86 Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku do začetka 2. svetovne vojne Dragica Haramija* 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 821.163.6.09-93(497.411)M1875/1941M:070 Dragica Haramija: Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku do začetka 2. svetovne vojne. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 86=51(2015), 4, str. 86-111 V članku so predstavljena izbrana mladinska (večinoma leposlovna) besedila, objavljena v periodičnem tisku, ki je izhajal v Prekmurju. Obravnavana so besedila, ki so izšla v Duševnem lisztu, Evangelicsanszkem kalendarju, Marijinem listu (in Marijikinem ogračeku), Kalendarju srca Jezušovoga in v Novinah. Ne glede na raznolike vsebinske uredniške koncepte in jezikovne odločitve, ko je bil uradni jezik v Prekmurju madžarski, je vendarle periodika, tiskana večinoma v prekmurščini (deloma v knjižni slovenščini), odigrala pomembno kulturno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in pripadnosti ter pri opismenjevanju otrok in ohranjanju kulturne dediščine. Ključne besede: mladinska književnost, prekmurščina, Dusevni liszt, Evangelicsanszki kalendari, Marijin list, Marijikin ograček, Kalendar srca Jezusovega, Novine 1.01 Original Scientific Article UDC 821.163.6.09-93(497.411 )''1875/1941 '':070 Dragica Haramija: Children's Literature Texts in the Prekmurje Periodicals before World War II. Review for History and Ethnography, Maribor 86=51(2015), 4, pp. 86-111 The article presents selected children's literature (mostly belletristic) texts published in periodicals from Prekmurje. Texts that were published in Duševni liszt, Evangeličanski * Red. prof. dr. Dragica Haramija, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, dragica.haramija@um.si Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 87 kalendari, Marijin list (and Marijikin ograček), Kalendar srca Jezusovega and in No-vine are being discussed. In the times when Hungarian was still the official language in Prekmurje, the periodical published in the Prekmurje dialect (or partially also in standard Slovene) played an important cultural role in preserving the national consciousness and belonging, as well as in literacy and cultural heritage preservation, regardless of their diverse editorial politics and language choice. Key words: children's literature, Prekmurje dialect, Duševni liszt, Evangeličanski kalendari, Marijin list, Marijikin ograček, Kalendar srca Jezusovega, Novine 1 UVOD V članku predstavljam izbrana besedila iz prekmurskega periodičnega tiska, ki jih smemo prištevati v mladinsko slovstvo in so pisana večinoma v prek-murščini (izjeme so nekatera besedila, ki so natisnjena v knjižnem jeziku). Mestoma se ni bilo mogoče izogniti polliterarnim in poučnim besedilom, da bi bil koncept slovstva za otroke celostno predstavljen, saj gre v vseh primerih (razen pri Prijatelu) za verski tisk. Ob različnih uredniških konceptih je predstavljen tudi pregled literarnih vrst, avtorjev, kadar so ti navedeni, in njihovih del, pa tudi pregled folklornega slovstva, ki nagovarja mlade bralce, pri čemer se nisem ukvarjala z jezikoslovnimi spremembami ter uporabo različnih črkopisov in slovničnih pravil. Marko Jesenšek je v Slavistični reviji v članku Prekmurska publicistika 19. in prve polovice 20. stoletja - med knjižno normo in tradicijo (2008: 103-113) predstavil prehod knjižne norme v narečne okvire, posebej velja omeniti tudi njegovo znanstveno monografijo Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika (2013), v kateri je natančneje predstavil normo prekmurskega knjižnega jezika. Natalija Ulčnik je v znanstveni monografiji Začetki prekmurskega časopisja (2009) z jezikoslovnega vidika predstavila Agustičev časopis Prijatel, ki je bil prvi javni medij v današnjem prekmursko-porabskem prostoru. Med drugim je Natalija Ulčnik upoštevala tudi mladinsko leposlovje, ki je izhajalo v obravnavanem časopisu. V prispevku se naslanjam na tri teoretike, ki se prekmurskega periodičnega tiska lotevajo vsak na svoj način. Vilko Novak, ki se sicer ni posebej ukvarjal z mladinskim leposlovjem, je v prispevku Slovstveno delo Slovenske krajine, objavljenem v zborniku Slovenska krajina (1935: 34-39), podal osnovni uvid v prekmursko narečno književnost. Posebej dragoceno je Novakovo delo Izbor prekmurskega slovstva (1977), v katerem je po literarno-zgodovinskem principu predstavil najpomembnejše urednike prekmurske periodike, ki so bili večinoma tudi pisci predgovorov in nekaterih stalnih rubrik. S stališča leposlovnega gradiva, pisanega v prekmurščini, velja posebna pozornost monografiji Med verzuško in pesmijo (2000) Francija Justa. Avtor v njej predstavlja podobo prekmurskega leposlovja, pri čemer pose- 88 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES bej natančno predstavi poezijo, pisano v prekmurščini. Marija Stanonik je v članku Zarodki besedne umetnosti v prvem prekmurskem časopisu Prijatel (1875-1878) s stališča folkloristike predstavila principe leposlovnega gradiva v prekmurščini. Pregledala sem naslednje vire: Prijatel (1875-1879), Kalendar Srca Jezušo-voga (1903-1944), Marijin list (1904-1941) in Marijikin ograček (1932-1040), izhajal v okviru Marijinega lista, Novine (1913-1941), Duševni liszt: mejsze-csne verszke novine (1922-1941) in Evangelicsanszki kalendari (1923-1941), ki je izhajal pod okriljem Duševnega liszta. V teh virih sem iskala posebne kotičke za otroke ali pa so bila besedila, ki sodijo (vsaj delno) v mladinsko književnost, objavljena v različnih rubrikah. Nepodpisani pisec uvodnika (predvidevam, da urednik Jožef Klekl st.) je že ob koncu 1. letnika Marijikinega ogračeka (1932, št. 10: 1)1 spodbujal otroke k branju takole: »Marijika je rada čtela dobre knige. /.../ Marijika je vsaki den čtela pobožne knige. Razmiš drago detece: vsaki den?! Delaš ti tudi tak? Marijikin Ograček, Marijin List pa druge pobožne liste čti rado, čti vsaki den. Zadosta je, če samo edno ali dve strani prečteš, ali čti vsaki den.« Bralno-spodbujevalni proces pri otrocih je vse do današnjih dni koncipiran na enak način: brali naj bi vsak dan, predvsem pa naj bi mladi bralci posegali po kakovostnih besedilih, ki so jezikovno brezhibna, etično spodbudna in primerna bralčevemu kognitivnemu razvoju. 2 Obravnava prekmurske periodike Časopisje je razvrščeno glede na letnico začetka izhajanja nekega časopisa ali koledarja. Pri vsej periodiki se pokaže, da so koncepti izdajanja le-te trdni, a zaradi zgodovinskih okoliščin nihata tako vsebinska kakovost kakor tudi obseg. Ves prekmurski periodični tisk, izjemi sta Prijatel in Novine, je digitaliziran, zato je prosta dostopnost zagotovljena na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije http://www.dlib.si/. 2.1 Prijatel O programski zasnovi časopisa ugotavlja Natalija Ulčnik (2009: 61), da je »Agustič spoznal potrebe ljudi po obveščenosti o aktualnih dogodkih«, nika- 1 V digitalni obliki gre za stran 5, predhodno so namreč objavljene uganke, odgovori in igra iskanja (z ilustracijo). Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 89 kor pa ni zanemarljiva niti izobraževalna funkcija časopisa. Posledično seveda lahko ugotovimo, da se je mladinska književnost, ki se je v drugi polovici 19. stoletja povsod razvijala v okviru pedagogike, torej v vzgojne in spoznavne namene, nujno pojavljala tudi v periodičnem tisku, če je ta želel zadostiti potrebam najširšega kroga bralcev. Natalija Ulčnik (2009: 62) ugotavlja: »Vsebinska raznolikost časopisa, pisanega za različne sloje ljudi, je razvidna iz petih stalnih rubrik, ki so se pojavljale v naslednjem zaporedju: Orszacsko szpraviscse/Pregled, Zvonszki dugovanyi, Prepovedavka, Razlocsne glaszi in Mali vert.« Mladinska leposlovna besedila, ki so v časopisu objavljena, se večinoma nahajajo v rubriki Prepovedavka in jih je raziskovalka predstavila v tabeli (Ulčnik 2009: 19-20), in sicer posebej objavljena prozna dela in posebej poezijo. Marija Stanonik je v članku Zarodki besedne umetnosti v prvem prekmurskem časopisu Prijatel (1875-1878) s stališča folkloristike predstavila principe leposlovnega gradiva v prekmurščini. Opozarja, da je urednik Imre Agustič že v prvi številki objavil (Stanonik 2009: 179) »pripoved o junaškem Kralju Matjažu, ki z apologijo do njega povezuje Ogre in Slovence.« Kot zanimivost navaja Marija Stanonik folklorne obrazce, in sicer pregovore, ki so neke vrste stalnica (npr. Komi smrdi štala, takšega žep prazen ostane. Samo si te vlovo, če si prijao.), še zlasti se ti navezujejo na vreme in posledično na letino, ta pa je bila za kmečko prebivalstvo vitalnega pomena (npr. Či velkoga travna grmi, slane se kmet ne boji.). Dalje omenja nekatere pesmi in kratka prozna besedila, hkrati pa opozarja na razvoj izvirne žanrske terminologije, pri čemer velja izpostaviti dva termina: popevka in prepovedavka. V poeziji je gotovo zanimiv izraz za tri ljubezenske pesmi (Stanonik 2009: 186), »kar pomeni, da 'popevka' v tem primeru pomeni izpovedno pesem.« Za termin prepovedavka pa meni, da gre za vzorec daljših in kompozicijsko bolj razvitih besedil od pravljice. V časopisu Prijatel so s stališča mladinske književnosti zanimive povedke (npr. o kralju Matjažu), drobni folklorni obrazci, kamor sodijo pregovori (a so ti bolj povedni za odraslo populacijo), najbolj zanimiv del (mladinskega) leposlovja pa je gotovo prevajanje danes klasičnih del tujih avtorjev v prek-murščino. V to skupino sodi prevod Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila, ki je bila objavljena že v 1. številki pod naslovom Novi oblek caszara (1875: 6-7), spodnja slika prikazuje uvodni del pravljice. Pravljica je podnaslovljena kot prepovedavka, gre pa za dobesedni prevod Andersenovega dela, kakor ga poznamo tudi v sodobnih izdajah te pravljice na Slovenskem, z ohranjeno poanto o pretvarjanju odraslih. 90 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES Novi oblčk caszara. — AvjrniMib. — Pred vnogiini tetami j« 'živo eden ca^zar, ki tak 110riivuo za ndvi obl^k. kai vsze pint-zif na potroiO, naj sze on li vu ldpoin obldki znil kA/ati, N'- j"-' m Aro za nzoldAke n«S zn drtlgo orszAesko dugovAny je od nyiva vu 'žepke azranyeno i »u prAzni krfiazimj zAi o do fcčazno^a vecsiira szta delala. — Dünok bi rad zhfto koliko azta "ze pri tkala — mUzlo je caiszar, pa pri lom je nikak nG /.glivo z-tirati mogo miazel, ka ki je ni azvoj» csészti vréden I te nu-azpameten nubode tkAlecaino vido, 25a ízam »zébe aze n¿> bojo, ali zaprva dttnok driigoga ateo pOazlati, nuj po- glédne, ka je 'ze oprAvleno Vu c61om vAroai znano iir.t kAkao vtizréda mOc« eta thálecsina mi i vazAki bi rad zazvedo, jeli je nyagov azoszed dob-.-r calovek ali neazpa meten. -— SztAroga, poatenoga miniaztera bom tkAlcom poazlol — rnl»»Io jO W»»P. On najbole rAzumen tkAl«. caine móea ob»«Óditit da on je mCder calovek i niti eden nC tak vréderi azvoje caéazti kak on t Te »ztAri pokoren rniniszter goripoiaiko ob&dvA vkanyea, gde nyiva prtd prA^nimi kroaznaini azta aze-dela i delala. — Szmiloni bi*g! — iniazlo te asetAri miniazter __vArn «sti nikaj ne vidim I Ali eto miazol vu azebi obdr'ao. . Proazilu MJtfu g« obadva vkanyea, naj blt'ze ido i pítala azta g« : jeli k4k sale pa fArb» ? kAkau vnogo vrOdna Slika 1: Hans Christian Andersen: Novi oblek, caszara. 1875: 6, št. 1. Fotografija, lastni arhiv. 2.2 Kalendar Srca Jezušovoga Kalendar Srca Jezušovoga (1903-1944) je prinašal enkrat letno bogato bero čtiva tudi za otroke, čeprav večina zapisov primarno ni bila namenjena njim.2 Uredniki so bili Franc Ivanoci (prva tri leta), Jožef Klekl ml. (med letoma 1906 in 1919) in Jožef Klekl st. (od leta 1920), koledarji so v celoti dostopni na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije pod naslovom Najszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendar za ludsztvo.3 Presenetljivo veliko je že od začetnih 2 Koledar je kar naprej menjaval naslov, kar je razvidno iz zapisov v Cobissu: Kalendar Srca Jezusovoga, Kalendar Szrca Jezusovoga, Kalendar Szrca Jezusovoga, Kalendar Srca Jezusovoga, Veliki kalendar najsvetejšega Srca Jezušovoga, Kalendar najsvetejšega Srca Jezušovoga, Kalendar najsvetešega Srca Jezušovoga, Najszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendar za ludsztvo. 3 Npr. prva številka: Najszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendar za ludsztvo. Cerkvena stamparija, 1904. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TS4PIJPD (Pridobljeno 2. 6. 2015). Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 91 številk slikovnega materiala, predvsem božjih podobic (kejpov), h katerim naj bi molili predvsem otroci, na kar opozarjajo različno versko-vzgojni prispevki. Mestoma je zaslediti tarnanje nad dobrimi starimi časi, ko so bili otroci bolj pobožni (najbrž bogaboječi) in lepo vzgojeni (pridni). Slika 2: Naslovnica 1. številke Kalendar Srca Jezušovoga. Najszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendar za ludsztvo (1904), letnik 1. URN:NBN:SI:DOC-TS4PIJPD from http://www.dlib.si (Pridobljeno 15. 5. 2015). Že v prvi številki (za katero je poudarjeno, da je namenjena prestopnemu letu 1904) je ob koledarju, ki je umeščen na začetek, podan sestavek o pobož-nosti in veri v Jezusa (Nikaj od pobozsnoszti k szladkomi szrci Jezusovomi; besedilo je dolgo kar 50 strani!), predstavljeni so misijonarstvo, dobra dela papeža Lea, papeža Pija X ipd., izpostavljena sta tudi vera otrok in obredje, ki naj mu otroci sledijo, kar je logično, saj gre v prvi vrsti za verski tisk, katerega naloga je spodbujanje krščanske vere pri najširših ljudskih množicah. Zanimivo je poimenovanje besedila (pravljica) z naslovom Edna pravljica (1904: 95-99), ki po vsebini, literarnih likih in strukturi sodi med legendne povedke (in ne 92 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES pravljice), saj se Ilonki, ki ji umre mama, prikaže devica Marija. Ob koncu koledarja so predstavljeni pomembnejši (politični) dogodki, seznam vseh sejmov z datumi, mali oglasi, navodila (npr. kako je treba pošiljati različno pošto), zanimiv je tudi seznam največjih mest na svetu s pripisanim številom prebivalcev, šale ipd. Posebej izstopata dve enostranski zgodbi v osmih slikah z naslovom Nove lacze (1904: 134) in Pomali hodi, daleprides (1904: 136), ki sta predstavljeni v stripovskih pasicah, le da je besedilo pod vsako posamezno sliko in ne v njej. Takšno razporeditev gradiva, torej na začetku koledar, nato ozko verske vsebine (npr. v drugi številki posebej posvečene verski vzgoji otrok), nato bolj poljudni del, je ohranjen v vseh koledarjih. Na vsebino Kalendarja Srca Jezušovoga so močno vplivali zgodovinski dogodki, saj so npr. že v času prve svetovne vojne rubrike, namenjene tolažbi in pismom vojakov s fronte, ter politične razmere, ki so še posebej vplivale na priključitev Prekmurja k matični državi. Že v tretji številki npr. je v dokumentarnem članku Japonsz-ka-ruszoszka bojna skozi besedilo in realistične ilustracije predstavljena vojna (1906: 120-125), ali pa članek z ilustracijo Lase in s pojasnilom o dalajlami. V koledarjih so večkrat natisnjeni tudi poljudni članki o poljedelstvu, živinoreji, na splošno o kmečkih opravilih, npr. v tretji številki je objavljen obširen članek o skrbi za sadno drevje z naslovom Od szadovenoga drevja (1906: 79-101), ki je za pravilno obrezovanje in druga opravila podkrepljen tudi s slikovnim materialom. Enako je v članku o pticah, ki živijo na naših tleh, objavljenem leta 1908 (70-78). Pod naslovom Naše domače reči iz starih časov (npr. 1927: 26-30) so zbrane vraže, kaj je treba ob kakšni priložnosti narediti, da se neka želja izpolni, pa naj gre za ljubezen, dobro letino ali kaj tretjega. Vse do zadnje številke se pojavlja vsaj kakšna malenkost za otroke, npr. v številki iz leta 1944 uganke in šale, daljših besedil za otroke pa ni. V bistvu gre mestoma za zelo zabavno čtivo, npr. šal in kratkih humoresk (včasih so naslovljene Szmehsnice), zanimivi so mali oglasi (tudi za otroke!) ter gospodinjski nasveti. Veliko je objavljenega folklornega slovstva, pa tudi izvirnih ter prevedenih kratkoproznih besedil (npr. razlagalnih povedk, potopisov, opisov običajev, pravljic, basni), nekatera med njimi so namenjena tudi otrokom. Opazno več zgodb je o zgodovini Slovencev po letu 1918, npr. precej obsežen opis Kratka črtica iz naše zgodovine (1919: 55-62), podpisan R. J. (Radoha Jožef). Med zanimivostmi v Kalendaru iz leta 1917 so npr. Me-tužalem, ki je dočakal 969 let (354169 dni) in je, če je jedel trikrat dnevno, pojedel 1.062.508 obrokov; najvekši turem na sveti: v belgijskem mestu Laeken so položili pred bojem leta 1917 temeljni kamen za najvišji stolp, ki naj bi meril kar 333 metrov; kak hitro leti lastvica: 235 km v 1 uri in 8 minutah. Med odličnimi gospodinjskimi nasveti najdemo npr.: kako najhitreje posušimo dežnik, kdaj so jajca pokvarjena, zakaj ne nosimo zmrznjenih jabolk v toplo kuhinjo. Uganke (npr. 1921: 25): Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 93 Što ma nos pod nogami? Muha gda ti po nosi hodi. Koliko dlake ma zavec v repi? Toliko kak v zelji. Kot primer navajam tri simpatične otroške šale, ki sem jih našla, objavljene so v koledarju iz leta 1917: 64: Milica: Mama, ali je Jezušek vedno v mojem srci, tudi gda jem? Mati: Se razmi, vedno i povsedi je pritebi. Drugo jutro je Milica žalostna sedela pri šalici kave in je ne štela piti. Mati jo pitajo zakaj ne pije kave. Ona njim pa odgovori: Luba mamica, Jezušeki pa li ne smem vroče kave na glavo vlejati. Vučiteo: Ka je delo Bog potem, ka je Adama stvoro? Jožek: Roke si je zepro. Pijanec ki nikdar ne vode pio, prosi na smrtnoj posteli kupico vode rekši: na smrtnoj posteli se more človek tudi z onimi zmiriti, štere je v živlenji najbole sovražo. V malih oglasih je pester izbor blaga in storitev, ki so jih oglaševale določene poklicne skupine, npr. frizerji, krojači, lekarnarji, ali gre za oglaševanje prodajnih izdelkov, kakor npr. v spodnjem primeru (šivalni stroji, kolesa). Presenetljivo je veliko oglasov za zdravila (kjer samo oglaševana pomagajo - kakor danes) in za prodajo, popravilo ali uglaševanje inštrumentov. Vsaj posredno je veliko oglasov, namenjenih tudi otrokom. Slika 3: Oglas. 1906: 160. Najszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendar za ludsztvo (1906), letnik 3. URN:NBN:SI:DOC-QJBDIK00 from http://www.dlib.si (Pridobljeno 17. 5. 2015). 94 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES Stalna rubrika so tudi (otroške) uganke in odgovori nanje (mestoma gre tudi za logične naloge), vedno so najprej zastavljena vprašanja pod naslovom Pitanja, nato odgovori na drugem listu z naslovom Odgovor, npr. (1908: 107, 109): »Menso je, lik mis, z malim prsztom zdignemo, tak je lehko, vindar seszt juncov ne potegne na breg? /.../ Klopka.« MtUi: (k joesecseini szini): Edno rieza.h-vfilno dete szi ti. Kslko lepih dirov szi dobo na hozsics i zdiij d Lino k sae sit oz j o ene b i «b sai dober. Szin . Za daru ti za m eae isa ¡ired boisi-esoiii dobro poiiiiso, Slika 4: Šala. 1908: 126. Najszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendar za ludsztvo (1908), letnik 5. URN:NBN:SI:DOC-VGUU6QZT from http://www.dlib.si (Pridobljeno 2. 5. 2015). Kot primer folklorne pravljice sem izbrala pravljico, objavljeno 1914: 48 (zapisal Š. K., pod inicialkami se skriva Števan Kuhar), z naslovom Kačji cmer, ki je neke vrste različica Bele kače s kronico. V prekmurski varianti je glavni književni lik kač, ki se kopa v mlaki, na bregu pa pusti svojo kožo. Brat in sestra kožo ukradeta, pozneje pa se pokaže, da ima ta čudežno moč, namreč kamorkoli jo položijo, tistega nikoli ne zmanjka, kač pa brez cmera umre. Pravljice so bile objavljene v vsaki številki (razen v začetnih in končnih), in sicer večinoma po več skupaj, velikokrat je opaziti inicialki, ki sta Š. K. (torej Števan Kuhar) in Dolinec (ki je psevdonim Števana Kuharja). Enako je tudi z otroško poezijo, ki je v začetnih številkah sploh ni bilo, pozneje pa se v vseh številkah pojavlja otroška folklorna poezija, deloma tudi (nepodpisana) avtorska. Gre predvsem za pesmi o lepotah pokrajine in o domačih živalih: npr. v pesmih lahko opazimo, da domače živali (predvsem pes, mačka) niso bile obravnavane kot hišni ljubljenčki, temveč so le živele ob človeku. Poezija izpostavlja tudi pastirstvo kot tisto opravilo otrok, ki je z njimi najbolj Oectnszka pamut. povezano. Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 95 Káfiji cmer Nirodna. Ednok je bio eden sirmák, pa je meo dvoje decé: edno je bio tleči k, e d no pa (lethfka. Te so pa íá fleca dvoje kráv gonila na pašo. Gda ata je eden di5p pá na pašo prignala, j« bilo jako vroče. Tam nej deleč krej. kak so deca pasla, je pa bila edna mlaka, zváli so jo „Stári ribnjek," Te so si pa pasterje gtičali, ka bi se dobro bilo iti kopat v to mlako. Ovi pasíérje so nej vüpali to včinitj, zato ka so se bojali, či bi njín krave v ti s toni ¿ási kakši kvár napravile; teva, dečak pa dekiitka sta pa Sla. Kak sta prti mlaki ála, sta si že pojdočki slačila ohleko, ka bi hit rej v vodo prišla. pa se .skopala, ka njima krave nebi dugo samé hilé. Gcia sta Se skoro do vodé prišla, sla zaglednola, ka na breg i jé rtikši cmer, pa sla si zato guíala, ka bi to bilo za cmer. Deíáki je zaj naednok ua pamet prišlo, ka je to rávno kácji cmer. Zmislo si je, ka so oCa veíkrál. pripovedovali. ka káí, gda se kopat ide, cmer seli na bregi dol dene. Velo je zato svojoj sestri, tiaj se hitro nezáj obleče, pa naj beži, kak samo more, sploj prti do mi. De&tk je nato po Stiraj SOtao bliže prti cmeri, pa ga je popadao, Gda ga je pa še v rokaj meo, je bežao za svojov sest rico v prti domi. Ne je mi noto po tistom dvej minati. Káfi je priBeo vO z vode, pa je emera nej najšeo. Nej je vida nikoga, z nao pa jé, ka njem i je to mogeo nekák zéti. Obleteli so ga záto takšl Čemerje, ka je tiste bliziuje krave, ka je tam najšeo, vse zraščesao. Deešk je pa heiao za dek ličkov proti tiomi, lak ka sta skoro oba na-ednok pri Sla dom o. Iloinž sta te zaf-nola pripovedavati, ka se je zgodilo, ka sta kači emer odnesla; lifci bojala se jako, kak la rekli zaj šla po krave, Gda je nča vido kAeji cmer, njima je pravo: — Nikaj se ne nevolivajla za krave, mijli sta samo to prinesla, te cmer. To je vafi vredno, kak vše tiste krave, ka so tam. Pa šče zna hili ka so nej bili naše ndjbliže; Iejko so fiide ilrtige bile bole poleg, pa mo tak meii dvoji hasek. Tri dni po listom si je oča mi slo : — Či je to kač bio, pa je namejne kakši kv&r vi in iti, te je zaj že vtino, pa eli se je tam raztrgno, eli je pa odišeo lamodnet. Zezvao je zato svoje sosede pa prijžtele, pa so šli z decov vred la. ¿e so deca cmer najšla. Tam so te vidli, ka sta dvej kravi pa kač ležali mrtvi. Krave so bili vse raz Sesane, samo ka se je oča nej dosta brigati za liki je šo domo, pa se je vesel i o kačjemi cmeri. Te cmer je meo naj mre tak t o čUdno moč, ka fii je oči štero zrnje prišlo na kraj, te je samo te cmer djao k tistomi zraji, pa je zrnje nezdj priraslo ; či so cjemi pa penezi šli naki-aj, te je pa djao tč cmer k penezom, pa je meo v ca si it zadovolč penez. Zaplsao: S K. Slika 5: Narodna: Kačji cmer. Najszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendar za ludsztvo (1914), letnik 11. URN:NBN:SI:DOC-TG4FL4DO from http://www.dlib.si (Pridobljeno 2. 5. 2015). Med krajše legendne povedke sodi tudi delo R. J. (Radoha Jožef) iz leta 1917 (141-142) Angelske suze: »Či pogledaš okoli na pokopališči, vidiš edno drevo, na šterom ti obstane pogled. To drevo je žalostna vrba. /.../ Žalostna vrba je znamenje žalosti in trpljenja. Bog nam jo je dao zato, naj bi nas včila, ka ta zemla je dolina suz. To je pa ne vsikdar tak bilo.« Sledi skrajšana biblijska zgodba o izgonu Adama in Eve z raja, ko Eva podleže kači in je jabolko iz drevesa spoznanja, potem da jabolko tudi Adamu. Ko spoznata, kaj sta 96 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES naredila - da sta torej zlorabila zaupanje Boga, se svet okrog njiju začne spreminjati. Radoha (1017: 142) zaključi: »Kerubina sta vse to vidila. /.../ Suze so jima kapale na vrbo, šteroj so do zemle nagnole šibko veje.« Zanimiv je nepodpisan hudomušen nagovor k molitvi otrok z naslovom Štera žena hlače nosi... (1927: 19): Štera žena hlače nosi: Ona deci kruha prosi; Molite zato deca Boga, Ka se oča materi v roke ne da! Ob pregledu vsebin, ki so bile objavljene v Kalendaru Srca Jezušovoga, je vsekakor zaznati besedila, ki ob verski vzgoji ponujajo otrokom tudi leposlovno berivo. Preobrat v uredniški usmeritvi v objavljanje leposlovja je čutiti z nastopom Jožefa Klekla ml., čeprav že Vilko Novak (1977: 90) ugotavlja, da »so Kalendarji prve dobe izgubili svoj pomembni značaj, nakar je nastopila vsebinska in oblikovna stiska, iz katere si je komaj opomogel sredi dvajsetih let«. Vsekakor je Kalendar odigral z nasveti o vzgoji, ne le verski, pač pa tudi o pozitivnem psihičnem in fizičnem (npr. o pomembnosti dojenja) razvoju otrok, predvsem pa z ozaveščanjem o pomenu pismenosti, pred približno stotimi leti zelo pomembno vlogo. 2.3 Marijin list Marijin list (1904-1941),4 ki je med letoma 1904 in 1914 izhajal pod imenom Nevtepeno poprijeta blazsenaena Devica Marija zmozsna goszpa Vogrszka, je ob verskih besedilih tiskal tudi realistična besedila o vsakdanjih dogodkih ter leposlovje. Največ je legend (o Jezusovem življenju, o devici Mariji ...). Zanimive so tudi prilike s pozitivnim ali negativnim zgledom, kakor so bile v splošni rabi tudi v drugi periodiki iz začetka oz. prve polovice dvajsetega stoletja. Mesečnik je večinoma urejal Jožef Klekl st., štiri letnike (1908-1911) je uredil Ivan Baša. Marijin list je bil pomemben, ker, kakor ugotavlja Vilko Novak (1977: 91-92), »je mesečno dopolnjeval vzgojno delo Kalendarja s slovenskim berivom ne le čisto verske vsebine, marveč tudi splošno kulturne, kakršni so bili vzgojni članki, tudi pisani na leposloven način«. Uteme- 4 Marijin list na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije ne vsebuje vseh številk, skupaj jih je dostopnih 344, pri čemer je všteta tudi priloga Marijikin ograček (ohranjenih 96 številk), brez priloge torej 248. Digitalizirana varianta ima Marijin list od decembra leta 1914, ko dobi uradno to ime, vse digitalizirane variante prvih desetih let pa so naslovljene kot Nevtepeno poprijeta Devica Marija: pobozsen meszecsen liszt, teh je 116 (1904-1914), torej je dostopnih 364 številk časopisa, če ne upoštevamo zamenjave naslova. Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 97 ljitev pomembnosti Marijinega lista je objavljena ob desetletnici izhajanja, saj je urednik Jožef Klekl st.5 v decembrski številki iz leta 1914 podrobno pojasnil razvoj in usmeritev te periodične publikacije v obširnem prispevku z naslovom K desetletnici našega lista, pri čemer je posebej izpostavil, da tudi s pomočjo časopisa ljudje prepoznavajo grehe in se jih uspešno izogibajo. Ugotovim lahko, da je urednik v prvi vrsti čutil časopis kot versko glasilo, ki skrbi predvsem za duše faranov (Klekl st. 1914: 362): »Bodimo vsi edni, složni v Mariji, ve vsi eden cli namen mamo: po Mariji düše k Jezuši pripelati.« Je pa res, da so bili nekateri zapisi vsaj posredno namenjeni tudi otrokom. Pri tem so si številke precej različne, npr. v le petih ohranjenih številkah 19. letnika (1923) ali v zadnjih štirih številkah časnika (letnik 37), ki so bile izdane do 8. 4. 1941, nisem našla nobenega otroškega besedila, za razliko npr. od letnika 32 (1936), ko je že peto leto izhajala samostojna priloga Marijikin ograček, pa še v Marijinem listu so ob koncu uganke (tudi z obljubo nagrade za tistega, ki jo bo pravilno rešil) in krajši humorni zapisi. Priloga Marijinega lista, Marijikin ograček, je obravnavana posebej, saj v celoti sodi v področje mladinske periodike. V Marijinem listu so bile v nekaterih letnikih posebne strani, namenjene otrokom, ki so imele tudi poseben naslov, List za deco (v nekaterih primerih še podnaslov Püstite male k meni priti.). Vsaj deloma so namenjeni otrokom pregovori (zapisani pod naslovom Zlati lešnjeki, npr. 1915: 296): »Bog rad njemi srečo da, ki je smilenoga srca. /.../ Što rad pomaga drügim z nevol, njemi rad pomaga tüdi Bog.« Po številu izstopajo legende in legendne povedke, npr. avtorice Štefanije Jurkič: Živlenjepis blažene Imelde Lambertini sestre dominikanskoga reda (1932, št. 8), zavetnice vseh, ki pristopijo k prvemu obhajilu, pri čemer je dopisano, da je prispevek (1932: 4) »iz hrvaščine poslovenio Bogoslav«.6 Včasih so celotne številke namenjene posebnemu dogodku ali svetniku, npr. 9. številka iz leta 1932 je posvečena 700-letnici Antona Padovanskega, ko je bil razglašen za svetnika (ob tem ni zapisana le njegova življenjska pot, temveč tudi napoved dogodkov, ki se bodo ob praznovanju dogajali v Prekmurju). Veliko je eksamplov s pozitivnim ali z negativnim zgledom ali pa kot mešanica obojega, med slednje npr. sodi realistična kratka zgodba Nej sam mela takše rože na misli... iz prve številke 5 Opozoriti velja, da se številčenje strani pri zgodnejših letnikih nadaljuje skozi ves letnik, torej se začne vedno s stranjo 1 in se skozi vse številke letnika nadaljuje; prispevek je objavljen na straneh 353-363, v elektronski obliki gre za strani od 3 do 13. V poznejših številkah se številčenje strani ne nadaljuje, temveč se vsak časopis jemlje kot novo enoto. Nekateri letniki Marijinega lista imajo ob koncu posamezne številke kazala vsebin, zato je iskanje gradiva olajšano. Tudi količinsko je časnik precej spremenljiv, saj obsega od 20 strani, nekatere dvojne številke (ki so izjema) imajo tudi čez 80 strani. 6 Ta pripis je posebej zanimiv, ker besedilo ni prevedeno v knjižni jezik, temveč v prekmur-ščino. 98 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES (1916: 12-15), podpisana je z začetnicama Kk. Mali Mirko je slišal govoriti mamo, da je imela malo rož v življenju, zato se je odločil in pri bogatem sosedu ukradel šopek rož, ki jih je ponosno prinesel mami. Ta se je odzvala povsem drugače, kakor je Mirko pričakoval: s šopkom ga je poslala k lastniku, moral se mu je opravičiti. Bogataš je bil iskrenega dečkovega opravičila vesel, zato mu je šopek za mamo podaril, dal pa mu je tudi denar. Od takrat je bil Mirko vsem zgled in razumel je, da je mama mislila (metaforično) z rožami pravzaprav lepše življenje. MARIJIN LIST Poboien mesečni lisi. Uhaja vsaki mesec S, rta spomin pe-desetietnice razglaSenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijelja, ki se je obhajala t. 1904., dec. 8. Te den je Marijin ilst kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine Namen Marijinoga lista je Širiti Marijino tast i s čistimi dohodki podpirali Dom duhovnih vaj, posvečen sv. Driiiini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turniiii na tolažbo raiiaijenomi Srci JeiuJovomi. Marij Ikln Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Usta, naj se po njenih na v likaj srca mladine napunijo z jakost- Slika 6: Marijin list: pobožen mesečni list (08.01.1936). Marijin list, letnik 32, številka 1. URN:NBN:SI:DOC-5MJVCT9H from http://www.dlib.si (Pridobljeno 24. 5. 2015). 2.4 Marijikin ograček To je bila edina večinoma v prekmurščini pisana priloga, posebej namenjena otrokom, urejal jo je Jožef Klekl st., izhajala je enkrat mesečno, in sicer od 8. 1. 1932 do 8. 12. 1940, distribuirana je bila skupaj z Marijinim listom, do marca 1935, nato je izhajala v okviru Marijinega lista.7 Že v prvem letniku so postavljene stalne rubrike: uvodnik, stran z ugankami, poučna zgodba (ki lahko ima več nadaljevanj v naslednjih številkah). Zanimivo je, da so nekatera (predvsem daljša dela) objavljena v knjižni slovenščini, npr. Sveta Terezija Deteta Jezusa (izhajati začne oktobra 1932) ali prevedena pustolovska zgodba za otroke Jona Svenssona (1933 izhajala v nadaljevanjih), ki je dve leti prej izšla tudi v knjižni izdaji. V vseh številkah so objavljena pisma otrok in staršev na objavljene vsebine iz prejšnjih številk ali pa so ljudje pošiljali svoje vtise 7 Na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije je dostopnih 96 številk Marijikinega ogra-čeka. Vsak letnik ima nadaljevanje štetja strani iz številke v številko, ena številka ima približno od 10 do 20 strani, izjemoma tudi več. Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 99 o pomembnih dogodkih, npr. Terezija Ritlop je v 10. številki (1937: 239-240) objavila zgodbo o svoji poti v Lurd (gospa je bila očitno izseljenka v Brisu, tako piše, v Franciji, drugače pa doma iz Črenšovcev) z naslovom Potuvanje naše izseljenke v Lurd. Bolj ko se je bližala druga svetovna vojna, manj je bilo zabavnega čtiva, več poučnih besedil, pisem ipd. V skorajda vseh številkah so tudi prispevki misijonarjev ali kratki opisi njihovega dela v različnih državah sveta. V vsaki številki so poročila o dogodkih v prekmurskih cerkvah, predvsem o cerkvenih praznikih, obhajanju raznih svetnikov, darovanju maš, in napovedi dogodkov, ki naj bi se v kratkem zgodili. Največ je seveda versko-vzgojnih kratkih zgodb, ki so pisane kot eksampel; ta je bodisi zapisan kot pozitiven zgled, redkeje tudi kot negativen, pravzaprav kot opomin, česa otroci (ali odrasli) v življenju ne smejo početi (npr. premalo pobožnosti, izogibanje molitvi in delu, obsojanje pitja alkohola, preklinjanja ipd.). Veliko je legend o krščanskih svetnikih in mučencih, ki so prav tako namenjene pozitivnemu življenjskemu vodilu ali pa za mladega kristjana prelomnim dogodkom (krst, obhajilo, birma), npr. v 10. številki Blažena Imelda, patrona prvoobhajancov (1932: 3-5), zavetnici vseh, ki pristopijo k prvemu obhajilu. V prvem letniku je v vsaki številki natančneje opisana ena Marijina lastnost, besedila (morda že kar rubrika) so izhajala pod skupnim naslovom 100 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES Kakše detece je bila Marijika?, v odgovorih izvemo, da je bila dobra, prijazna, predana Bogu in verna, trezna ipd., med drugim je tudi rada brala (kar je navedeno že v uvodu članka). Marija naj bo torej dober zgled vsem otrokom, še posebej tistim, ki berejo prilogo. Pesmi so domovinsko-vzgojne, versko--vzgojne, opevajo npr. lepoto Prekmurja in dobroto prebivalcev. Posrečene so otroške šale in uganke; posebna pohvala velja uredniku za objavljanje dramskih besedil, ki so še danes težko dostopna v tiskani varianti, npr. v 9. številki Zapelevanje dece na pijanost (1932: 6-7), kjer vražiči nagovarjajo otroke k pitju alkohola, a angeli in Marija otroke spametujejo. V skoraj vsaki številki Marijikinega ogračeka je vsaj kakšen kratek namig na nevarnosti alkohola in alkoholizma, predvsem pa je vedno dodan napotek otrokom, naj nikoli ne pijejo alkoholnih pijač. Npr. kot model negativnega eksampla je v 10. številki zgodba Ali ludje pijejo po pameti i potrebi?, v kateri (nepodpisan) avtor opozarja mladega bralca o škodljivosti uživanja alkohola (1932: 6): Ludje pijejo, gda pridejo vkup i gda idejo na razno. Pijejo, gda so veseli, pijejo, gda so žalostni, ka se potolažijo. Pijejo, gda so dobre vole, gda so čemerni, pijejo gda so brez skrbi, gda so vroči, ka se ohladijo, pijejo gda jim je mrzlo, ka se segrejejo, pijejo, gda so siti ali lačni, pijejo, gda napravijo kupčijo, pijejo, gda se što narodi, gda se što oženi pa šče bole. Pijejo, gda majo peneze, ali, gda jih nemajo. Ništerni začnejo piti že v zgodnjoj mladosti, henjajo pa te, gda več nemrejo držati kupice v rokaj. Je to ne norost?! V vseh prilogah je veliko ilustracij in fotografij, predvsem naj opozorim na vedno objavljeno vsaj eno podobo Marije z otroki (velikokrat že na naslovnici) ali Marije z Jezusom, ki tako logično podkrepi izbrani naslov priloge. Eksampel s pozitivnim zgledom, npr. Napoleon i njegov pobožen sluga, objavljen v 8. številki (1932: 2), daje primer, kako je mladenič na skrivaj molil pod plaščem. Ker je Napoleona zanimalo, zakaj se njegovemu služabniku plašč ves čas premika, ga je odgrnil in ugotovil, da služabnik moli. Pohvalil ga je in mu rekel, da se molitve ni treba sramovati. V sklepu je poudarjeno, da Napoleon pa že ve, saj je bil tako pomemben človek. Kot izrazito pozitivna osebnost je predstavljen tudi Anton Martin Slomšek (1932, 1. letnik, št. 11, 12), in sicer je zelo podrobno predstavljen njegov življenjepis ter poudarjene zasluge. Še posebej nadrobno so predstavljena otroška leta, na ta način je urednik najbrž želel približati Slomška otrokom. Potopisi so v Marijikinem ogračeku večinoma povezani s potmi misijonarjev in opisi držav, kjer le-ti širijo krščanstvo. Npr. opis poti in dogodkov, najprej po Italiji (Torino), nato na ladji na dolgi plovbi čez Atlantski ocean, nato sta posebej omenjeni pot čez Panamski prekop in plovba po Tihem oceanu do Čila, ki jo je za prilogo prispeval salezijanski misijonarski pripravnik Alessandro M. Horvat: Kratek popis našega potovanja kateri smo poklicani za misijon (1933). Horvat je popisal mučno pot iz Evrope na drugi konec sveta na Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 101 način, da mu je bil datum izhodišče (kakor dnevniški zapis), zato ni izpuščal podrobnosti. Mestoma je kakšno stvar natančneje pojasnil, pri čemer mislim predvsem geografske značilnosti (najbrž je domneval, da otroci ne poznajo morskih poti). Prevedena proza, npr. leta 1933 sta v vseh številkah v nadaljevanjih izhajali deli Jona Svenssona Noni in Mani, nato Noni in Mani v gorah, obe s podnaslovom Mladostni doživljaji z Islandije, prevod je natisnjen v knjižnem jeziku.8 Poezija: pesmi, objavljene v Marijikinem ogračeku, so predvsem versko--vzgojne, precej je tudi pesmi o lepotah Prekmurja (torej domovinsko-vzgojne pesmi), kot primer versko-vzgojne pesmi navajam pesem iz 1. letnika, 5. številke, Deklica i mati, podpisan je Srčen (1932: 2): »Mati pokažite mi pot, po šteroj se najde Gospod! Je na konci sveta, ki v nebo pela?« Ta pot neje na sveti, v tvojem srci se sveti: lubav do Marije ti nebo odkrije. »Kak naj lubim Marijo, ka srce bi čutilo? Ka roke njej plele? Kje noge hodile?« Dete si Marijino, srce daj njej dečinsko. V roke čislo vzemi, venček v cerkev nosi! Tradicionalne štirivrstične kitice s parno zaporedno rimo (ki je na nekaj mestih precej prisiljena) vsebujejo dvogovor med naslovnima subjektoma, deklico in materjo. Versko-poučna vsebina je posebej poudarjena z vprašanji otroka in odgovori odraslega, ki otroka vodi v svet vere in pobožnosti, ta pa je izražena z zunanjima atributoma vere, rožnim vencem in cerkvijo (torej mašo). Kot primer domoljubne pesmi navajam pesem Na Goričkom je moj dom, objavljena je bila v 1. letniku, v 10. številki, podpisana je s psevdonimom Srčen, kar je vzdevek Jožefa Klekla st. (1932: 2): 8 Delo Jona Svenssona Prigode malega Nonnija je izšlo v prevodu Joža Lovrenčiča leta 1931. Očitno je Klekl st. črpal nadaljevanja iz tega dela. 102 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES Na Goričkom je moj dom Na Goričkom je sirmaški kraj, li ga mam najraj: tu je moj dom. Na Goričkom male so vesi, Velki Bog je v njih: tu je moj dom. Na Goričkom prosti so ludje, mirno vsak žive: tu je moj dom. Na Goričkom malo je vode, goste so skuze: tu je moj dom. Na Goričkom teško se žive, sladko se vmerje: tu je moj dom. Na Goričkom je moj rojstni kraj, z tujine nazaj silim v svoj dom. Z zaključnim verzom kitic »tu je moj dom«, ki je uporabljen kot delni refren, lirski subjekt poudarja ljubezen do doma in jo enači s pokrajino (domovino). Gre za izrazito domoljubno pesem (z motivom pobožnosti) o lepoti Goričkega, kjer živijo dobri ljudje, čeprav v pomanjkanju, je to najboljši in najlepši od možnih svetov. Še smrt je doma bolj prijazna, saj človek potem počiva v domači zemlji, kar izraža metafora, da se sladko umre. Oblikovno je pesem preprosta, sestavljena iz šestih štirivrstičnih kitic z oklepajočo rimo, stopnjevanje hrepenenja po domu izraža lirski subjekt s stopnjevanjem želje po vrnitvi, ker je le doma vse prav, čeprav so hiše majhne, vode ni in je življenje težko. 2.5 Novine Novine (1913-1941), ki so ob katoliških verskih vsebinah predstavljale tudi splošne informacije, so bile najpomembnejši tednik v Prekmurju. Vsekakor Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 103 je pri Novinah posebej potrebno poudariti uredniško delo Jožefa Klekla st.,9 o katerem je podrobneje pisal že Peter Štumpf (2006).10 V Novinah je bilo redno objavljeno izvirno in prevodno leposlovje, s stališča mladinske književnosti so zanimive ljudske in avtorske pravljice, povedke in realistične zgodbe. Kakor v drugi periodiki, se je tudi v Novinah uveljavila predvsem kratkoprozna forma, saj je le na tak način zgodba v eni številki zaokrožena celota, čeprav so nekatera besedila vendarle objavljena tudi v nadaljevanjih. Lendava 5. januarja 1941 NOVSME S LOVENSKE KRftl IM E > in mllostipoiiio nora lelo teli tsob itaSIm narotnlhom aredathi prago L 19(1, Novoletno pismo iui.it jtoirin* g prevzvli. škofa dr. Ivana Tomažiča i ¿i _Eitateljem „Kovin« Pomen in važ ,Novin' » naSe Ij Slika 8: Novine. Fotografija, lastni arhiv. V Novinah je poznejši urednik Franc Kolenc uvedel med letoma 1929 in 1932 otroško rubriko, v katero so otroci pošiljali »pretežno zapise ljudskega pripovedništva. Seveda je bil urednik po poklicu duhovnik, zato ni poznal pristnih prekmurskih ljudskih pripovedi in mladi so mu pošiljali tudi znane slovenske in druge pravljice, ki so jih enostavno prepisovali iz raznih knjig in jih celo prevajali v prekmurščino, da bi bile res čim bolj 'domače'« (Kuzmič 2003: 109). Kot zanimivost velja omeniti dve Andersenovi pravljici, objavljeni v prek-murščini: Kralična na graji (14. 10. 1928) in Miklošpa Klošek (več nadaljevanj, od 13. 11. do 11. 12. 1927).11 Pa tudi sicer, kakor zapiše Franci Just (2000: 35), 9 Ne nazadnje je tudi Marijikin ograček urejal Jožef Klekl st., torej je jasno zaznaval potencial mladih bralcev do gojenja maternega jezika. 10 Peter Štumpf, 2006: Jožef Klekl st. (1874-1948) kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurju). Ljubljana: Salve. Knjiga je nastala na podlagi doktorske disertacije z istim naslovom (2002). Štumpf pravi, da je Kleklovo 40-letno urednikovanje katoliških periodičnih tiskov močno zaznamovalo Prekmurce in jih oza-veščalo k ohranjanju maternega jezika. 11 Gotovo so Andersenova dela, prevedena v prekmurščino, vplivala tudi na nekatere folklorne pravljične vzorce, saj poznamo različice: npr. Matija Valjavec je zapisal pravljico Palček, ki je moška različica Andersenove Palčice; Julij Kontler in Anton Hren Kom-poljski sta v svoji zbirki objavila pravljico O treh grahih, ki je prav tako moška različica znamenite Andersenove pravljice Kraljična na zrnu graha. Slednja pa je bila istega leta, kot sta izdala prvo zbirko (1923), prevedena tudi v prekmurščino. 104 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES »[zjaradi posebne jezikovne politike Novin, ki je temeljila na teoriji postopnega jezikovnega prehoda iz prekmurščine v knjižno slovenščino, je večji del v njih objavljenega leposlovja pisan v prekmurščini.« Tednik je bil pogosto vir za poznejše zapisovalce folklornega gradiva, predvsem pravljic in povedk,12 nekaj izvirno v Novinah objavljenega gradiva je objavil v Izboru prekmurskega slovstva že Vilko Novak. Posebej velja izpostaviti zbirateljsko in avtorsko leposlovno dejavnost Števana Kuharja, ki je veliko objavljal prav v Novinah, pa tudi v Kalendarju srca Jezusovega in v Časopisu za zgodovino in narodopisje.13 2.6 Dusevni liszt: mejszecsne verszke novine Dusevni liszt: mejszecsne verszke novine (1922-1941) je bil evangeličanski časopis, v katerem je bilo objavljeno gradivo deloma namenjeno tudi otrokom, npr. že v prvi številki časopisa, ki je izšla 20. 12. 1922, je objavljena zgodba z naslovom Steroga z-deveti? s podnaslovom Koledna pripovejszt - Szirmaske dece krisztkindli. Časopis je v celoti digitaliziran, izhajal je večinoma mesečno od decembra 1922 do novembra 1941, dostopen je na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije, skupaj 215 številk. Zanimivo je, da se začne štetje vsakega novega letnika z decembrsko številko, torej je prvi letnik od decembra 1922 do novembra 1923, drugi letnik od decembra 1923 do novembra 1924, do 19. letnika, ki se zaključi z novembrsko številko 1941. Dusevni liszt nima, za razliko od prej obravnavane periodike, ilustracij, niti drugega slikovnega gradiva. Od druge številke naprej (a ne redno) je v časopisu rubrika Podlisztek, kjer so objavljene tematsko različne zgodbe, največ iz vsakdanjega življenja, povezane so z verskimi moralnimi nauki in motivi iz legend ter bibličnimi temami. Ne gre za besedila, ki bi sodila v območje mladinskega (nabožnega) slovstva, vendar so nekatere zgodbe najbrž bile zanimive tudi za otroke, še posebej če upoštevamo »oglaševanje« oz. samopromocijo Dusevnega liszta, ki v vsaki številki poziva vse evangeličanske družine, naj ga berejo: »Vzemi, csti, daj dale Duševni liszt!« (npr. 1. letnik, 2. številka, 1923: 13) Dusevni liszt torej nagovarja k branju celotne družine, kar je, vsaj s stališča ohranjanja jezika, zelo pomembno, čeprav je pri tem treba poudariti, da je bil časopis do konca leta 1931 tiskan v madžarskem črkopisu, šele potem so sprejeli gajico. 12 Zaradi obsežnosti (še vedno ne digitaliziranega) gradiva je le-to nemogoče sistematično pregledati. 13 Vilko Novak je leta 1988 izdal monografijo Ljudsko izročilo Prekmurja, v kateri je zbral folklorno gradivo, ki ga je zapisal Števan Kuhar: lirsko in epsko poezijo, v prozi pa predvsem pravljice, bajčne in legendne povedke. Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 105 Večina je objavljenih besedil (Just 2000: 41) »z leposlovnimi lastnostmi, ki pa praviloma ne izkazujejo večjih literarnih ambicij. Tudi med leposlovnimi prevodi prevladuje nabožno gradivo, ob njem pa so prevajali - predvsem iz madžarščine in nemščine - tudi posvetna besedila.«14 Že v prvi številki časopisa, ki je izšla 20. 12. 1922, je objavljena zgodba z naslovom Steroga z-deveti? s podnaslovom Koledna pripovejszt - Szirmaske dece krisztkindli. Od druge številke naprej je v časopisu redna rubrika Podlisztek, zanimivi pa so tudi zapisi, namenjeni odraslim, ki se vsebinsko dotikajo vzgoje otrok, npr. že v tretji številki prvega letnika (1923: 27-29) je uvodni članek z naslovom Moje miszli med cstenyom Biblie (1923: 27-29),15 takoj za naslovom je pojasnilo, da je prispevek aprila 1922 prebrala podpredsednica soboškega Ženskega pobožnega društva gospa Kardosics, ki je tudi avtorica članka o branju Svetega pisma. Med drugim je zapisala (1923: 28): »I mi matere, ste-ri duzsnoszt je deco szvojo nej szamo z telovnego, nego i z dusevne sztrani osznavlati; steri je noucs i den velka szkrb, naj ona szrecsna bode: jako velko duzsnoszt mamo pred szebe posztavleno, da nyou vu szv. veri szvojoj zselno voosznovemo i za prave bozse vernike pusztimo na perouti pred szvejt.« Mati naj torej otroku priljubi vsakodnevno molitev in ljubezen do Boga. Za večino zgodb, ki so vsaj delno namenjene tudi otrokom, ni posebej označeno, da bi bile otroške priredbe ali otrokom namenjene zgodbe, vendar jih, raztresene po številkah, vendarle najdemo. Npr. ena takih je gotovo Jezuš, pomagaj mi! (1935: 2-5) iz 1. številke, 13. letnika,16 z inicialkami je (kot avtor/ prireditelj) podpisan V. J. Vdova Marika in njen sin sta težko živela, saj je mož Neso umrl na ribolovu, nato pa je zbolel še sin. Marika je želela sinu pripraviti božično večerjo, zato je sosedo prosila za moko in tudi to, če bo v času, ko gre po božično drevesce, popazila na bolnika. V gozdu se je pripetil čudež: srečala je človeka, ki je bil ves obdan s svetlobo, rešil jo je pred popadljivima volkovoma. Ko se je vrnila domov, je bil sin zdrav, v tem času pa se je vrnil domov tudi pogrešani mož. Trije čudeži v predbožičnem času so še zdaj tema 14 Nekatera, sicer redka besedila so objavljena v madžarščini (pesmi). Seveda je na tem mestu treba omeniti predvsem prevode vrhunskih madžarskih pesnikov, npr. Petofi-ja, Aranyja, Tompe, Adyja. Vedno, ko gre za prevod v prekmurščino, je pri nekaterih besedilih izvirni avtor napisan, spet pri drugih ne; veliko prevodov je prispeval učitelj Janoš Flisar; primer v več nadaljevanjih je leta 1937 objavljena Tre deklin hištoria. Pisala Gyarmathy Žigmondova. Poslovenčo Flisar Janoš, vp. učitel. 15 Vsak letnik ima svoje štetje, strani se po številkah letnika nadaljujejo. Gre torej za uvodni članek na naslovni strani 3. številke 1. letnika, a se začne na strani 27. Avtorica je predstavljena kot govornica in podpredsednica društva (Kardosics 1923: 27): »Goriprecsteto 1922 aprila v-Szobocskoga Zsenszkoga Druzstva pobozsnom, nedelnom popoldnevnom posztnom vkupprihajanyi, po goszpe Kardosici podpredszednikojci.« 16 Zgodba teče po zgornji polovici časnika, tak način tiska je večkrat uporabljen. 106 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES zgodbe, ki si jo na daljnem severu pripovedujejo ribiči, družina pa je nadvse srečno živela. Jezuš, pomagaj mi! (Božlina legenda.) Daleč od ris *Nor?igf|l, poleg Bergen Tirpia, g de veliki borcvl i gjaliiovi logčivje pokrivajo krajlae strmce,] vu ednoj mdloj visi Je živila edna ji ko »JromaSka vrtoviea, Vu prsiil lelaj le i on« bjgie Čase vlivala, gda nje je elčc tO-irii živo, ki se je med te n4jpriličniSe libICare račuuao. Ali pri «dnom velikem itelCf-vanji Je prelšao. Pugabilo ga je itwks|0ee mOrJe. Slika 9: Dusevni liszt (20.12.1934), letnik 13, številka 1. URN:NBN:SI:DOC-QQSH5QQW from http://www.dlib.si (Pridobljeno 20. 8. 2015). Posebnost je legenda z naslovom Edna stara pripovest (podpisan je Silvanus,17 ni jasno, ali gre zgolj za prevod), objavljena je v 15. letniku, 1937, številka 8, str. 87, saj je besedilo o Bogu (kralju) po strukturi zapisano kot pravljica.18 Dekle, ki je imelo pet bratov, je imelo čudovit in neprecenljiv diamant. Bratje so jo nagovarjali, naj jim diamant da: glasbenik ji je obljubljal pesem, a se lahko ta izteče; pleskar ji je ponujal najlepšo sliko, a se lahko ta izgubi; trgovec ji je ponujal najboljša dišavna olja, a lahko ta izgubijo opojni vonj; kuhar ji je ponujal najbolj žlahten obrok, a je hrana minljiva; zidar ji je ponujal grad, pa ta povzroča le skrbi. Nato pride kralj, ki ji obljubi obilje vsega, in njemu pokloni diamant. Ob srečnem koncu, da je dekle živelo v izobilju, pisec razloži: diamant je metafora ljubezni, dekle je človeška duša, Bog je kralj. Zanimivo je, da najdemo med leposlovjem tudi dramske prizore, npr. Janoš Flisar je v 15. letniku v 7. številki prevedel Nedelni zaslužek je retko dobiček (1937: 76-80), ki je igra v enem dejanju. Delo ima dramsko strukturo z didaskalijami in dvogovorom (kar je označeno kot »pobožno zgovarjanje«), med osebami nastopa tudi 6 do 7 let star deček (pojbič) Pišta. Veliko prispevkov je povezanih z reformacijo, s praznovanjem te, ter s cerkvenimi prazniki (njihovim namenom na splošno) in z dejavnostmi, ki se s prazniki konkretno povezujejo v evangeličanski cerkvi v Prekmurju. 17 To je psevdonim, ki ga je uporabljal Janoš Kardoš. 18 Pravljični začetek v nedoločenem času in prostoru, literarni liki niso imenovani po imenu, temveč po poklicu, zapletu sledi srečen konec. Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 107 2.7 Evangelicsanszki kalendari Evangelicsanszki kalendari (1923-1941) je izhajal pod okriljem Duševnega liszta in je bil podobno tudi koncipiran.19 Ob verskih besedilih (splošne narave in besedilih, ki so vezana na prekmurski prostor), domovinsko-vzgojnih besedilih, poeziji in dramatiki, so bili v koledarjih objavljeni tudi gospodinjski in zdravstveni nasveti, reklame (za obrtniška dela in prodajne artikle) in tudi nekaj besedil, ki sodijo med pravljice in povedke, in so bila vsaj posredno namenjena otrokom. Med tovrstna besedila sodijo tudi legendne povedke, torej zgodbe, ki so povezane s svetniki in z (vsaj) eno resnično lastnostjo (ali dogodkom). Npr. Zaka je hajdina i nje mela čarna?, ki ima podnaslov Jakostna pripovest (v koledarju iz leta 1937: 81-82), v kateri so rastline antropomorfne, saj rože, pšenica, ječmen, proso in druge rastline prigovarjajo hajdini (ajdi), naj se skloni, ker prihaja vihar. Ajda se noče ukloniti, pravi, da se ne bo poniževala, zato jo vihar z grmenjem zajame in postane črna. EVANGEUCSANSZK1 KALENDAF na 1928. presztopno leto. VII. LETNI TEKA? vodam j'tr MffiK^LRSZKOJ EVAN'OEUCSAS-5Zi;OJ SIV VOSI jI cwszti oc>fci,e' tu OMst «i r.'XI.: at Slika 10: Evangelicsanszki kalendar. Dostopno na https://sl.wikipedia.org/wiki/ Evangeli%C4%8Danski_kalendar (Pridobljeno 23. 8. 2015). Širše poznana je npr. povedka Gyes i liszica (objavljena v koledarju 1925: 95) s podnaslovom Slavszka pripoveszt, pod katero je podpisan Janoš Flisar. 19 Tudi s črkopisom je v Evangelicsanszkem kalendarju enako kakor pri Duševnem liszu, namreč od začetka izhajanja do leta 1934 so uporabljali madžarski črkopis, nato gajico, z začetkom vojne in do skorajšnjega prenehanja izhajanja pa spet madžarski črkopis. 108 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES Gre za živalsko povedko, v kateri prosi jež lisico, naj ga spusti v brlog, ker je zunaj hud mraz. Lisica, ki je dobrega srca, ga res povabi v svoj dom, a tam se jež tako razkomoti, da za lisico zmanjka prostora, saj jo kar naprej bode. Jež lisici brez slabe vesti zabrusi, da lahko odide, če ji kaj ni prav. Avtor besedilo zaključi s poudarjeno poanto, ki jo iz implicitne prenese na eksplicitno raven razumevanja: torej da je okrog nas veliko nehvaležnih ljudi. 3 Sklep Čeprav prekmurski periodični tisk v prvi vrsti ni namenjen otrokom, izjema je Marijikin ograček, je zagotovo odigral pomembno vlogo pri opismenjevanju Prekmurcev. Vilko Novak (1977: 88) ob Kalendarju srca Jezusovega ugotavlja, da »moramo njegov značaj in pomen ocenjevati z vidika tedanjega prekmurskega človeka, ki je hodil v tujo šolo, bral v svojem narečju le mo-litvenik in katekizem z zgodbami sv. pisma. Kalendar mu je bil slikanica in prva čitanka obenem, čeprav mu je dajal mnogo več.« Zdi se, da smemo to Novakovo misel posplošiti na celoten prekmurski periodični tisk, pa naj gre za evangeličansko ali katoliško periodiko. Vilko Novak v članku Slovstveno delo Slovenske krajine posebej opredeljuje luteransko obdobje in širjenje protestantske tradicije ter nastop katolikov in širjenje njihovega dela vse do leta 1919. Izoliranost od ostalega dela Slovenije in verski vplivi so namreč močno zaznamovali tudi prekmursko (ne le folklorno) književnost. Ne glede na raznolike vsebinske uredniške koncepte in jezikovne odločitve, ko je bil uradni jezik v Prekmurju madžarski, je vendarle periodika, tiskana večinoma v prekmurščini (deloma v knjižni slovenščini), odigrala pomembno kulturno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in pripadnosti ter pri opismenjevanju in ohranjanju kulturne dediščine. Viri Duševni liszt: http://www.dlib.si/results/?browse=%c4%8dasopisje&sortDir=DESC&s ort=date&node=besedila%2f1-108-1&pageSize=25&query=%27rele%253dD%25c3%25 bcsevni%2bliszt%27 Evangeličanski kalendar: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Kalendarju srca Jezusovega: http://www.dlib.si/results/?browse=%c4%8dasopisje&fyear =1904&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-339&pageSize=25&query=%27r ele%253dNajszvetejsega%2bSzrca%2bJezusovoga%2bveliki%2bkalendar%27 Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 109 Marijikin ograček: http://www.dlib.si/results/?browse=%c4%8dasopisje&sortDir=DES C&sort=date&node=besedila%2f1-307-1&pageSize=25&query=%27rele%253dMarijiki n%2bogra%25c4%258dek%27 Marijin list: prvih deset let http://www.dlib.si/results/?browse=%c4%8dasopisje&sortD ir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-387-1&pageSize=25&query=%27rele%253dN evtepeno%2bpoprij%25c3%25a9ta%2bDevica%2bMarija%27 nadaljevanje: http://www.dlib.si/results/?browse=%c4%8dasopisje&sortDir=DESC&so rt=date&node=besedila%2f1-308-1&pageSize=25&query=%27rele%253dMarijin%2bli st%27 Novine: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Literatura Dragica HARAMIJA, 2005: Teme Prekmurskih pravljic. Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. Zbornik mednarodnega srečanja. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci. 257-265. Marko JESENŠEK, 2008: Prekmurska publicistika 19. in prve polovice 20. stoletja - med knjižno normo in tradicijo. Slavistična revija, letnik 56, št. 2. 103-113. Marko JESENŠEK, 2013: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Zora 90). Franci JUST, 2000: Med verzuško in pesmijo: poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. Murska Sobota: Franc-Franc (Zbirka Podobe Panonije). Števan KUHAR, 1988: Ljudsko izročilo Prekmurja (zbral in ur. Vilko Novak). Murska Sobota: Pomurska založba. Franc KUZMIČ, 2003: Zapisovalci prekmurskega ljudskega blaga. V: Zbornik soboškega muzeja 7. Murska Sobota: Pokrajinski muzej Murska Sobota. Vilko NOVAK, 1935: Slovstveno delo Slovenske krajine. Slovenska krajina: zbornik ob petnajstletnici osvobojenja. Ur. Vilko Novak. 34-39. Vilko NOVAK, 1977: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov. Marija STANONIK, 2009: Zarodki besedne umetnosti v prvem prekmurskem časopisu Prijatel (1875-1878). Slovenski mikrokozmosi. Zbornik Slovenskega slavističnega kongresa. Ur. Irena Novak Popov. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 179-190. Peter ŠTUMPF, 2006: Jožef Klekl st. (1874-1948) kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini (Prekmurju). Ljubljana: Salve. Natalija ULČNIK, 2009: Začetki prekmurskega časopisja. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Zora 67). 110 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2015/4 • RAZPRAVE - STUDIES CHILDREN'S LITERATURE TEXTS IN THE PREKMURJE PERIODICALS BEFORE WORLD WAR II Summary The article Children's Literature Texts in the Prekmurje Periodicals before World War II is an overview of the periodicals from the young adults' literature perspective. For the basic insight into the Prekmurje periodicals I examined: the monthly Prijatel (which is mostly interesting for being the first public medium in Prekmurje); the catholic monthly Marijin list and its supplement Marijikin ograček; the once a year published Kalendar srca Jezusovega; the most important weekly Novine, and the evangelistic monthly Düsevni liszt, with the Evangelist Calendar that was published once a year. I introduce selected texts from periodicals that can be considered children's literature and which are mostly written in the Prekmurje dialect (an exception are also some texts published in the standard language). In order to give a comprehensive presentation of the children's literature concept I could, in some parts, not avoid the semi-literary and educational texts, for in these cases they were published in religious periodicals. Next to the diverse educational concepts I also provide an overview of literary genres, authors, if stated, and their works, as well as the folklore literature for young readers. From the young adults' literature perspective the Marijikin ograček is of course the most interesting one, for it was designed as religious and educational reading for children. This fact tells us that its editor, Jožef Klekl senior, was very much aware of the importance of the written word for religious education, national awareness, and finally also for literacy. The supplement includes a lot of illustrated materials (holy cards, pictures of different animals, places, churches, further on diverse riddles like labyrinths and pictures for finding similarities) as if Klekl knew about the importance of visual impressions for meaning recognition. The most interesting in the presented periodical are the folklore fairy tales and (legend) stories, travelogues, religious and patriotic poems, children's humour, riddles, diverse humorous (education pointed) instructions and attractions from all around the world. The awareness of family reading importance is astounding; the family reading is in the centre of the discussed periodicals, which were also advertised in this way. In the times when Hungarian was still the official language in Prekmurje, the periodical published in the Prekmurje dialect (or partially also in standard Slovene) played an important cultural role in preserving the national consciousness and belonging, as well as in literacy and cultural heritage preservation, regardless of their diverse editorial politics and language choice. KINDERLITERATURTEXTE IN DER PREKMURJE/ ÜBERMURGEBIET PERIODIKA BIS ZUM BEGINN DES ZWEITEN WELTKRIEGES Zusammenfassung Der Artikel Kinderliteraturtexte in der Prekmurje/Übermurgebiet Periodika bis zum Beginn des Zweiten Weltkrieges ist ein Überblick über diese Periodika aus dem Blinkwinkel der Kinderliteratur. Für einen Grundeinblick in die Prekmurje/Übermurgebiet Periodika sah ich folgende Titel durch: das Monatsmagazin Prijatel (ist vor allem deshalb interessant, weil es das erste Prekmurje/Übermurgebiet Medium war), dann das katholische Monatsmagazin Marijin list und dessen Beilage Marijikin ograček, den einmal jährlich erschienenen Kalendar srca Jezusovega, die wichtigste Wochenzeitung Novine, und das evangelische Monatsmagazin Düsevni liszt, neben dem einmal jährlich auch der Evangeličanski kalendar erschienen ist. Ich stelle ausgewählte Texte aus der Periodika vor, die wir als Dragica Haramija, Mladinska besedila v prekmurskem periodičnem tisku 111 Kinderliteratur bezeichnen können und die meistens in der Prekmurje/Übermurgebiet Mundart geschrieben sind (ausnahmsweise wurden einige Texte auch in Standardsprache gedruckt). Um das Konzept der Kinderliteratur gänzlich zu präsentieren konnten teilweise die semi-literarische und lehrreichen Texte nicht vermieden werden, denn es handelt sich in allen Beispielen um religiöse Drucke. Neben verschiedenen Redaktionskonzepten werden auch literarische Gattungen, Autoren, falls sie angegeben sind, und deren Werke, sowie ein Überblick über die Folkloreliteratur für junge Leserinnen vorgestellt. Vom Blickpunkt der Kinderliteratur aus ist natürlich Marijikin ograček am interessantesten, denn er wurde als religiöse und pädagogische Lektüre konzipiert und das zeigt, dass der Redakteur Jožef Klekl Senior sich der Bedeutung des geschriebenen Wortes für die religiöse Erziehung, für das nationale Bewusstsein und schließlich auch für die Alphabetisierung stark bewusst war. In der Beilage gab es zahlreiche Bildmaterialien (Andachtsbilder, Zeichnungen verschiedener Tiere, Orten, Kirchen, sowie Rätsel, z. B. Labyrinthe und Bilder mit Details die gefunden werden mussten), als ob Klekl die Bedeutung der visuellen Eindrücke für die Bedeutungserkennung kennen würde. In der erörternden Periodika sind vor allem die Folkloremärchen und (Legenden)Geschichten, Reiseberichte, religiöse und patriotische Gedichte, sowie Witze, Rätsel, verschiedene humorvolle (erzieherisch konnotierte) Anweisungen und Besonderheiten aus aller Welt interessant. Überraschen ist auch das Bewusstsein für die Wichtigkeit des Lesens in der Familie, dem die Periodika gewidmet wurde und die auf solche Art und Weise auch inseriert wurde. Unabhängig von verschiedenen inhaltlichen Redaktionskonzepten und sprachlichen Entscheidungen spielte die meistens in der Prekmurje/Übermurgebiet Mundart (teilweise auch in der slowenischen Standardsprache) erschienene Periodika in der Zeit, in der Ungarisch noch die offizielle Sprache in Prekmurje/Übermurgebiet war, eine wichtige kulturelle Rolle bei der Erhaltung des nationalen Bewusstseins und der nationalen Zugehörigkeit sowie bei der Alphabetisierung und Erhaltung des Kulturerbes.