni na pravem mestu. — To so gotovo zdrava načela.
Čelki in poljski zdravniki in naravoslovci so imeli v Pragi shode pred in po binkoštnili praznikih. Velepomembni so bili ti shodi ne le za učenost, temuč tudi za slovansko vzajemnost in politiko sploh. Pri banketu na binkoštno nedeljo govorili so se navdušeni govori, v katerih se tudi nas južnih Slovanov ni pozabilo; pri veselici, katero je zdravnikom in naravoslovcem napravil »Akalemick£ čtenarsltf spo-lek«, govoril je tudi naš rojak, g. Rihne v slovenskem jeziku.
Relko pralanje se menda nikoli ne reši, če se z mečem ne preseče. V tnalo dneh se snidejo regnikolarne deputacije, katere pošlejo ogerski državni zbor, hrvaški deželni zbor in zastopstvo mesta Reke, a opravijo gotovo nič no, ker Madjari bodo zahtevali, da se Reka vtelesi Madjarskej, Hrvatje bodo uaglašali zgodovinsko pravo, da je Reka neodvisen del tro-jedue kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, Rečani pa trdili, da je poseben del sv, Štefana krone in tako ne bo mogoče nikakorŠaega zjedinjenja.
Upor na jugu je popolnoma zaduŠ-m. Baron Jovanovič je prišel 17. min. meseca v Kotor ter je častnikom in vojakom izrekel cesarjevo za-dovoljnost in priznanje za odlikovanje na bojnem polji. Okoli 300 upornikov je ostalo v Ćr-nejgori, drugi pa sosepovrnoli i dela poprijell.
Ftldml. Jovanovič se dogovarja s Črnogorskim knezom o pogojih, da se uporniki povrn6 na svoj dom; Črnogorski uradniki se prizadevajo izseljence pregovoriti, naj se podvržejo zakonom in določenim pogojem. Jovanovič zahteva, da se kaznujejo ščuvalci iu požigalci. Vnanja države.
Srbsko mintsterstvo je hotelo odstopiti, ali kralj tega ni dopustil. Skupščina je 7 t. m. zavrgla vse nadomestne volitve in vlada takoj nove razpisala.
J Novoizvoljeni vladi nasprotni srbski poslanci
so pismeno naznanilo, da ne pridejo v skupščino.
V Moskvi se je odprla I. t. m. obrtna razstava, ki je tako sijajna, da kaj tacega nobeden ni pričakoval. Zato je v Moskvi nepopisljivo velikanska vdeležba. Razstava je dika Rusiji, ki bo obrt mogočno pospeševali; celo Rusom neprijazni Nemci je ne morejo prehvalili.
General Garibaldi je 2. t. m. zvečer ob G'/, uri umrl na otoku Caprera v 7<">. letu svojega živenja. Žalovanje je veliko po vsej Italiji, skoraj vsi časniki so izšli črno obrobljeni; po vseh mestih so plapolali Črni prapori, gledišča so zaprli in borse so praznovale; v vseh krajih se podpisuj jo doneski, da se mu postavi spomenik, za kateri tudi državni zbor dovoli primerno svoto. Zbornica je sklenola praznovanje do 12. t. in. iti dvemeseĆno žalovanje. Pogreb se ima izvršiti na državne troške.
Garibaldi je v svojej oporoki zahteval, naj se njegovo truplo sežge in imelo se je to zgoditi zadnji četrtek, ali zbrana množica tega ni dopustila, ampak sklenolo se je, naj se truplo prenese v Run. Pri velikej svečanosti, ki je bila omenjeni dan na otoku Caprera, vstal je silen vihar in vsula se je toča.
Španija sc prizadeva, da stopi v evropski areopag, kakor šesta velevlast, na kar ima gotovo enako pravico, kakor Italija. Dela se tam tudi na združenje Španske s Portugalsko in časniki zahtevajo vedno odločniša, da Angleži odstopijo trdnjavo Gibraltar, katere so se s krivično silo v neugodnih razmerah polastil i» mnogo se piše tudi o tem, naj Španija zasede marokanstvo cesarstvo. To so nova praSanja, ki prej ali slej stopijo na dnevni red. Iz tega se vidi, da dobe še dosti dela politikarji in voj. sko vodje.
Da se egiptovsko prat inje vsaj začisno z sveta spravi, predložile ste angleška in francoska vlada drugim veleoblastim, naj egiptovske zadeve evropska konferenca vredl, ali turška vlada je ta nasvfet zavrgla ter velesilam naznanila, da je sklenola, svoje komisarje poslati v Egipt, da mir i red napravijo. To je nov vozel, ki je zmešnjave v Egiptu š* bolj z medel.
DOMAČE STVARI.
Cesarjovl darovi. Po časnikih priob-čeni darovi, katere je cesar v svojom imenu, potem v imenu cesarice in prestolnika Rudolfa v letu 1881 podelil iz lastnega premoženja, jako so veliki. Poklonil je namreč: za cerkvene namene 24.610 gld., za šolske namene 22.280 gld. za pogorelce 14.400 gld., po toči poškodovane 16070 gld., po povodnji poškodovane 91U0 gld., veteranskim društvom 2780 gld., prostovoljnim gasilnim društvom 17,32d gld., za uboge sploh 36.800 gld., za druge dobrodelne, znanstvene in umetnljske svrhe 34.515 gld., skupaj 187.875. Ako se temu še prištojejo tisti darovi, ki so se dali posameznim prosilcem in rodovinain iz kabinetne pisarnice in se ne objavljajo, potem ona izredna volila in ustanove, ki jih je daroval vsled poroke prestolnika Rudolfa in vsled požara na ringu, znašajo vsi darovi skupaj dosti nad polu milijona goldinarjev. To pač jasno kaže, kako očetovsko srce ima cesar za svoja ljudstva.
Izid vol I Ivo v III. razredu ni še
znan. Razred ima 1889 volilcev; otdalo se je okoli 1070 glasov, patrijotična stranka je neki zmagala za nekoliko glasov.
Ir reden lovska zvijača. Mnogo vo-lilcem tretjega razredu, vzlasti Slovanom, bila je poslana posehe tiskana listina s kandidati, ki se nikoli niso za kandidaturo potezali. Tej listini je preložen tudi volilni list, popolnoma enak onim, katere razpošilja magistrat. Namen te peklenske zvijače je jasen; irredeuta vidi, da v tretjem razredu ne more v pošlenej hitvi zmagati, zato se prizadeva, da bi razcepila glasove konservativne stranke. Upamo, da se jej ni posrečilo.
Procesija *v. Itešnjcgn telesa
V Trslu, ki je tako sijajna, da razen Dunaja nikder tako ne, lotos ni mogla iti po mostu zarad dežja. Zbralo se je sicer mnogo ljudstva iz vseh far Trsta in okolice se svojimi prapori, tako tudi vojaštvo in veterani, a slabo vreme jih je otgnalo.
Magistrata tržaškega dvojno mero posebno okoličani dobro Čutimo v vseh stvareh. Tukaj navedem le en slučaj: Magistrat je izdal gotovo potrebni ukaz, da inora vsak posestnik okoli vodnjaka narediti zid, sicer je kaznovan dotični gospodar. Veliko je bilo kaznovanih it okolice, g. bar. Morpurgo pa ima še vedno vodnjake brez zidov iu tudi kazni ni plačal, morda zato, ker je bar. Morpurgo bogat in velik gospod, okoličani pa le ubogi kmetje. Pa naj še kdo trdi, da je tržaški magistrat nepristransk.
Priloga k šl. 23. „Edinosti".
Volitve v Trsta in okolici.
IL
Ko smo pisali I. članek o tej zadevi, bili so nam na misli sosebno volilci IV. razreda, v katerem se nahajajo skoro sami mali trgovci, obrtniki in mali posestniki. Mi smemo trditi, da je nad polovico volilcev v tem razredu Slovanov, in mej temi zopet večina takih, ki še niso potujčeni; a ako preiskujemo stvar še nadalje, prepričamo se, da bi Slovenci v IV. volilnem razredu imeli lehko tako večino, da bi Italijani ne mogli niti postavljati kandidatov v tem razredu, ako bi vsi Slovenci, ki imajo pravico zahtevati pristojnosti (pertinenza) v Trstu, rabili to pravico, kajti malih trgovcev, hišnih posestnikov, rokodelskih mojstrov samih Slovencev, ki so uže 10 do 20 let v Trstu, ki vsi imajo pravico do pristojstva, najmanj je 400 v mestu. Neka ovira pri tem je pač to, daje treba plačati takse, a te niso tolike, da ne bi jih zmogel hiSni posestnik in mali trgovec; tudi je mogoče, da bi jih tako starešinstvo, kakoršno je bilo dosedaj, ne sprejelo, a odprt je rekruz na na-mestništvo in to bi gotovo take rekurze rešilo strankam ugodno; ni se torej bati, da bi bile prošnje za pristojnost neuspešne.
Pred leti ni bilo nobene posebne takse za pridobitev pristojnosti, tistikrat so »Progressovci« vpisovali svoje ljudi zaporedoma mej »cittadlne«; a zdaj nemajo več takih, zato pa so »furbi come aono«, uvedli takso, da bodo Slovencem težave delali.
Vlada se je za vse to premalo brigala, vedno je rajSi paktirala s »polu miši polu tiči«, namesto, da bi mislila na radikalna zdravila proti Irredentarstvu. V višjih krogih nismo zapazili nikoli tiste genijalnosti, katere je potreha v politiki. Nadejamo se pa, d i hoče vlada sama zdaj stvar bo\j študirati in polagoma popraviti, kar je zamudila. Zadnjič smo naštevali mnogo pregreh, mnogo nesreč, katerih je kriva stranka »Progressovcev«; — a še ni zadosti, še moremo svetu kazati, koliko so ti ljudje zavrgli denarja za nepotrebne reči, mej tem, ko so najpotrebnejše opustili. Zaksy so zidali »palazzo modello« ? Zarad olepšanja velikega trga in rekli so, da bode ta palača mestu nesla. A zdaj se vidi, da malo nese, pičla 2*/, in da veliki trg nI mnogo pridobil 2 njo, kajti ulico, ki drži z borsnega trga na velik trg, zožali so in to je tako nespametno in grdo, da vsakemu kmetu (ne inženirju) v oko bdde. £akaj so zidali nov magi-strat, ki je stal nad polu milijona? Zaradi le-
Podlistek.
Slovensko romanje.
Uže pred tri sto leti je prvi naš pisatelj Primi Trubar poudarjal kot poseben značaj Slovencev, da radi daleč romajo. Nagnenje k romanju spozna lahko vsakdo, ako pogleda toliko število romarskih cerkva po Slovenskem. Da so Slovenci v prejšnjih časih tudi daleč romali, to se vidi iz njih rednih procesij v Kolin na Renu In v Trevir k svetej suknji. (Dr. Lu-schin, »Die windische Wallfahrt an den Nieder-rhein, Trier« 1878).
Pravo in najvažneje romanje Slovencev pa je bilo potovanje v Rim (Rom), ker od tega je dobilo svoje ime vsako obiskovanje svetih krajev. Romanje v Rim je začelo zlasti 1. 1000 po Kr! o priliki velikih odpustkov, ker takrat so splošno pričakovali konca sveta. Tega romanja so se udeleževali tudi Slovenci v velikem številu, kakor nam pričajo slična obiskovanja poznejših stoletij. Naši romarji so prihajali peš do morja in se dajali prevažati ali od Sv. Ivana pri Timavi, iz Trsta, ali pa iz Kopra v Jakin in od todi so Sli dalje v Loreto in Rim.
RomErji so prihajali v tako obilnem Številu in plačevali toliko za prevožnjo, da so imeli posestniki ladij lep dobiček. L. 1485 dobi n. pr. eden prevoznik od romarjev jsa jedno samo prevožnjo 50 dukatov v zlatu. NI čudo, da so hotele tudi občine luk, v katerih so se romarji vkrcavali, imeti svoj dobiček od teh prevoŽenj. Zato je postalo veliko tekmovanje mej omenje-
pote in da skrijejo staro mesto. Skrili so staro me>to, toda to je prav taki, kakor pri ženski, ki ima lepo krilo, a pod krilom je vse umazano; ali je to lepo, zdravo? Mestni očetje so imeli raje skrbeti, da se staro mesto nekoliko popravi, da se ulice tam širijo in čistijo, hiše popravljajo. regulirajo, to bi bilo kaj več stalo, nego kulisa, a v zdravilnem in policijskem obziru je to tako potrebno, da Trst zraven dobre vode ne more tega prezirati, ako noče, da zadene enkrat to mesto strašna nesreča. Mislite si v starem mestu kolero ali velik požar; ako z ične prva, mora vsak TržaČan, ki ima le novcev za pot, zbežati iz Trsta, ker v takem ognjišči bi se kuga strašno hitro širila in pokončila na tisoče prebivalcev; ako pa začne požar, kedo ga bo ustavljal v starem mestu?
Z denarjem, katerega pa so naši meslni očetje po nepotrebnem potrosili za palače in študije, lehko bi bili v 10 letih popravili polu starega mesta. V Gorici imajo 2 pokriti lopi za prodajo zelenjave itd. V Trstu pa neinatno niti ene take lope in ženske še vedno zelerijad prodajajo pod milim nebom, kakor je to bilo v poprejšnjem stoletju; mala lopa za ribji trg pa ne odgovarja ni potrebam ni estetiki. Mnogo novih ulic, katere je odprl magistrat, preozke so, tu in tam krevljaste, dandanes pa cel6 v vaseh delajo ulice v ravnej potezi. Je li pravilno, da zida mesto gimnazijo na trgu voznikov (piazza carradori) in s tem zmanjša lep trg, ob enem pa zakrije najlepSo gotiško stavbo v Trstu (protestantsko cerkev?) Jc-Ii bilo treba tega veli-cega troška? Še mnogo drugih napak bi mogli očitati »Progressovcein«; toda zadosti je to in kar smo zadnjič rekli, da lehko vsak sprevidi, da za Trst in okolico ne velja več tako gospodarstvo, da mora mesto propasti in davkoplačevalci ne bodo mogli več prenašati bremen, ako se ne krene na boljše in ne pridejo na krmilo moije pošteni in čistili rok.
Rekli smo tudi uže večkrat in dokazali, — pa kaj treba dokazov, ko vidimo vsak dan črno na belem, zakaj Trst propada, — da Trst brez Avstrije postane gnjezdo brez vsake prihodnosti; da bi v Trstu trava rastla, kobi postalo to mesto italijansko. Čudimo se torpj, ne malo, da more sploh v Trstu biti stranka, ki ni popolno udana Avstriji in ki se stavi na neko patrljotično stališče, katero bi dosledno izvršeno moralo Trst dovesti do tega, da se ne bo več Italijanstvo tako šopirilo v njem? Rekli smo namreč in gotovi smo tega, da Trst zapustž, ako ta propade, vsi oni Židi in kričači, ki zdaj
niini lukami in vsaka je skušala kolikor mogoče romarjev privabiti. Uže 1. 1423 se pogodite občini Trst in Koper, da si ne bosta romarjev »lovili«, nego da jim pustita na voljo, kder se hočejo ukrcati.
Vendar si je Trst močno prizadeval, kolikor mogoče romarjev privabiti v svojo luko. Temu so se ustavljali zlasti Goričani, ki so si lastili nekak monopol v prevažanju romarjev in jih pošiljali skoz Sv. Ivan (n. pr. I, 14S5). Vendar je v XVI. stoletji Trst zmagal in skoraj vsi romarji so se vkrcavali v tržaškej luki. Tržačani so skrbeli za dobro postrežbo in prenočišče v Trstu ter gledali na to, da prevozniki niso romarjev stiskali in da se sploh ti niso mogli pritoževati zoper slabo ravnanje ž njimi. Tržaška občina je tako skrbela za svoj dobiček, da je uničila vse pogodbe, katere so bili tuji prevozniki s tržaškimi občiuarji sklenoli, kakor bi jim bili svoje ladije prodali in bi toraj zaslužek od romarjev pravi Tržačan i uživali.
Tržaška občina je zahtevala od vsakega romarja, ki se je v njenej luki vkrcal, po dva solda za popravo luke. Ta denar so izterjevuii prevozniki in ga potem otdajali občinskej denarnici. Po številu romarjev so rastli torej tudi občinski dohodki. Da so bili ti precejšni, vidi 1 Be n. pr. iz tega, da je prišlo meseca januvarja i. 1523 od samih romarjev v občinsko denarnico 161 lir in 4 solde (20 soldov = 1 lira) ter septembra istega leta 91 lir in 10 soldov. Opomniti pa je treba, da ja to leto izvenredno veliko romarjev ( >47H) skozi Trst potovalo, ker je bilo Bveto leto.
Ker je torej tržaška občina imela svoj lepi dobiček od romarjev, naravno je, da je tudi za
bogate tukaj in da puste same Slovence, da se mučijo na Školu, na kateri so oni priklenem po naravi in po njih lastnosti, kakor kmetijski, uradnijskl in obrtnijski element. V slovanskem smislu bil bi propad Trsta celo koristen; a mi nismo tako oskosrčni politiki; rajši trpimo škodo v Trstu v narodnem obziru, da le Trst napreduje na trgovskem in obrtnijskein polji, ker je to zopet koristno našim bratom na Kranjskem itd. v gmotnem obziru. Prašumo torej, kakovi trlaški patrijoti so oni, ki delajo proli avstrlj-skej vladi in torej zavirajo gmotni napredek Trsta? Trst je trgovsko mesto iu Čuditi se je, da trgovski duh: »politici oportunitatis« ne zmaga tukaj!
Kedo je temu kriv? Nezrelost volilcev samih, ki se dajo voditi po krivih prvakih, njih nemarnost, njih nebriga. A zopet pravijo »Progressovci«, d,i tržaški patrijoti so samo tisti, ki so udje starih tržaških rodbin, pravi Tržačani. No, teh je silno malo, ker večina družin tržaških je došla v Trst Se le zadnjih 30 let, to j« dokazano po množenju prebivalstva, torej po neovrgljlvl Statistiki. A ti gospodje niso logični pri izvrševanji tega principa. Oni pravijo, da Slovenci nemajo pravic v Trstu, da so tujci itd.; a Italijani, kateri niso niti Avstrijci, ampak spadajo pod italijanski konzulat v Trstu, ti Italijani so domači, oni sinejo agitirati na vsako ! stran, in prav taki Italijani nosijo velik zvonec ter skrunijo gostoljubje, katero jim skazuje predobra Avstrija. Mi pa pravimo, da ti Italijani nemajo nobene pravice v Trstu delati za la-honstvo, da je Avstrija prepotrpežljiva ž njimi, a da mi Slovenci smo tukaj doma na svojih tleh, da so stare rodbine tržaškega mesta kakor Jurko itd. imenovane mej prvimi patriciji Trsta (glej zgodovino tržaško v podlistku »Edinosti« i; In da, ako se hočemo pozivati na zgodovino, imamo mi vsaj toliko, če ne več, pravice od onih patricljev italijanskega ro Iu, več pa na vsak način, nego oni, katerih pradedi so pred 20 leti po Poljskem ali drugod »puakelj^e« nosili, ali v Italiji starine prekupovali, — in takih je največ, ki se zdaj sklicujejo na neko zgodovinsko pravo. Akoprav pa ne bi bilo v našo škodo, ako bi veljalo tudi zgodovinsko pravo; vendar pa mi nismo zopet tako oskosrčni, in pravimo: vsak Avstrijec, ki seje naselil v Trstu iti pošteno dela in trguje, posebno pa, ako ima tukaj posestva ter plačuje mnogo davka, posebno nikdar sitemu mestu, vsak tak je Tržačan in nema le pravice, temuč tudi dolžnost, da se briga za blagostanje mesta in osobito zato, da
nje skrbela in prevožnjo urejala. Bolnike in uboge je podpirala v Trstu. Tako so nahaja zapisano, da so prevozniki časi koga tudi za »božji Ion« (»per amor di dio«) prepeljali. Občinski svčt je izdal posebno naredbo o prevoinji in postavil nadzornike, (»sopraslanti«), ki so morali gledati, da se niso neredi godili. Ti nadzorniki so določevali, kdo ima prevažati in koliko romarjev sme vkrcati. Ako 60 prihajali romarji iz okuženih krajev, morali so se koj vkrcati in se niso smeli v Trstu muditi. PrevoznMti niso smeli na Isti ladiji voziti romarjev In blaga, le ako bi romarji želeli hitro odpeljati se In so v luki našli z blagom naloženo ladijo, ki je imela takoj odpluti, tedaj so so smeli na to vkrcati. Nadzorniki so morali tudi ladije preiskovati, ali so zadosti varne, ali imajo potrebno opravo in brodarje, ki bodo v stanu romarje pripeljati v določeno luko. Pozneje (1.1532 in 1533) se je romarjem dovolilo, da so si smeli sami izbrati kapetana ladije, tistega, kateri se jim je zdel najzanesljivejši.
Prvikrat se omenja potovanje romarjev skozi Trst 1. 1283, 13. avgusta, ko je tržaški poslanec prisegal zvestobo beneškemu dožutu. NatanjČne zapiske o številu skoz Trst potujočih romarjev pa imamo še le iz zadnjega desetletja XV. in iz prve polovice XVI. stoletja. Tako vemo, da je romalo skozi Trst maja 1492: 52 osob, januvarja 1493 : 241; januvarja 1495: 140, maja 1495: 80; inaja 1497: 76; maja 1493: 898; maja 1504: 112; januvarja 1507: 201; maja 1807: 178; januvarja 1513: 61; septembra 1.*»1G: 180; maja 1517: 144; januvarja 1518: 159; januvarja 1319: 146; inaja 1519: 171; januvarja 152J: 129; januvarja 1521: 159; maja 1521: 103; januavarja
so na čelu lega mesta pnvi možje, čistega avstrijskega mišljenja, kajti Trst je novo mesto, Trst more le potem kaj postati, Če se držimo v njem pravih svobodnjaških, ne pa nazovili-betalnih principov; Trst potrebuje naseljencev, in ko bi teh ne bilo, kaj bi bil Trst? Čuditi se je pač stranki, ki hoče biti liberalna, (svobodnjaška) pa se upira (v Trstull) na neko zgo lo-vinsko pravo, katero niti resnično ni I (Vidi Kandler, Cavalli — plačana moža, da pačita zgodovino.) Ubi est consequenlia?
Ml, katerim očitajo nekateri, ki govore brez premisleka, da smo nazadnjakl, mi se postavljamo na svobodnjaško stališče; a naprednjaci (»Progressovci«) so na srednjeveškem stališči; a to lo zopet z namenom, da slepe IjudBtvo, kate ro nI še zadostno podučeno in plačuje to Šolo »Progressovcev« iz lastnega žepa.
Ko to pišemo, vrše se volitve IV. razreda, in akoprain nemamo nade, da patrijotlčna stranka v tem razredu uže zdaj zmaga, vendar pa ni nemogoče, da letos patrijočna manjšina vsaj 100 glasov pridobi in to je vendar znamenje, da gre stvar boljše. Razloček mej manjšino in veČino se letos zmanjša, to ju pa kažipot za bodočnost. Glejmo Ljubljančane, tam bo se 13 let bojevali, manjšina narodne stranke je pri vsakej volltvi pridobila več volilcev, dokler je zmagala. Prav tako moramo delati v Trstu; lotos smo osobito mi Slovenci prvikrat nastopili v mestu ; a če nam vlada pomaga In nas samo varuje pred terorizmom, lehko po treh letih s konservativci vred popolnoma zmagamo v IV. razredu, ker kakor Brno uŽe rekli, Slovencev bi bilo lehko 3IK) do 400 več volilcev v tem razredu, skupaj najmanj 700 do 8'H), ali polovici. Ako tudi ta pot no bode uspeha, naj nas to ne straši, ampak spodbuja nuj nas k veČjej vstrajnej delalnosti.
Glavni naš namen pa ni, da govorimo vo-lilcem IV. razreda, ampak mi hočemo denes par besed položiti na srce volilcem III. razre la, kateri ho lo volili 9. in 10. t. in. V tem razredu je skoraj veČin i uradnikov in so zopet večinoma Slovenci; mnogo je v tam razredu tudi posestnikov iu trgovcev, dobrih Slovencev. Zmagali so dose laj največkrat konservativci vtem razredu. Volilci našega ro lu se tuli zdaj ne izneverijo, saj so navdušeni za Avstrijo k ljubu preziranju nji li pravic; ob uradnikih niti ne govorimo, njih sveta dolžnost je, da glasujejo za kandidate, katere podpira tudi vlada, in skoro misliti si ne moremo, da bi bil tudi mej italijanskimi uradniki le eden, ki bi se toliko spozabil, da bi glasoval za sovražnike
1522:84; januvarj i 1523: simo 18; januvarja 1524: 80; januvarja 1525:1620; septembra 1525: 858; januvarja 1530 : 00; maja 1530: 32; januvarja 1532: 65; januvarja 1534: 80; maja 1534: 70; 1533: &J; 1339: 74; 1311: 44 lu 1550: 142. (A. Hortis, J. Romicri a Trieste, Archeografo Triestino, Vol. VII. pg. 203 iu 402).
Jaz mislim, da se ne more nikakor dvomiti, da j« bila večina tu omenjenih romarjev slovenska. Na to kaže n Že ime »romarji« (v tržaškem narečji »Homieri, Rom i peti«), katero se ne rabi v drugih jezikih. Odločno pa govore za našo Istino luke, v katerih so se romarji vkrcavali. Te luke leže na slovenskem obrežji jadranskega morja in značajno jo vsakako, da ni o nobenej drugej luki znano, da bi se bili v njih romarji Vkrcavali tako penjodično in v tolikem številu. Da so bili mej slovenskimi romarji tudi drugim narodnostim spadajoči, to je pač naravno, (celo jeden Francoz sc jedenkrat omenja), ali večina je bila brezdvumno slovenska.
Tako imamo nov dokaz za pogostno občevanje Slovencev z Italijo. To občevanje je bilo v srednjem veku zelo živahno tudi v kupčijskein obziru, ko so Slovenci zahajali celo v Senigalijo') na sloveče sejme za predivo, (odtodi po Gorenjskem znan pregovor »Šum, kakor na ( sejmu v Šinigaliji«.) Iz tega Izvira, da so Slo-vtnei velik del svoje kulture prejeli ne od Nemcev, nego it Italije, iz središča srednjeveške omike. __S. R.
•) Stari ljudje po Gorenjskem še dandanes pripovedujejo, da so v starih <Ta9ih Gorenjci hodili na sejme s platnom v Senigalijo.	Ct'redn.)
EDINOST
vlade, za nisprotnike pravih državnih in tržaških interesov. Rili so slučaji, da se je tu pt tam grešilo zoper te inierese in sicer v takih krogih, ki >o poklicani, da branč državno korist; toda ta pot je upanj«, da se tako ne bo delalo. Kar je pravih Slovencev v tem razredu, bodo golovo vsi kot en mož volili one kandidate, katere predlagajo konservativci, prijatelji Avstrije in mej temi sta tuli dva Slovana sprejeta od konservativcev z ozirom na našo stranko. Moramo pa reči, da bi bila la stranka nam privolila tu II več kandidatov, a dotični niso boleli za zdaj še sprejeti kandidature.
Slovenski volilci III. razreda! Vam ni treba dosti priporočati; mej Vami je skoro sama iu-telegemija, ki zna dobro ceniti sedanje stališče; prepričani smo torej, da bo4e volili kot en mož knndidale patrijotičnega o Ibora, ki so ti le:
Benigher dr. Nikolaj, odvetnik.
Cieskovič Spiridion. ladjar.
Dragovina Karol, posestnik.
Ferrari dr. Franjo, posestnik.
Luzzatto Rafael fu M. posestnik.
Palese Peter, posestnik.
Pazze Peter Avgust, trgovec.
Richetti Evgen, trgovec.
Rossetti Scander Pas. de c. k. uradnik.
Schivitz Val Matevž, inženir.
Totnmasini cav. dr. Anton de, posestnik.
Vierthaler Avgust, c. k. profesor.
Dopisi.
1 i. Planin« dO. maja. (Konec.)
Od zbora sem se nekoliko o idalil, a česar ;e srce prepolno — ne more roka zadržati. Naprej I
Da nam ni le za javne veselice, akopram so v prid naro lnej i/.podbnji, zategadelj so storili došli rodoljubi mnogo jako koristnega. Ker pa ne moremo vedno le trkati, da nam zato poklicani vsaj vstop dovole, izdali smo geslo. Pomagajmo si sami —, ne čakajmo milosti I Pričnimo I
Notranjci so jako svoje lastne posojilnice potrebni, da se kakor drugi slovenski bratje oderuStva otresejo. Volil se je oziraje, na to, odbor 3 Iskrenih narodnih mož, kojih naloga bode na Ihkeku sklicati znane izvedene rodoljube, da se pogovore in posvetujejo o osnovi domačih hranilnic in posojilnic, na priliko v Postojni, Logacu itd. v prid našega bornega kuictskega stanu.
In ker tiiso pri nas čitalnice tako prirejene, da bi tudi preprostemu ljudstvu kaj koristile, sklenolo se je na to delali iu vplivati, da se po vseh trgih, vaseh, uvedo bralna društva, takozvane »kmetske zadruge«. Po vsej Notranjskej hočemo proprostega kmeta stan tudi duševno zboljševatl, kajti krvavo je to potreba, tudi za izboljšanje materijelnega stanja.
Na zadnje je čislat) rodoljub 3e priporočal. Napravimo društvo, kojega ud bodi vsak izobraženi narodnjak, koji daruje na mesec na priliko 10 novčičev; iz tega naj se kupujejo časniki ali knjige in delo mej preproste kmete. Imenujmo to društvo »Narodni vinar« i Ta vrla misel je bila z gromovito pohvalo sprejeta.
Glavna avrha tega velevažnega shoda je jako koristna, le uresničiti jo je treba. Dela je mnogo, a pričakovati se mora tudi lep narodni uspeh in napredek. Ako je po deželi le Še polovico takih rodoljubov, kakoršnl so bili pričujoči, nadejati se je ljudstu vesele prihodnosti. Preverjen sem, da ima dežela, koja pošilja na posvetovanje tako število odličnih razumnih moči, lake može, lepo bodočnost pričakovati, le ozbiljne volje, narodne požrtovalnosti je treba — pa pojde.
Po zaključenem zborovanji so se zbrali došli gospodje pri gosp. Doksatu iu tamkaj pod milim nebom krepke govore odličnih preljubljenlh narodnjakov poslušali, pevci pa so naša srca z izvrstnim petjem milih slovenskih pesni razveseljevali in narodne čute v nas unemali. Spo-mlnali smo se tudi naših »bratov Hrvatov« ter poslali telegram društvu »Kolo« v Zagreb; isto tako smo tudi po žici izjavili »Narodnemu domu« v Ptuj iskrene čute in želje.
Napili smo tudi navzočemu vrlemu narodnjaku gosp. Ig. Gruntarju kot značajuemu rodoljubu in založniku »Poezij S. Gregorčiča« ter v spominu na tega izvrstnega našega pesnika mu nazdravili in naročili gosp. Gruntarju, da mu blagovoli našo navdušenost in zahvalo naznaniti.
Da smo se pri tem toliko časa mudili, da je drugo jutro nastopilo, mislim, da mi ni treba posebe opomniti. Poznalo se je, da srno svoji skupaj. Pričujoče rodoljube pa Se jedenkrat poživljam: Delajmo vstrajno, nesebično, vrcsnl-čimo nasvete in želje, koje smo ćuli —, pa tudi pozabimo, da nosimo »dolge suknje« in bodimo uljudni in prijazni s preprostim kmetskim sta-
nom, ter ga budimo in mu njegove teže po mogočnosti pomirimo lajšati. Vsi za Narod!
Konečr.o si dovoljujem še opomniti, da smo učili tudi »očitnega grešnika« slovensko pokoro delati. Kako iu kaj, to ve najbolje toČaj »Ma-tiče«, kojng:i smo brez slovarja navadili in mu raztolmačili, kakšen pomen iina »Bos schaffen's« na naSej slovenskej zemlji —, in to tako temeljilo, da je vsaj ta večer na svoj »frak«, ali kakor se uže zove tisti »rep. — pozabil. Naj mu te vrstice v spomin kličejo, da ga je slovenska mati rodila in naj »nemško svetilniro« samo tedaj prižiga, kadar bode Nemcem svetil, nam naj pa rajši »laterne« po domaČe na mizo nosi.	—si—.
DOMAČE STVARI.
Današnji I Ki Je Isfctenreden v soboto pri le vgejedno redna številka »Edinosti« in to še le ob 0. uri zvečer, katera prinese še en članek za voliice, in sicer za one v okolici, koder se je društvo »E linost« povsod porazu-melo z volilci tako, da je nadeja, da bo zmaga popolna.
Meja odbora <1 rušita »KdlnoMi«
bode v soboto 10. t. m. ob li. uri predpoludue v prostorih g. Sterle-ta, Corsia Stadion št. 11., kder je tudi delalsko društvo. Dnevni red: 1. Važne zadeve lista. 2. Volitve v okolici; 3. Sklep, kako Ima društvo slaviti petstoletnico zedinjenja Trsta z Avstrijo. Ker je dnevni red velike važnosti, zato so prošeni vsi odborniki, da pridejo prav gotovo k seji; v prav tiste prostore so vabljeni za četrtek 8. t. m. ob 11. uri dopolu Ine vsi poverjeniki zi volitve v okolici.
Izid volitve v IV. razredu je bil, kakor smo naprej videli in pisali, neugoden konservativnej stranki, vendar pa ima letos konservativna stranka, ki dozdaj še nikoli ni resno delala v tem razredu, okolo 280 glasov, mej tem ko jih ni imela pred 3 leti Še 2d0 ne, torej vendar še dobro za začetek, akoprem so dobili »Progressovi« kandidatje še enkrat toliko glasov. A treba je v poštev jemati, da je ona stranka boljše organizirana lu da je delala na vse le mogoče načine ter tudi mnogo trošila, mej tem ko je organizacija konservativcev še jako pomanjkljiva in ni imela Še mej italijanskimi agitatorji popolnoma zanesljive moči. Po treh letih pojde gotovo boljše, le treba je premoliti sistemo tudi pri vladi; koketiranje na vse strani no velja, odločnost je potrebna in odkritosrčna podpora slovanskega elementa v Trstu. — Konstatirati moramo, daje mej volilci( ki so dali glase konservativnim, velika večina Slovencev, ker konservativci so Imeli mnogo nezanesljivih privržencev. Volilcev je v tem razredu 1210; glasov je bilo oddanih 978; izvoljeni so: dr. H. Ba/./.oni, kaudi lat obeh strank z 9"i3 glasovi, potem kandidatje progresove stranke: G. Coinld z G>2, .1. Degiorgio z 678, dr. E. Geirlnger z 087, dr. M. Luzzatto z 638, L. Mauroner z 69i», dr. O. Monti z .1. Pe-ressinl z 079, V. Puschi 070. A. Rascovlch z 089, dr. F. Veneziaii z 073 in dr. A. Vidacovich z 6/8 glasovi.
Vojna fce Številkami« »Progressovcl« so izdali neko brošuro, ki ima namen volilcem dokazali, da je njihova stranka dobro gospodarila, a da je vlada preveč obdačila Trst. Ni treba dokazati, kajti vsacemu je znano, da je Trst hišnega davka proporcionalno manj plačeval, nego vsako drugo mesto v Avstriji, prav tako je znano, da ima pri erarskej užitnini lepe dobičke, katere so morda nekoliko prikrajšali priviligirauci neke stranke. V omenjenej brošuri je tudi rečeno, da se je premoženje tržaško občine pomnožilo v zadnjih 10 letih. Res je, da mestni računi kažejo pomnoženja premo-ženske vrednosti za 2,591.851 gld„ a v tem Času je občina potrosila za to premoženje 3,(J35.\?38 gld. torej za 1,043.377 gbl. več, nego se je po računu »Prngressovcev« pomnožilo premoženje. Naš kmet bi rekel po domače: če si dal za 2 milijona 3 milijone, nisi nič prihranil, pač pa dosti zapravil, to je, požrl po neumnosti, ako si zase gospodaril, po prekaujenosti, aKO si gospodaril za druge. »V Indipendente«, organ »Progressovcev«, očita konservativcem tudi troške za cerkve v okolici, katere so bile zidane, ko so bili oni na krmilu. Okoličani! vidite, kako vas ljubijo lahonil »Triesterca«, ki je boljša matematikarca, nego politikarca, je »Progres-sovcem« dokazala z neovrgljivimi podatki, da so slabo gospodarili in občini mnogo zapravili po nepotrebnem.
Tržaška razstava. Ogerska vlada je dovolila, da peštanski krčmar Ruscher napravi čardo (krčmo) na trža.škej razstavi. Stala bo na primernem kraji na morskem bregu, imela eno veliko in več manjših sob. Postrežniki bodo v ogerskej narodnej opravi. Rastavni odbor je dovolil, da bo odprta vsak dan tudi potem, ko
se razstava z ipre. Kakor južna železnica, tako so tudi malo da ne vsa druga železnična društva za polovico znižala voznino za blago, katero se pošlje na razstavo. Ker je stavba velikih poslopij dovršena, poprljell so se delalci Idaj stavljenja raznih manjših paviljonov, mej njimi tudi hrvaškega.
Tržaški pododbor za »Narodni doni" je odposlal osrednjemu odboru v Ljubljano: iz pušice kavane »Bott« 0 gld., iz pu. Sice kavane »Commercio« 50 gld., skupaj 50 ^id.
Begunci Iz Kglpta. Zadnji Lloydov parnik, ki je prišel v nedeljo iz Egipta v Trst, pripeljal je polno Evropejcev, ki so Egipt zapustili iz straha, da jih fanatični muzelmani ne pokoljejo.
Kako fanatični »o »Irredenlarjl« V Kopru. Nek koperskl doktor palovan-skega pokolenja, rekel je te dni prijatelju našega lista, ki ga je vprašal, zakaj ne pride nikoli v Trst: »Jaz ne zapustim niti eno minuto Kopra, dokler ne bodo tukaj (v Istri) gospodarili Italijani«. Mož ima uže nad .70 let, torej teško dočaka odrešenja, vendar pa kaže to, in še drugi dogodki, da ima Avstrija v Istri hudih sovražnikov, še celo mej onimi, ki jedo državni kruh.
Npored veselice* katero priredi profteško bralno društvo v vrtu g. Nabergoja 11. t. in.: 1. Nagovor; 2. »Domovina«, poje zbor; 3. Deklamacija: »Roža mej trnjem« — Fr. Gegnar; 4. »Jadransko morje« — A. Hajdrib, poje zbor; 5. Dvogovor: »Zakonski prepir«; 0. »Bože živi«, poje zbor; 7. Tombola. Ako bi bilo neugodno vreme ta dan, vršila se bode veselica 25. t. m. — Začetek ob 5. uri. Vstopnina: 20 soldov. — Najuljudneje vabi vse rodoljube k obilnej vdeležitvi.	Odbor.
Ueneral Carlbaldl Je umrl 2. t. in. na Kapreri. Vsi listi imajo mnogo govoriti o tem italijanskem patrijotu, ki je imel dobre in slabe strani. Mož je bil hraber vojak, dober Italijanski patrijot, v svojih Željah pa celo prenapet. Storil je dosti za zjedinjenje Italije, dostikrat ga je italijanska vlada tudi dobro porabila za svoje namene; bil je velik neprijatelj konservativcev ter navdušen za občno republiko. Ako odračunimo nekatere njegove prenapetosti, moremo reči, da jc bil dober, prav nifi egoističen ali samopriden, na vsak način pa znamenit človek, katerega zgodovina postavi mej prve Italijane. — Naši Italijančiči niso mogli drugače demonstrirati, nego, da so »skakače« v gledišču »Fenice« pregovorili, da se niso producirali na večer, ko se je zvedela smrt Gari-baldija. V ostalem se jim ni mnogo posrečilo. »Triester Zeitung« pa je bila tako nesrečna, da so jo konfiscirali zaradi prevelikega servilizma proti Italijančičein, ker je obdala naznanilo s črnim robom, prav tako je bil »L'Indipendente« konfisciran zaradi črnega robi in nekrologa. »Indipendente« se nam ne smili, pač pa »Triesterca«, ki je vendar teško bila tako Žalostna, kakor je hotela pokazati. Tudi telovadno društvo »Gln-nastioa«, katerega vedenje jc bilo vedno sumljivo, razpustilo je c. k. namestništvo. Povo 1 je bila neka demonstracija zaradi smrti Garibaldija. Trije — ne Tržačanje, ampak tujci — hoteli so napraviti demonstracijo, kar jim je pa izpodle-telo. Kričali so pred italijanskim konzulatom: »Evviva Italija« i s tem nočni mir kalili, zarad česar jih je policija zaprla. E len i/.mej teh je telegrafski uradnik, ki se je nekdaj pod Garl-baldijem zoper Avstrijo bojeval, potom pi na priporočilo mogotcev Uajamontijeve stranke bil sprejet v državno službo! Govori se, da so našli pri njem izdajska pisma; to pa je gotovo, da ga je policija izročila sodniji.
Gospodarske in trgovinske stvari,
(Konec.)
IV. O kazenskej obravnavi in o pristojnih ob-lastnijah.
»j. 22. Preiskava zastran poljskih pregreŠkov gre poglavarju tiste okolice, v katerej se je postava prelomila, ali pa županu, ako ni podložen poglavarju okraja.
Pravico kaznovati te pregreške ima pa magistrat, kojemu ima poglavar okraja iziočiti vsa pisma uže dognane preiskave.
§ 23. Poglavar občinskega okraja, ali pa župan 22) ima dolžnost, tiste pregreške, ki spadajo pod občni kazenski zakon, brez odloga ovaditi kazenskej oblastniji.
§ 24. Okrajni poglavar ima dolžnost skrbe ti za to, da se zarubljene stvari, prihajajočo od poljskega pregreška, vrnejo poškodovanemu gospodarju.
Zarubljena živina neznanega gospodarja ima se skozi 8 dni braniti, potem pa precej po dražbi prodati.
(]e pa poškodovanec ni znan, ima poglavar okraja storiti vse, česar je treba, da ga izve, omenjene stvari ima mej tem hraniti, če so pa take, da se lahko skazijo, ima jih prodati po dražbi, ali kako drugače primerno obrnoti neznanemu poškodovancu na prid.
Če se poškodovanec pri vsem pozvedovanji vendar v enem letu od dne slorjenega poljskega
pregreška nI oglasil, da bi stvari, oziroma njih vrednosti prevzel, o Ida se po dražbi pridobljeni znesek, Če po odbitih tro^kih ne presega 5 gld. za njegove znabltne pravice, dokler niso zastarele; znesek pa, ki 5 goldinarjev presega, pošlje se mestnemu magistratu, da ž njim dalje po postavi ravna.
Kder ni okrajnega poglavarja, ima dotični župan izpolnjevati prej rečene dolžnosti.
§ 25. Ako se je zarubljena Živina izročila županu, ali okrajnemu poglavarju, ima on to nemudoma naznaniti njenemu gospodarju, če je znan, pa tudi poškodovancu, katerega ima še posebno opomniti, naj začne naj pozneje v osmih dneh po rubeŽni poganjati se za odškodbo, sicer bi se morala zarubljena živina nazaj dati gospodarju, ko bi se za njo oglasil,
Će je poškodovanec v določenem času to storil, ima okrajni poglavar, ali pa župan ($ 22) prizadevati si, da se poškodovanec in gospodar zarubljene živine o znesku odškodbe z lepa pogodita in če se to ne zgodi, pa je poškodovanec po namenu g 1:121 obč. drž. zak. tožbo sodniji podal, ima okrajni poglavar, ali župan T zavarovanje odškodbe določiti, koliko Be mora denarja vložiti, da se zarubljena živina gospodarju izroči še poprej, ko se je obravnava zaradi poljskega pregreška pravoveljavno končala (g 1322 obč. drž. zak).
g 26. Kedar se kak poljski pregrešek ovadi, ima poglavar okraja ali pa Župan nemudoma resnični dogodek pozvedetl in dotična dokazila zapisati, ter fma, Če so nista poškodovanec lu obdolženec gledč odškodbe pogodila, ob enem znesek te odškodbe po cenitvi ustanoviti in to,, z ozirom na tiste stvari, ki so se poškodovancu , vrnole.
g 27. Iz poljskega pregreška izvirajočo škodo ceniti, pooblaSČeni so najprej zapriseženi poljski čuvaji.
Ako meni poljski čuvaj, da znaša Škod* nad 5 gold. da jo poglavar okraja ali pa župan brez odloga ceniti po zapriseženem cenilcu,
Razen tega sme tudi pri vsakem poljskem pregrešku tako poškodovanec, kakor tudi tisti, kateri je dolžan škodo povrnoti, zahtevati pri poglavarju okraja ali pa pri Županu cenitev po zapriseženem cenilcu.
§ 28. Kedar se Škoda ne ceni v zrnlslu § 27 po zapriseženem poljskem čuvaji, ima poglavar okraja ali pa Župan to opravilo izročiti zapriseženim sodnjiskim cenilcem: če pa tacih cenilcev ni, mora v ta namen poklicali dva sposobna in zanesljiva moža kot cenilca.
§ 29. V kazenskej razsodbi se ima tudi izreči, koliko znaša odškodba, katera fjre poškodovancu, bodisi po njegovej dotičnej pogodbi z obdolžencem, bodisi po cenitvi, Če ta cenitev ne presega zneska 15 gold. ali če jo obsojenec za dobro spozna.
Ce se pa cenitev, ki presega znesek 15 gold., izpodbijn, mora se v kazenskej razsodbi odškodba prisoditi le do zneska 15 gld. ter izreči, naj toži poškodovanec pri civilnej sodniji. Če hoče kaj več imeti.
Ob enem se ima razsoditi, katera osoba je po besedah §g 11 in 15 dolžna škodo povrnoti; če so pa druge osobe, ki niso poljskega pregreška sokrive, vendar iz njega imele kak dobiček, kakor n. pr. pri poškodbah po pašnji itd., ima se tudi izreči, v katerej meri so te osebe, in sicer le do zneska, določenega v prvem odstavku, dolžne, poškodovancu škodo povrnoti.
& 30. V kazenskej razsodbi se ima obsojencu naložiti tudi povračilo troŠkov, kar se jih ie nabralo za rubež, za rejo zarubljene živine in za cenitev^ škode po zapriseženih cenilcih.
§ 31. Tisto obsojenčevo orodje, katero je pri kazni vrednem dejanji rabil, in ki se mu je zastran poljskega pregreška odvzelo, ima so potem, ko je razsodba zadobila pravno moč, gospodarju nazaj dati, če je poškodovanec dobil povračilo storjene mu škode, in so tudi troški kazenske obravnave založeni, v nasprotnem slučaji pa ima poglavar okraja ali pa župan (g 22) orodje po javnej dražbi prodati in pridobljeni znesek po odbitku troškov in povračilu škode, izročiti poljskemu poškodovalcu, ali pa, če ta ni znan in se ne oglasi v treh mesecih, zalogu za uboge dotičnega kraja.
g 32 Pritožba zoper kazensko razsodbo mestnega magistrata gre na namestništvo.
Pritožba se mestnemu magistratu ali ustno naznani, ali pismeno poda v 8 dneh od dneva, katerega se je izpodbijana razsodba proglasila, ali pa od dneva, katerega se je vročila, če se je namreč vročba pri proglaŠenji razsodbe zahtevala, ali vsled kontumacije uradno naročila.
Zoper dve soglasni razsodbi ni dopuščeno dalje pritoževati se.
Znabitni rekurz zoper razsodbo namestni-štva, gre na miuisterstvo notrainih zadev.
§ 33, Globe tečejo v zaklad tukajšne hiše za uboge.
Globa, ki se na dA izterjati, spremeni se v zapor ali v delo tolikih dni za občekoristne namene.
Sme se namreč namesto globe do petih goldinarjev odmeriti do 24 ur zapora ali pa jeden dan dela.
g 34. Ne smejo se poljski pregreški več preiskovati, no kaznovati, ako so s tem zastarali, da ni bil obdolženec v treh mesecih od dneva storjenega pregreška podvržen preiskavi.
Vendar pa se more tudi v tem slučaji terjati odškodba in sicer s tožbo na civilnej pravd nej poti.
V. Kedaj nehajo veljati poprejni uhaii in kdo ima i;vr!evati to postavo. § 35. Tisti dan, ko zadobi ta postava moč, nehajo veljati vsi dozdanji ukazi, zadevajoči poljsko hrambo, kolikor so ti ukazi uravnani po tej postavi in posebno ukaz ministerstva notranjih opravil in pravosodja od 30. januvarja 1861> (drž. zak. št. 28).
g 36. Izvršitev te postave je naročena ministroma za poljedelstvo iu za notranje zadeve.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIU.
Tisk. F. H U AL A v Tratu.
EDINOST.
lolitve v okolici bodo v noJtJjo 18. t. m. v vseb 6 okrajih in sicer: Za I. okraj v šoli pri sv. Jakobu od 9. do 2. ure popoludne. za II. okraj v siromašnici od do 2 ure, za
III.	okraj v javnem vrtu od 9. do 2. ure, za
IV.	okraj v šoli v Bojanu od 9. do 2. ure, za
V.	okraj v šoli na Općini in pri okrajnem načelniku v Bazovici od 9. do 2. ure, za VI. okraj pri okrajnem načelniku v Prošeku iu v šoli pri Sv. Križu, Vsak volilec mora sam prinesti glasovnico na omenjena mesta.
ttliod »Progressovcev« l fikednjl.
V	četrtek |e bil ur. Goracuciii, znan »Progres-sovec« v Skeduji, spremljali so ga aijutantje Bouetti, U.istellanovicli, Markovicb, Bokalovich« KoŠut.i, sami trdi Italijani, ki so došli direktno izFlorence. Tiso povabili ua oudotno »lokundo« tudi nekoliko domaćiu ljudi in mej njimi se uname ta le pogovor: Dr. Gorucucui: Gari miei amicil lo seiuo che avele i' iuienzione Ui far Spuntare cjuale uepuiato pel vostro distrelto cerlo Pagaii; queato 6 uomo coiione, goverua-tivo e noii puna fare nulli per Voi; il nosLro partito e iuiliponueute e sara que->ta volta vin-citore su tutta la liuea, se quindi avro 1' onore di rappresontare io il 1.' uistretto nell' aula muiiicipjle, Voi avrete strade, pouti, porti, un molio, arsenale, peršina il telegrafa Vi faro. Adjiilantje na to zakriče soglasno: Bravo Sig. Dottorel »Ste ga slišali slišali, kako so ga dobri ta ga.spud, dunque krič ite živio naš konšiljir 1 dr. Goracuchi-« »Pernestega še vina; beve tanto che volć, qua gavž cighari«. Na/.oći posestniki : »bravo gospod konšiljir, vi ne boste slabi, Zivio Sior kousiljir!« Zdaj so začne živ razgovor, en kmet na zadnje pravi: »Sior conšiljir mi ghc vojo tanto ben che glie devo dar uu haso«. Dr. Goracucul: »vegui qua che ve stri igo.« (So poljubita.) Adjutanije: »Ziviol vede che bon sior, che Uemocratico!« N.izoči enoglasno: »Evviva, Ziviol« Dr. Goracuciii ua to kliče vse kmete in druge k sebi in jih poljubljava zaporedoma; lo je bilo tako ganljivo, da so se nekateri < el6 jokali, posebno pa njegovi adjulantje. Ko jenja poljublj ivanje, plača g. doktor račun od 32 gld., priporoča še enkrat, nuj vsi dobro delajo zanj in otide z svojimi aijutanti. Recimo zdai: gospod dr. Goracuchi je kandidat inje tudi uže izvoljen za poslanca I. okraja. Osem dni po volitvah pride eden tistih kmetov iz Skednja v Trst in sreča dr. Gorucuchi-ja ter ga pozdravi in mu hoče dati roko, a Goracuciii ga noče niti pogledati in niu odgovori: »Ghi s6 vu, mi no ve coijosso.« Kmet: »Se se gavemo basa a Ser-vola.« Goracuchi. »Quello non e piii vero, lasci-mi in pase 6 andate a časa dai Vostri sciuvi,«
Tržaška trgovinska zbornica je v seji dne 7. t. m. izvolila gosp. Teuschla v železniški svet.
IO Črnogorskih vojaških gojencev je došlo tc dni v Trst z dalmatinskim parnikom. Od tukaj so otšli v Italijo, da se bodo tam vežbali v vojaških strokah. Jako lepi fantje so bili to. Vendar ne umejemo, zakaj so šli v Italijo, ko je Avstrija bliže in ko smo tako dobri prijatelji.
Ilnska vojna ladija »zabiaka«,
katera ima 6 topov, došla je 2. t. m. v Trst. menjavali so se običajni pozdravi 21 strelov na lailiji in 21 na tržaškem gradu. Na ladiji je, kakor se sliši, veliki knez Koistantin, pa pod drugim imenom; — ta veliki knez uže dolgo časa potuje po morji. V kratkem utegne priti v Trst še večja ruska vojna ladija, vojvoda »Padi nburški«.
Mali u2rokl — veliki nastopki« Resničnost tega pregovora je potrdila prežalostna prigodba, ki se je pripetila v Trstu la teden.
V	ponedeljek popoludne je šel gospod T. mimo trgovinsko akademije na Upniškem trgu. Tam pred vrati stoječi 18 letni dijak Alojzij KramerŠič, doma iz Istre, poprosi ga ognja za cigaro. A gospod T. mu to postrežbo odreče, kar vročekrvnemu mladeniču zbudi tako nevoljo, da mu pove par surovih besed. T. odgovori s tem, da dregne proti dijaku z dežnikom, to pa tega tako razburi, da nasprotnika s pesljo udari in na tla vrže. Pri tem je bil ta nekoliko ranjen. Vedenje dijaka sc je drugi dan naznanilo šolskemu ravnateljstvu, katero ga je vsled tega iz tukajšnje in iz vseli uvstr. trg. šol izključilo. Ta kazen ga je tako grozno zadela, daje nemudoma hitel na visoko pieluko, iz nje skočil ter z razbito glavo mrtev obležal.
li. julij pleni. kleinmayr, do-sedaj profesor na c. k. učiteljišči v Kopru, premeščen je s 1. oktobrom t. 1. v Gorico. Pri tej priliki smo pooblaščeni naznaniti, da se dobi njega »Zgodovina slov. slovstva« po poštnej nakaznici za znižano ieno (jeden gold.) pri pisatelju v Kopru (Capo d'Istria); pri skupnej naročili t\ 8(1 kr.
»Korlrla hurmonica- v Poreču je deželno namestnlštvo razpustilo, ker je prestopila v pravilih določene meje.
Kadija Polaje 6. t. m. dospeli v Tromso.
Morski volkl v jadranskem morji.
Zadnja leta se vedno gostej1 opazujejo morski volki v našem morji. 23. maja so videli tako ribo mornarji italijanske ladije »Delisia« blizu Rovinja, in 24. maja so jo opazovali z rovin-skega pomola. — Naj se tedaj nobeden ne hodi kopat v odprto morje.
f-oriški župan se je o lpovedal županstvu. Raznašajo se uže dalj časa temni glasovi, da so se pri nekej preiskavi našli v finančnej upravi goriškega mesta veliki neredi. Koliko resnice je na tern, tega še ne vemo, toliko p t je vendar gotovo, da čisto izmišljena ni.
Okrajno glavarstvo v Gradišču* kakor se piše »Soči«, prepovedalo je javne [dese na cestah in poteh, dalje streljanje z možnarji v vaseii in sploh blizu hiš. Ta prepoved sieer pri nas uže velja, ali trebalo bi jo tudi tukaj ponoviti.
Toča je uže po več krajih mnogo škode storila. Na Kanalskem je setev in trto uničila; enako tudi na Slapu pri Vipavi in v okolici mest i Kranja; okoli Mokronoga na Dolenjskem pa je padala tolika, kakor kurja jajca, k sreči pa je bila zelo redka, da ni napravila veliko škode. Tudi na Štajerskem je zadela ormužki okraj in okoli Špilfebia.
Instalacija ljubljanskega župana Cirasselllju se je vršila 3, t. m. jako slovesno. Na pročelji mestne hiše so vihrale cesarska, deželna, mestna zastava in dve velikanski trobojnici. Stopnice so bile pokrite s preprogami i na obeh straneh je stalo polno eksotičnih cvetic. V dvorani so bili zbrani vsi mestni odborniki in zastopniki trgovinske zbornice, magistratni uradniki, učitelji iu učiteljice mestnih šol in obilo najodličniših meščanov. Ob tO. uri je vstopil deželni načelnik, g. VVinkler, pozdravil novega župana ter ga na njegovo željo zaprisegel v slovenskem jeziku. Potem so se vršili oficijelni govori. Novi župan je posebno poudaril, da bo visoko držal prapor, pod katerim je bil Izvoljen, prapor, ki ga je vodil vse žive dni. To je bil lep dan Ljubljani, soltičen dan, katerega žarki so tudi naša srca ogreli.
Škof In pesnik. Premilostljivi ljubljanski knez in škof dr. Janez Kriz. Pogačar je te dni pisal slovenskemu pesniku č. g. vikarju Simonu Gregorčiču lepo pismo, v katerem mu iz vsega srca čestita ziradi prekrasnih njegovih »Poezij«. V pismu izreka tudi željo, da bi pesnika rad osobno poznal.
f Luka Porenia župnik v S red njej vasi na Bohinjskem, izvrsten Čebelar, umrl je 3. t. m. zjutraj. Blag mu spomin!
f č. g. Luka Možlna, misijonar v severnej Ameriki, rojen v javorskej fari, loškej dekaniji, umrl je meseca aprila. Mir njegovemu prahu I
li Pražakovemu ukazu. »Slov. Narodu« se iz Celja poroča, da je novi voditelj tamošnje okrajne sodnije, g. Lulek, poklical k sebi podredjene konceptne uradnike ter jim strogo zaukazal, da odsilimal slovenskih vlog ne smejo reševati v slovenskem jeziku, ampak morajo slovenske vloge zavračati in le v posebno ozira vrednih slučajih napisati jim nemšk odlok. — Tu ima minister Pražim zopet posel, | i ni vrag, da ne bi upornega sodnika ugnal v kozji rog. »Politik« o tej stvari pravi, da bo državna izvrševalna oblast v tacih primerljnjlh z najostrejiini disciplinarnimi sredstvi varovala pravice slovenskemu jeziku.
Matične knjige, katere so dobili udje te dni za leto 1881, te so: 1. »Letopis«, vredil f Dr, Jan. Bleivveis vit. Trsteniški. 2. »Slovenska Slovnica«, po Miklošičevej primerjalnej, spisal g. prof. J. Suman. 3. »Somatologija« t, j. nauk o človeškem telesu, poslovenil Fr. Erjavec. Dalje je Matica izdala »Geometrijo«, katero je spisal prof. Lavtar, pa je odločena samo za prodajo. Kakor smo uže naznanili, ima »Slov. Matica« 14. t. m. svoj letošnji občni zbor. Iz Kranjskega smo dobili obširen dopis, v katerem se delovanje in sedanji položaj »Matice« pre-tresuje. Ne prioboujemo ga, ker marsikdo bi n;yn očital, da delamo razpor, le nekatere opazke hočemo iz njega posneti. »Matica« je imela leta 1874 udov 2291, leta 1879 udov 15X4, leta 1*80 udov 1288. Premoženja je bilo 1874 gld. 10)881,8 / leta 1879 gld.: 54200.76, leta 1X80 gld. 5 .'.9)4.1)8.
—	Okoli 70U0 gld. dolga se je moralo zadnji čas Izbrisali, ker se ne da iztirjati. Udov je po »Letopisu« za 1881 preko 4000 manj, nego i. 1874. To je velik napredek — na rakovej potil
—	Mej odborniki se nahajajo nekateri, ki se za »Matico« prav nič ne brigajo, in niso došli niti k enej seji. Taki naj bi o IloŽili svoj mandat. Malomarnost nekaterih poverjenikov se vidi iz teg", da se je v njih oltroiju Število udov zelo skrčilo; »Letopis« kaže ceio nekoliko poverjenikov, ki niti n i bo Matični udje.' Lanska olie-čanja pri obČ.iem zboru se niso spolniia. Sprememba pravil, izročena v posvetovanje poseb-
I nemu odseku, ni se izvršila. O »Logiki in j DuSotlovji«, n katerej knjigi je teianji g t.ij-n i K trdil, da so uŽe tiska, ni duha ne sluha. Pri prisojanju nagrad pisateljem se ni postopalo strogo po pravilih, ni vladala enak a mera. Za neki prevod se za tiskano polo po 12 gld. več plačevalo, nego bi imelo biti. — V odbor naj bi se volilo oeč pisateljev, lu obče znanih učenjakov, nego do se bij. Vzlasti pa naj bo le prvosednik tak mož., ki ima za narod in slovstvo zasluge, ki je odlič'n po debilnosti, energiji in nepristranosti! Le Matica — prerojena ju pomlajena, priljubi narodu iu bo napredovala. Dopisnik priporoča tudi, naj bi se v odbor volili ti le gospodje: Dr, Svetina, prefekt v Aloj-zevišču. Seneiiovič And., Leveč, Pleteršnik, VViesthaler, Suklje, Erjavec, Huba l, Majciger, Dr. Sket, Dr. Krek, c. k. profesorji, Oi ešec Franc, tajnik, Slov. Mat., Dr. Dolenec Henrik, Hribar Ivan, Dr. Tavčar Ivan.
Josipa Jurčiča /hrani spisi. Zaloložil in na svetlo dal odbor za Jurčičev spomenik. Uredil Kr. L>vec. I, zvezek: Deseti brat, roman. Natisnili Narodna Tiskarna v Ljubljani 188.», 8», 293 str. Gena I gld. Ta knjiga je te dni dovršena ter se bode z ičela še ta leden po raznih knjigarnah prodajati, Dotični odbor je dal priljubljenega »Deselega brat u zi tega delj najprej na svello, ker Je ti roman uža blizu osem let do cela razprodan in ker ljudje največ povprašujejo po njem. Ostali zvezki bodo prinašali Jurčičeve zbrane spise, kolikor je možno, v kronologiškem re iti; vsako leto pridejo na svetlo po trije od 18—20 pol obši rni zvezki v srednjej osinerki, tisk in i z novimi črkami na lepem, gladkem papirji. Prvih šest zvezkov bole obsezalo romane, povesti in novele; sedmi zvezek dramatične sp se in balade; osmi studija, feuilletone iu nekatere politične članke, deveti literarno ostalino, osobito na pol dovršeni roman; »Slovenski svetec in učitelj«, deseti Životopis s podobo iu raznimi listi.	»Lj. Zv.«
Vrhniška in šišenska čitalnica ste napravile 4. t. m. izvenredni sijajni veselici na korist »Ntrodnemu domu« z jako dobrim vspehom. Vivant seqnentesl
»la* nost pri otvorjenju „Narodnega doma** v Ptujl je bila veličastna Udeleževalo se je nje okoli 400 gostov iz raznih krajev, največ iz Maribora iu Gradci. Došlo je mnogo čestitk in pozdravov po telegrafu, dva tudi iz Trsta.
Kranjski pcšpolk barona Kuhn
je cesar v taborju pri Bruku 27. maj i po,ebno odlikoval, ker mu je sam zapovedoval ter izrekel izredno svojo zadovoljnost za izvrstno delovanje Častnikov in vojakov.
Goriški gospodarski List, Št. 5 ima te le članke: 1. Vinska razstava v Dorn-bergu. — 2. Sredstvo za pomnožitev nogradov.
—	3. Trtni rožiček. — 4. O košnji. — 5. Program za skupno razstavo sadja v Trstu 1.1882.
—	6. Trtni lišaj (Peronospera viticola). — 7. Kako se morejo izredno veliko buče odgojiti. — 8. Kako treba ravnati z maslom, da je trajno in okusno. — 9. Slana.
Lužlški Srhi so ustanovili nov list pod imenom: »Lužica, mesacnik za zabawu a po-\vucenje«. List je organ vseh srbskih društev, izdaja ga E. Mukaš v Budišinu.
Banki »Mlaviji« je pristopilo v prvem četrtletji t. 1. 12.373 novih Članov, ki so zavarovali kapital 11,741.025 gld. 3 kr., ter zato vplačali zavarovalnine in pristojbin 3i").6i2 gld. 38 kr. Za škode sejo plačalo v tej dobi 123.270 gld. 89 kr. Samoupravna društva za zavarovanje užitka in pokojnin napredujejo teinbolje, čem bolje se Širi spoznavanje o važnosti te vrste zavarovanja za različne stmove. Najboljši dokaz temu je Število članov teh društev; do konca marclja t. 1. se jih je oglasilo namreč 4110 na novo. Pokojnin je bilo do tega dne zavarovanih H8.2;J2 gld. 82 kr., vpisane vIol'C pa obnašajo uže 3-74.172 gld. Zastopniški pokojninski zavod broji do 31. inarcija t. 1. 3707 vduležmkov in pokojninski fond je narastel na 24.672 gld. 51 kr. v gotovini in vrednostnih listinah.
Poziv. *)
Znano je, da se je osnovalo v Ljubljani društvo z namenom, da ustanovi »Narodni dom«, katero velikansko poslopje naj postane pravo središče vse«a gibanja slovenskega naroda.
V tem domu bodo imela zavetje vsa narodna društva z sedežem v Ljubljani, in kakor hitro postane to poslopje izključljiva lastnina slovenskega naroda, pripadali bodo njega dohodki »Matici slovenskeji iu nekoliko se bodo rabili tmli v poiiporo 'lom 'če knjiiuvnosll, umetnosti in domačih dijakov na raznih šolah. Na-
') Ta poziv se je razposlal v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku v razne kraje na slovanskem jugu.	|
men »Narodnega doma« je torej povzdiga duševnega premoženja naroda slovenskega in pomnoženje njega inteligencije; krasnejše za-dače si pič ni moglo staviti omenjeno društvo.
Ni se torej Čuditi, ako prekrasna ta ideja ne navdušuje le Slovencev, temveč tudi druge brate Slovane iu da mi tržaški Slovenci in v obče vsi Slovani, živeči v primorskih pokrajinah, nočemo zaostati za drugimi brati pri plemenitem delu, ampak da hočemo po svojih najboljših močeh sodelovati, da se izvrši prej ko mogoče »Narodni dom« v Ljubljani.
V ta namen so se združili zastopniki društev; »slov,inska čitalnici«, »srbsko društvo«, »pol. društvo Edinost«, »polpomo delilsko društvo« iu listov »Naša Sloga« in »Edinost« v odbor, kateri bode nabiral darove za omenjeno ustanovo po Trstu in okolici, po Istri in, ako mogoče, tudi po Dalmaciji, ter jih pošiljal glavnemu odboru v Ljubljano.
Kakor razvidno, združeni bo v tem odboru Srbi, Hrvatj • in Slovenci, kar naj služi v do-k iz, da Imajo tudi drugi naši južni bratje ra-zuin iu srce za težnje slovenskega naroda.
Pravila društva »Naro Ini doin« jemljejo sicer tudi obzir na deleže, kateri se v nekej dobi amortizujejo; a naš odbor se ne bode pe-* čal z oddajanjem takih deležev, ampak Rkrb mu bode, da nabere kolikor le mogoče prostovoljnih darov, ker želeti je, da bi se to delo izvršilo večinoma z doneski naroda In da b| na tale način narod užival užo lemalo koristi te naprave.
Po pravilihsopodporniki »Narodnoga doma« vsi oni, ki darujejo najmanj 50 soldov, usta-novniki pa samo taki, ki darujejo najedenkrat ali v obrokih veče svote.
Podpisani odbor sprejemi tedaj še tako majhne darove, jedenkrat za vselej, ali v obrokih; on hode tudi v takih javnih krajih, v gostilnah, kavarnah, društvih, kder so shajajo Slovani, nastavljal puŠice (male Štedilnike) za nabiranje doneskov za »Narodni dom«, naposled se bo trudil, da sklene svoje delovanje z veliko besedo, katere Čisti dohodek bode namenjen temu podjetju.
Podpisani odbor se nadeja, da ga bodo radostno polpirali vsi slovanski rodoljubi pri tem bla^onosuein zapoČetju; — vsak še tako majhen dar bode radostno prejemal in ga objavljal v listih »Niša Sloga« in »Elinost«; vsi odborniki, zraven p\ Še drugi poverjeniki bodo imeli pole za nabiranje darov, — kateri se bodo od raj to vali o Iborovemu denarničarju, g. Pranju KeveŠiču, trgovcu, Via Porporela št. 2; temu gospodu najpoši Ijajo darove tu li taki rodoljubi, ki nemajo prilike o Idajati jih posredno po poverjenikih.
Pokažimo torej Slovani v Trstu in po drugih primorskih deželah, da smo pravi sinovi Slave, ki vsi težimo za napredek, blagost in svobo lo vrlega naroda, kateri hrabro stoji na predstraži Slovanstva.
V Trstu, 1. maja 1882.
Predsednik:
Mate Polič, trgovec.
Denarničar:	Tajnik:
Fran Keveiić, trgovec. Viktor Dolenec, trgovec.
Odborniki:
Franjo Cegnir, c. k. tele«, kontrolor. Ivan Oo-linar, posestnik in uradnik delavsk^a društva, janež Jesenko, c. kr. profesor. Uroš Lombardić,
trgovec. Dr. Franjo MandiĆ. zdravnik. 0r. Širne Pertot, z travnik. Ante Škabar, železniški uradnik. Jurij Vučković. trgovec. Branko ŽivkoviČ.
trgovec. Dr. Alte Dikič, c. kr. (in. prokurekon-cipient. Lavoslav Hajn, čevljarski mojster, lurij Jan, dekan v Dolini. Ivan Malalan, posestnik na Opčinah. Rajmund Mohorčič, Župan v Sežani. Ivan Nabergoj, državni poslanec na Prošeku. Gustav Sterle, bankni podvodja. Ivan Vatovec, veliki posestnik iu podjetnik pri sv. Ivanu.
Franjo Žitko, posest nik i u trgovec.
Gospodarske in trgovinske slvari,
Trtni rožičak').
Uže lansko leto i tudi letos smo omenjali trtno bole/.ou, ki se opazuje ;>n sv. Križu i u v P i oseku ter veliko škodo provzročuje. Gosp. A. JakonČiČ, ki se je zadnji mesec na Prošeku vdeležil vojaških vaj, preiskal je pri tej priliki tudi nograde ter v goriškem »Gospodarskem listu« Id bolezen natanjčneje popisni. Ker je ta stvar silno važna, zato si tudi »Eiinost« prišteva v dolžnost, ves dotični članek priobčiti; glasi se tako le: Svojej vojaškej dolžnosti za-dostovajp, moral sem letos od 1. do 13. maja udeleževale se vojaških vaj na Prošeku, poleg Trsta. Ako tudi nam je bilo le malo prostega časa na razpolaganje, vendar sem pur prostih uric na dan posvetil kmetijsvu ter sem, kolikor mi jo bilo mogoče, tamošnja trte in vinograde preiskava]. Pri tem delu sta mi bila prava pomočnika tfospo.fa Iv.i/i Nabergoj, <hž. poslanec, in pa A. Hrast, nditeij ua Prošeku, in sem nju podporo sem n hvaležnostjo In z veseljem s preje/.
') Gospod spisatelj tega zanimivega članka ga menuje »trtni iiudićek«!
EDINOST
Gospodu sta mi pripDvedav.il.i, <lu so uie | več l't opazuje v vmogralih na Prošeku, pii | t-v. Križu in v okolici neka u ep ljetna sprememba, da trte /- lo trpe ter -e c-d-* vrste uni-Ša vajo in poškodovijo, in i.i ni mogoče pra- j vepa uzroka tega poškodovanj i z mle liti, tedaj daje popolnoma neznano, o i ko l tolika škoda izvira.
Sicer so tamošnji kmetovalci na Piosekuz gotovostjo trdili, da toliki škodi j« nek mrčes, kobil ch, uzrok; a n-kt gospod prof. tržaške kmetijske družbe je to sodbo ovrgel iu izrazil se tako, da tolikn škodo na trtnih mladikah prouzročuje neka nova (sicI) trtna bolezen, katera trtne mladike napada in tako vinogradniku velikansko izgubo provzročuje.
Dasi tudi nam ni radovednost prirojena, vendar ne moremo si vprašanju izognoti. zakaj ui veleučeni gospo I profesor dotičnim kine-toviilcem svetoval sredstva, s katerim bi se ta nova bolezen o lpr.ivl|.t, ali pa vsaj moral bi maueže strokovnjaško pn iskati.
Po natanjčnin preiskavanjin, brez posebne znanosti, do>ly se je do spoznanj i, da trtne mladike napida nek mrčes', spadajoč v vrsto akržai, ki napada mladike se svojim rilčnom, hranilni sok ji.n krade, d a vsle I tega ovene in se posuše, tedaj so nesposobne sad roditi.
Mičes s6 svojim timjKim rilčkom prelio le zunajno trtno kozo in se nasrki do sitega trt-n ga soka nedvomljivo nu Škodo toliko trpeče vinske trtice.
Vsled tega j>; razumljivo, da morajo trtne mlalike, ker so brez brane, zveneti, sčasoma udpasti in so tudi \/. tega uzroka rodovitnosti iu živenja okrajšane, ter nikdar ne dosežejo svojega pravega naravnega namena, da bi vino rodile vinogradniku.
Ta mrčes, kojega sem se drznol »trtni hudiček« imenovati, osobito vjutrajnih urah počne svoje zelo škodljivo delovanje v vitiogradih in se seli solnčnemu teku sledeč iz enega v drugi vinograd, tedaj od vsboda proti zahodu. Da mu pri tem perutnice, ki so zelo lahke, mnogo pomenijo, to je samo ob sebi razumljivo.
Ko ta živaliea kacegu bližajočega se Človeka zapazi, skrije se nemudoma za trtne mladike. Nasprotno pa, ako jo najdemo z rilčkom v mladiki trtni sok srkajoče, tedaj se pri svojem pravem opravilu ne gane in tu li ne zbeži pred sovražnikom, ampak srka sok mirno dalje, m ako potiplješ nje život, izpusti iz sebe neko svitlo-zeleno tekočino, a zarad grozovite požreŠ-nosti se vendar ne da pri srkanju motiti.
Ta mrčes, ali triul hudiček; kakor smoga mi krstili, podoben je sred njej, tedaj navadnej muhi; ima poleg onih, pri mrčeslli sploh na-vadniti delili iu organih, še vrhu glavice dva, na vzumij obrnena bolj rožičkom podobna izrastka in od tod po hrbtu leži nek tretji podol-gasli izrastek, ki je proti sredi nekoliko debelejši, n t koncu pa bolj tanek lu spičant ter sega od sredi glave do vrh konca perutnic.
Prezorne perutnice, ki leže pod podolgastim izrastkom, so svitlo kostanjeve (rujavej barve, ostali život je In Ij črno ruja ve boje.
S tem tedaj sem moral, na svojo naj večjo Žalost in otožnost, užii zopet popisali novega trtnega sovražnika, ki se žalibog v našej deželi už' uaiiaja, vendar kolikor sem jaz do danes pn Hriskin *) vinogradih hodil in preiskoval, nisem našel še tega hudobneža, kar je uže še nekoliko tolažljivo, na vsak način pa moramo pričakovati njegovegn priuoda prej ali slej iu na to bodimo le pripravljeni.
Čuditi se moram, da si slavna tržaška kmetijska družba, ki ima gotovo mej svojim programom namen podpirati itd. kmetijstvo, ni potrudila, vsaj uže p splošnem kmetijskem interesu, te popisane živali, trtnega budilka, ki je na vsak način vinogradniku grozotni sovražnik, h ljubu lemu, da se je o njem veliko naznanjalo in pritoževalo, preiskovati in t tem obziru natanjčneje po teedencih itd. sploh po strokovnjakih dognati, kajti poudarjati moramo, Če tudi na nulo veliko žalost, da je ta »trtni hudiček« uže v elito let na Prošeku iu pri sv. Križu ter se je uže popolno na udomačil; vse je mirno, no da bi se za pokončevai je ali sploh na kako sredstvo proti njemu lo količkaj mislilo. *)
Strah nas navdaja in s pravico smemo se bati, da se je gotovo ta mi'č's lu li uže po bližnjih kraških pokrajinah razširil. P av ljubo hi nam bilo, tiko iti nam kraški inteligentni možaki n svojem času o napravljenih preiskava-njih izid poročali. Takšna poročila bi nas mnogo zanimala 'j *).
A. Jakončič.
') Pa ne nova bolezen. Vred. »Gosp. Z.«
') Prav danes nam je prinesel nek posestnik iz Nempasa to novo živalico v preiskovanje.
Ured. »fiosp. I..t
*) Tržaška kmetijska družba ima ialibog preveč posla z drugimi muhami, i se tedaj ne more dosti brigati za nevarno trtno muho. Ur/d. »Bd.«
') Mi hočemo to važno stvar natančno preiskovati m v prihodnjem listu objaviti vspeli naših dotičnih Studij.	P. »Gosp. Z.«
*) Predsednik naSega polit, društva poslal jc nekoliko trtnih mladik poškodovanih, kakor sc jc mislilo, po omenjenem hudičku, strohovnjaku, gosp Francu Erjavcu, c. k. profesorju naravoslovja v Gorico in ta jc odgovoril tako lc: Poslano prejel. Prelepa hvala! Tc škodo pa nc dela nobena žtral, tudi vaš hudiček ne, ampak neka gljiva (i'ilz) »Glo-cosporium ampelophagum«, imenovana. 1'ikicc na mladikah niso vbodi od kake živali, ampak gljivice pod kožo, ki potem predr6 in dalje razjedajo, kakor jc lo tudi videti za nekaterih poslanih mladikah.
Fr. E.
Mi se brigamo na vse strani, naša kmetijska družba pa še vedno spi. Gosp. Nabergoj na IVoseku jc rabil mešanico Živega apna in zveplja proti tej bolezni; morda utegne kaj promagati. Ured,
Po Mklrpu IIMa.
iollIfT t III. razredu. Bil je trd
boj, oM .ni. j- bilo 11167 glasov, na 6 3 volil-ničih so bili z ipis.tni suni »Prngresovi« kan-didatje, i ua (lW sami kandidatje patrijotičneva volilnega I bora, drugi glasovi so ^e razcep li. PatriojotiL- t stiMiik.t je prodrla z l(» kandidati, ti so: Clescovici 861. Tomasini 859, Luzzatto 841 Vierthahr 843, Ferrari 833, Palese 827, Rissetti 820, Dragovina 819, Richetti 819, Pazze 811 glasov. — Izvoljena »Progresova« kandi-ilata sta: Biasoletto H47 in Benco 831 glasov. Da j ■ pat ijotična stranka tako disciplinirana kakor »Progresova,« prodrla bi bila z dosti več glasov in z vsemi kandidati.
Dražil«.
V Tolminu hiša in zemljišča Andreja Kovaćič i iz Kobarida ccnjena 35lO gld., 4 jul. in 7. avg —
V	Labinu liisa m zemljišča Justine vdove Antona Knapič, cenjena i.btt gld , iX jun. in jo, jut. — v l'a/.nu hi^a m zemljišča Janeza Ladavac iz Verma, cenjena JJ70 gld., 4. jul in 8 aug. — V Tolminu travnik Lavrcncija I on iz Ursin«, cenjen 700 gld., 0. jul. in to. avg. — V Gorici posestvo Tomaža Cmgerle iz S'.anjreža. ib jul. in 17 avg. — V Gorici zemljišča Jos. Gasparini, 4 jul. in 4 avg. —
V	Labinu zemljišča Jo^. Kusich iz Vetna, cenjena 2080 glii., 7. jul in 11 avg. — V Tolminu hiša, hrami in zemljišča Andreja Fratnik iz Iderske, cen,ena J970 gld., iy. jun., jo. jul. in ji avg — V Votjski hiša in zemljišča Andreja MatctiČ i/. Urice, cenjena 1JJ0 gold., 19, jul in 19 aug. — V Sežani posestvo Matije Hožeglav iz Lokve, cenjeno L'83 gold., Jo. jun. in .(1. jul. — V Karminu zemljišča Antona Stcrgar iz Koprive, cenjena 614 gld., 17, jun., iM. jul. in 19. avg. — V Sežani posc-tvo Katarine Milit v malem Rcpnu, cenjeno 17O7 gld., 5, julija. — V Sežani posestvo Mateja Lipot 1/. 1'odgrada, to. julija. V Kanalu posestvo dedičev ranjcega Matije Rutara iz Komune, cenjeno 177."» gld., i.\. jun , 22. jul. in j6. avg. — V Komnu hiša in zemljišča Jos. Susteršic iz Velikega dola, cenjcna O48 gld. 7. jut, 7. avg. in 7. sept, — V Pazinu hisa in zemljišča Petra Gergo-rovič i/. Gerdosela, cenjena joH5 gld., 8. jul. in 9. avg. V Labinu zemljišča Ant. BlečiČ iz Vetve, cenjena iJjo glii., 1.j. jul. in 11. avg. — V Kanalu posestvo Tomaža in Lucijc Podgornik iz LokoviČa, cenjeno 400 gld., 1. julija.
Tržno poročilo.
Kava — brez spremembe, cene Šibke, ltio gld. 38 do gld. UD.—, Sautos gld.5"> do gld. Gi.-, Java gld. 68 do gld. 75.—, Porloricco gld. HO do gld. 94.—, Ceylon platit, gl. N7 do gl. 130, —,
Sladkor v boljšem obrajtu. Gene trdne, Sladkor v kosih gld. 33 do gld. 34'/,.
Olje — cene slabše, kupčije malo, cene utegnejo Še pasti, ker oljka povsod krasno kaže, ako n« bodo kaj Školovale kake vremenske nesreče. — Jedilno stane gld. 4U do gll. 45.—, namizno gld, 5D do gld. 62. — bombažno gld. 32 do gld. 36.
Riž — v slabem obrajtu, cene šibke. — Italijanski gld. 15 do gld. 21. — Indiški Bu H do gld. 13'/,.
Petrolje. — Ker je vse blago v dobrih trdnih rokah, so cene sop t nekoliko poškočile ; donos stane gld. ti1/« do gld. !MiO, cena utegne pa Še poskočiti.
Sadje — brez spremembe, kupčija nezdatna, — fhe v vencih gl. IG.—, v sodih gld. 11,—. rožiči gll. G do gll. 7'/,. — rozine Sullan I. gld. 38 do gl l. 46,—, cvebe gl 1.20 do gld. 3 2.—, opaŠa gld. 2J do gld. 21. — mandlji gld, 78 do gld. «4.
DomaČi pridelki — fižol sopet malo iskan; cene slabše. Koks gld. 13'/,, kanarin gld. 13.—, bohiuecgl I. Iti.—, rudeČI «jld. 12.—, zeleni gld. 11 do gld. i.'.-, beli gld. IO1/, do gld, 11.—, mešani gld. «'/, do gld. 'J1/,. — Maslo gld. 80 do gld. IDO. — C"spe gld. 12 do gld. 14.—, korun novi gl I, 5 do gld. 6.
Žito — Malo kupčije, cene pa lajo, ker je vreme ugo Inn. — Pšenica gld. 12 do gld. 13.—, koruza gld. 8.40 do gl I. K.00. — Gene Žita in moke utegnejo še /.dalno pasti.
Les — brez spremembe, cene šibke.
Dunajska liorsa
dne i) junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih 76	gld.	50	kr.
Knotni drŽ. dolg v srebru . . 77	»	20	■
Zlata renta........94	•	10	•
pJ6d državni zajem.....130	•	25	»
Delnico narodno banke , . .81	>	—	»
Kreditne doluice...... 324	>	80	>
London 10 lir sterliu .... 111	»	90	»
Napoleon .........9	»	54	*
G. kr. cekini.......5	*	(16	■
100 državnih mark.....58	•	H5	»
Dobro znane
ROČNE MLATILNICE
in druge stroje za poljedelstvo ima pripravljene na prodaj
Solaivitz Sc O o ni p.
Via delta Zonta X, Trst. (2-2)
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Via S Sebastiano N. 4, I. nadstrop.
zraven štaeune z iimnufakturlni blugoin Fratelli Tavolatto,	(30-20)
prevzame vsako delo v zlatu, srebru In juvelnh, kakor tudi popravo take robe po liisuki ceni. Naročila su oskrbe tudi v drugo kruj» natančno.
A UTl;K FAZZLM,
Trsi, Plazza ( uscriuu .v I.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrste lalc-a, kemičnih izdelkov, barvnih tearin, esenc velika izbirka,
mineralnih vod itd.
Pri vsem najniže cene!	(26—21)
FILIALE IN TRIESTE
detl'1. r. priv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commercio cd Industria
VRHSAMENTI IX CONTAN l l
Banconote: •nnuo inlereise verio preavvlso di 4 giornl
» 8 »
* a » ■ » :ju »
a1/,0/. •
Napoleoni: 2' ,n 0 annuo intrresie verso preavviso di 30 giornl
2V/7. »	.	» 3 meni
» » » . » 6 » Banco Giro:
Banconote 2'/«% sopra fjuidumpie soiniua Napoleoni nenza Intercssi
Assegni
sopra Vienna, Praga, I Vi t, Hruna, Troppavia, Leo-pnli, Lublana, Hermannitadt, Innnbrui'k, Graz, Sulishiirgo, Klaguiifurt, t'iurne Agraru, fruru'0 spese,
Acquisti e Vendite di Vulori, d 1 viie e ineusso coupons l/iProv~ vigione. Antecipazioni sopra Warranti hi coutuuti 5°/„ luteress« anntlo franco di provigione. Medlante aperturu di credito u Londra '/>% provvlRione pur mesl » Effelti0°/0 interesseannuo slnol' ImportodlSOOO
per importi siiperiori rafi.so da convenlrsi. Trieste, 17 Muggio 18Hf>.	(14)
Loterija tržaške razstave.
IOOO dobitkov v vrednosti 113.550 goldinarjev.
Prvi glavni dobitek v zlatu
ali gotovini 50.000 gld a. v.
Drugi glavni dobitek v zlatu
ali gotovini tO-000 gld. a. v.
Dalje različni dobitki od gld. 10 000, potem po cld. 5000, 3000, 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25.
Vsaka srećka samo 50 kr.
Srečke se doblavjo v vsakej menjalnici, c. k. trafiki loterijah itd. avsto-ogrske države in pri loterijskem Otdelku tržaške raistave (Piazza Grande ^t. 2) v TRSTU, na katerega naj se vse dotične osube obrnejo, katere se mislijo pečati s prodajo srečk.	2-1
Pozlatarska dela
In poprava se sprejemajo v Cor.iia Stadion AV, tO iu vitt Chlozii Nr. 24 pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za progrinjala na okrnili in oglodala po cenah proti vsakej konkurenci. (:W—lin)
Riccardo Dinelli
\la (anale X. 9.
Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorja in alabastra. Tovarna Ideja iz mavca za prilepljenjc. prodaja na drobno in veliko.	(30—25)
Občne znana zaloga čavljarskaga blaga in usnja
EDUAKD-A RENZEL
via S. Antonio nuovo tik. gosp. Marini & C.°
ohstojeJa že tui<l 30 lot naznanja si. občinstvu, da ima vedno, veliko Število izdelkov vsako vrst« za gospodo in gospe. Dobroto in izvrstno blago gu-rimLirujo uoštevilui kupci, ktoru si ju pridobil zadnja leta Naročila na mero, iu tudi poprave se Izvršujejo v kratkem Sašu, (^G-.'(3)
Ho I «'/.11 i |»r*. želodca, sapnika, početo jetiko. plačno in mehurjevo prehlajenje, naduho, kašelj nervozni inpasjt ild. o/dravljajo
hlepeki
katere napravlja
P. PRENDINI lokami čar v Trstu.
Velika denaSnja raba izdelkov iz smole me je nagnola, da sem napravil pravi Ulecek iz norveške smole, ki je boljši od onepa, ki dohaja iz tujih dežel 'I i hlcpčki imajo enako moč gledć vode in smole, jcmljo se dosti lažje, lažje sc prcbavljajo in so dosti ceneje od onih.
Za obrambo ponarejanja jc na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani ime narcjalca PRENDiNi i na drugei strani beseda Catrame.
Prodajajo sc v TRSTU v lekarnici PRENDINI v Skalljicah po kr. in sc dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsacega kraja. 2U- 4
Čudovite kapljice
Sv. Antona PadovansKega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobto. dejun pomoč in ni trehu mnogih besedi, da se dokužd njihova čudovita moč Č<3 s» le ra'nijo nekoliko dni, olajšajo iu preženejo prav kmalu naj trd o v ratniše želodčne bolesti. Pruv izvrstno vstrezajo zoper heino-rojde, proti boleznim na jetrih In na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadležnostlh, zoper beli tuk, boŽjast, zoper srcopok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznij >.
Prodajajo se v vseli glavnih lekarnicah na svetu; za nuroČbb in pošiljatve pa edino v lekarnici ('risto/uletti r Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanetti i G. B. Itnvis. Ena stuklenica stane 30 novcev, (ll> 8)
IšiVuin za svoj list v vsakem večera mostu Kroj« spretne agente, kateri so hočejo počuti ;; naliiro naročnikov in inseratov. 1'u^oji zelo ugodni. — Ponudbe naj so pošiljajo: An die Administration der „Balkan Presseu, Belgrad.
t T
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve Iz sadja. Sesalke in cevi iz železa,
Plinovi motori
OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
Železne eevi
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni slroji.
SCHNAĐL & C.
v Trslu via Garintia 17. 23-10 iiSJSZ SZ5Z5Z8SZ5Z5Z
1 Dr, Eatsc
zdravilna kava.
Po receptu
Dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu
edino pristno popravljena po Henrik 1'raiirk-ovih novih v Ludwigsburg.
Popolno nadomestilo
za kavo v zrnih!
Se priporoča, pomeSano 7. mlekom za okusen, krepiven
ljudski živež;
kava. katera ne vzdražl čtilnic, pa je zolo zdrava, hranilna in lehko prebavljiva;
najbolje se priporoča osolnm, katere imajo slab ždodee, tudi zarad fitiojra kavinega duhl in 7. lo nizke osne. ter, ker je liže brez dodatka kaviniN zrn pripravna za kuhanje.
Sc dobiva v vseh špecerijskih prodajalnicah v mestih in na kmetih, in tudi v mnogih lekarnah.	(1U-5)

252525Z5252525 25Z5GIZ5ZSZ5Z525252S
asisa^
Ozdrav\j anj ©
bolezni Žclodca in nižjega trebuha, kolike, krčov gastrične mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, hemeroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo eovuectenoc, priredjenepo G. S*lcc«>Ii, lek arju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter iih oskrbuje proti plačilu.
Gosp O. I*I«»-oli,lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete ,14 steklenic Vaše izvrstne I<V;»u (M» vi» e«e'ten. Slednjo po-Siliatev sem užc mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv ie bil vedno izvrsten — V Fianoni Istra ti. avg. 1881. S spoštovanjem Anton VlašiS, župnik - kanonik. ,	ail-lG
Tu jc na mestu: «Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil V ašo odlično li'iaa iickovu onoiiciv, mnogim bolnikom sem jo nasvetov al, in tlober uspeh ni izostal — V Kersanu, Istra. 27. jun. 18S1. S spoštovanjem: Anton Lupetina. župnik - dekan
Prosim, blagovolite mi zopet w steklenic FVnil« coto ew>nee poslati. .Mislim, da jc to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zboliianje. — Kamnje pošta Ccrnica, 1. dcc. i88i. Josip Sovdat, župnik.
Xov« ixnnj(ll>a!
Nij več okrpanih čevljev!
Patentirano r vseh državah J C. k. edin. privilegiran
universalni
za usnje,
Max. Nluhr-a, Bruck na štajerskem.
Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjeni i u drugo robo popolnoma nepremočuo mehko trpežno zveze; n nr: raztrgan čevelj so popravi neznatno in lepo, celo n opra močno ln trdno, ako se s tem klejom na poškodovani del prilepi kos prirejenega usnja. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljani čevlji dad6 predreti vsako mokroto, k toru zakrivi po razhlajenju nog toliko bolezni; tort-j svetujem p. n. občinstvu, nuj od čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — C t »a ene steklenice je gld. l.Sij kr. proti poSiljatvl svoto po kteri bodi pošti.
Glavna zalogu t pi*i Mux. !%Iiilir v llriifk ua Muri.
V Trstu prodaja ^Vii<li*ei«!>« ^»iiiioi*-l'iohto i», čuvljarska zaloga, Corso. (20~5iu)
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MIL A NIČ.
Tisk. F. HUALA. v Trstu.