a,
)^OM
'7/and
*~yuAuce»»9
NO. 12G
iIeriska Domovi^
ERie^ni—ho
AM€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) ~
SLOVGNIAN
feierving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Sock Spring*, all Ohte
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. NOVEMBER 10, 1980
Iranci očitajo Iraku radi mučenja ujetega člana iranske vlade
TEHERAN, Iran. — Iransko ministrstvo za zunanjo zadeve je reagiralo ostro na poročilo iz Iraka, da si zdravniki prizadevajo rešiti življenje ujetega iranskega naftnega m in i s t r a Mohamada Tongujana. Iraško poročilo je trdilo, da je 30 let stari Tun-gujan v kritičnem zdravstvenem stanju zaradi krvavitve. Iranec je baje bil ranjen, ko je bil ujet blizu bojne črte med Iranom in Irakom.
Tako zahodni opazovalci kot Iranci dvomijo v verzijo iz Bagdada predvsem zato, ker je bil Tungujan prikazan po iraški televiziji kmalu po svojem ujetju in ni kazal nobenih znakov, da je bil ranjen.
Iranci še vedno zahtevajo od Iraka, naj izpusti Tungu-jana na svobodo. Iraški odgovor je, da je Tungujan navadni vojni ujetnik.
Iraške enote menda stiskajo obroč okoli Abadana, Iranci pa govorijo o nastanku gverilskega gibanja na ozemlju, ki ga zasedajo Iračani. Iranci tudi trdijo, da njihova letala napadajo mesta v severnem Iraku ter da so potopili dve iraški bojni ladji v Perzijskem zalivu.
Bivši iranski zunanji minister Sadeg Gotbzadeh je bil aretiran, baje zaradi kritičnih besed, ki jih je izrekel proti predsedniku vlade Ali Rad-žaju. Gotbzadeh zagovarja takojšnjo izpustitev ameri-riških talcev, kar ni po godu skrajnežem, zbranim v Muslimanski republika nski stranki.
Najnovejši podatki kažejo na pospešitev inflacijske stopnje
WASHINGTON, D.C. — Podatki o cenah, ki jih zbira zvezna vlada, kažejo, da se je inflacijska stopnja zvišala v mesecu oktobru v primerjavi s septembrom za 0.8 odstotka. To pomeni, povedo vladni gospodarstveniki, da stopnja inflacije zopet naglo narašča.
Na tiskovni konferenci je predstavnica vlade Janet L. Norwood poudarila, da so se v oktobru najznatnejše zvišale cene hrane in avtomobilov. Letna inflacijska stopnja se še vedno giblje okrog 12 odstotkov, je priznala ga. Norwood.
Novo izvoljeni predsednik Ronald Reagan je ponovno rekel, da bo prva naloga njegove administracije po prevzemu oblasti januarja j.981, zmanjšati inflacijsko stopnjo. Njegovi ekonomski svetovalci že pripravljajo obsežen program ukrepov in predlogov za rešitev tega problema.
Odstotek brezposelnih delavcev je narastel v oktobru fia 7.6, medtem ko je bil v septembru 7.5, v avgustu pa 7.6 odstotka. V mesecu oktobru je bilo zaposlenih 97.2 bilijona Amerikancev, brezposelnih pa okrog 8 milijonov.
Obrambni minister SZ Dmitri Ustinov ostro obsodil politiko ZDA
MOSKVA, ZSSR. — Pretekli petek, 7. novembra, je sovjetsko vodstvo slovesno praznovalo 63. obletnico bolj-ševiške revolucije. Kot vsako leto, je bila na Rdečem trgu v mestu parada, ki se je je udeležilo več tisoč sovjetskih državljanov in okrog 5,000 vojakov. Ameriški in mnogi drugi zahodni diplomati se parade niso udeležili kot znak protesta proti sovjetski zasedbi Afganistana.
Navzoči na Rdečem trgu so pa bili vsi sovjetski voditelji z Leonidom I. Brežnjevom na čelu. Najuglednejši tuji gost letos je bil etiopski samo držeč Hengistu Haile Me-riam.
Sovjetski obrambni minister Dmitri F. Ustinov, ki je hkrati član vodilnega politbiroja komunistične partije, je izdal ukaz, v katerem je med drugim ostro kritiziral zunanjo politiko Združenih držav in jo označil kot reakcionarno. Namen te politike je obnoviti hladno vojno in pokopati detento, je dejal U-stinov, ki je seveda govoril v imenu sovjetskega vodstva.
Ustinov je opozoril tudi na nevarnost medsebojnega sodelovanja med ZDA in Kitajsko, ki da ogroža varnost Sovjetske zveze. Želja nekaterih ameriških nazadnjaških politikov, da bi ZDA zopet postale vodilna vojaška sila na svetu, ne bo nikoli uresničena, je pripomnil Ustinov. ZSSR bo namreč storila vse, da do take ameriške vojaške premoči nikoli več ne bo prišlo.
Predstavniki Ronalda Reagana so že rekli, da bo nova administracija že januarja 1981 predložila ameriškemu kongresu predloge, ki bodo predvidevali zvišane izdatke za obrambne sile ZDA.
Zadnje vesti, NOV GROB
1
i
•	Washington, D.C. — Predsednik Jimmy Carter se še ni odločil kako in kdaj naj odgovori iranski vladi glede štirih predpogojev, ki jih je postavil iranski parlament za izpustitev zajetih ameriških talcev. Carter želi neposredna pogajanja z Iranci, le-ti se pa tega branijo. Po mnenju Carterjevih svetovalcev, so mnogi pogoji nejasni in potrebujejo temeljito razčistite v. Alžirijski veleposlanik v ZDA igra posredovalno vlogo med ZDA in Iranom. Ameriški odgovor pa vendar pričakujejo ta teden.
•	New York, N.Y. — Letala ameriške in kanadske obalne straže iščejo tovorno ladjo “Poet”, ki jo pogrešajo na Atlantskem oceanu že dva tedna. Na ladji je 33 članov posadke.
•	Eureka, Cal. — Močan potres v severnem delu Kalifornije je povzročil le manjšo gmotno škodo kljub temu, da je bil najmočnejši v zadnjih 50 letih v tej državi. Zrušil se je most na neki cesti, pri tem je pa bilo ranjenih šest oseb. Smrtnih žrtev ni bilo. Prizadeti kraji niso gosto naseljeni.
•	Tel Aviv, Izr. — Štrajk o-krog 9000 zdravnikov povzroča precejšnje težave za bolnike v tej državi. Zdravniki, ki prejemajo svoje plače od vlade, zahtevajo znatno povišanje svojih dohodkov. V mnogih mestih štrajkajo tudi mestni uslužbenci.
VREME
Spremenljivo oblačno, hladno in vetrovno danes z možnostjo krajših krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 42 F. Delno oblačno in nekaj toplejše jutri. Najvišja temperatura okoli 47 F.
---*—o----
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino!
Poskusno prevažanje vojakov iz ZDA v Egipt preko zračnega mostu
WASHINGTON, D.C. — A-meriški Pentagon namerava prevažati bataljon 1400 ameriških vojakov z vso njihovo opremo iz ZDA v Egipt preko zračnega mostu. To bo prvič v zadnjih 20 letih, da bodo prišli ameriški vojaki na območje Srednjega vzhoda.
Po padcu iranskega šaha lani in slabšanju ameriškega položaja na Srednjem vzhodu, je predsednik Jimmy Carter odredil, naj tajništvo za obrambo ustanovi posebno udarniško vojaško enoto, ki jo bo mogoče prevažati povsod po svetu, kjer bodo a-
Dr. Anthony J. Perko
V soboto, 8. novembra, je na svojem domu- nenadno umrl 80 let stari dr. Anthony J. Perko, znani slovenski zdravnik, mož Catherine, roj. Grdina, oče č.s. Mary Catherine S.S.S. (Rim, It.), An-thonyja J', ml., Gerarda F., dr. Rite Mae Nassif, Rosemary, Mary Elizabeth Hoy (pok.), Virginie in Johna Martina, 18-krat stari oče, brat Mary Strekal (pok.), Franka, Louisa, dr. Adolpha D.D.S. (pok.), Sophie Mi-rtel in Jennie Grahek.
Pokojnik je bil rojen 4. marca 1900 in je obiskoval farno šolo pri Sv. Lovrencu, South High School in Adel-bert College. Diplomiral je na St. Louis univerzi leta 1922, nadaljeval študije na tamkajšnji medicinski šoli ter diplomiral kot zdravnik leta 1925. Vrnil se je v Cleveland in izvrševal svojo prakso polnih 55 let. Od septembra do decembra 1918 je služil v vrstah ameriške vojske. Bil je član Kolumbovih vitezov (četrta stopnja), Dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, ADZ, HBZ št. 404, ABZ, Katoliških bor-štnarjev in Maccabees. Nadalje je bil član mnogih organizacij zdravnikov ter Cleveland City Cini in Fraternal Order of Police Associates.
Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 12. novembra, v cerkev sv. Barnabe na 9451 Brandywine Rd. v Northfieldu, nato na pokopališče Vseh svetnikov. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri, v torek, od 2. do 9. zvečer. Darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. ali drugi dobrodelni ustanovi bodo s hvaležnostjo sprejeti.
y+++*****»t*4*******t**++****++4
meriški državljani ali interesi ogroženi.
Skupni vojaški manevri ZDA in Egipta, ki se bodo začeli že v sredo, so prva preizkušnja za novoustanovljeno enoto. Kljub temu, da bo sodelovalo tokrat le 1400 vojakov, namerava Pentagon ustanoviti posebno izvežbano armado, ki bo štela tudi do 200,000 vojakov. Stroški vzdrževanja te posebne armade bodo pa ogromni.
NAPETOST MED POLJSKIM REŽIMOM IN DELAVCI ZOPET NEVARNO NARAŠČA
VARŠAVA, Polj. — V zadnjih dneh je zopet več štraj-kov na Poljskem. Skupina u-čiteljev v Gdansku je zasedla neko vladno pisarno po neuspelih pogajanjih z ministrom za prosveto poljske vlade Krzystofom Kruszewskim. Policisti so takoj obkolili poslopje, niso pa skušali vdreti v njega. Predstavniki delavskega gibanja Solidarnost so rekli, da bodo skušali prinesti hrano in druge potrebščine učiteljem.
Drugo vladno pisarno v Gdansku so pa zasedli zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Pogajanja z ministrom za zdravstvo Marianom Sil-winskim so tudi ostala brez uspeha.
Vsi omenjeni delavci zahtevajo znatno povišanje svojih plač, stališče vlade pa je, da so zahteve preobsežne in nemogoče. Transportni in drugi delavci v Gdansku ter drugih mestih so štrajkah eno uro kot znak solidarnosti z učitelji in zdravstvenimi delavci.
Poljski partijski voditelj Stanislaw Kania je rekel, da poljska družba ni pripravljena trpeti neskočnih štrajkov in drugih napadov skrajnežev na družbeno ureditev. Nadaljevanje takega procesa bi pomenilo katastrofo za e-konomijo, je dejal Kania.
Uradna sovjetska poroče-valna agencija Tass je objavila poročilo, v katerem prizna, da so bili sovjetsko-poljski vojaški manevri. Poljska in svetovna javnost doslej ni vedela nič o teh manevrih. Poznavalci sovjetskih razmer v Moskvi pravijo, da s tem poročilom opozarjajo Sovjeti na svojo zaskrbljenost napram Poljski in hkrati pripravljajo javno mnenje v ZSSR o možnosti sovjetskega vojaškega vkorakanja v Poljsko.
Sovjetski tisk govori tudi o nadaljevanju štrajkov in drugih nemirov na Poljskem. Poljska televizija je predvajala slike o vojaških manevrih. Navadno imajo Sovjeti dve tankovski diviziji nastanjeni na Poljskem ter nekaj
Položaj Cerkve v Sloveniji v letih 1961-1966
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
Šestnajst let po vojni je slovenski izvršni svet izdal uredbo za izvrševanje Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti, s tem pa naredil razmere za slovenske vernike znosnejše.
Značilnost slovenske stvarnosti, prvih osmih let po vojni je bila popolna brezpravnost vernikov v matični domovini. Značilnost drugih osmih let je bilo administrativno preganjanje Cerkve. Kako je bilo pa z verniki v naslednji dobi?
Režim je uvidel, da ostaja v slovenskem prostoru Cerkev stvarnost, ki je ni mogoče iz njega odpraviti. Zato je pač hočeš nočeš moral ugriz-
niti v kislo jabolko in poiskati pot za ureditev sožitja z njo.
Slovenski izvršni svet je zato izdal 1961 uredbo o izvrševanju zveznega Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti izpred osmih let. Ta uredba sicer ni prinesla bistvenih sprememb v slovenski prostor, bila je pa znamenje, da hoče režim tudi (ali vsaj) na zunaj začeti novo obdobje v odnosih do Cerkve.
Pokazali so se prvi znaki režimskega popuščanja: Prvikrat po vojni se je zgodilo, da so k verskemu slavju — ob 500-letnici ljubljanske škofije — čestitali predstavniki režima.
Prvič So dali nekaterim bo-
goslovcem dovoljenje za nadaljevanje študija v tujini. Tudi škofje so dobili potno dovoljenje za na tuje. Zvezna vlada je poslala po1eti 1964' sicer silno prikrito, a vendarle, svoje zastopnike v Vatikan za pripravo protokola.
Delno izboljšanje režimskih odnosov do Cerkve je seveda zahtevalo davek tudi od Cerkve. Ob Titovi poti v Južno Ameriko (1963) so dali pod pritiskom zanj ugodne izjave mariborski škof ter apostolska administratorja za gori-ško in tržaško-koprsko ter reško področje. Izjavo je odklonil le generalni vikar ljubljanske nadškofije.
Upravno se je organizacija slovenske Cerkve izboljšala.
Papež Janez XXIII. je 1961 povzdignil ljubljansko škofijo v nadškofijo in škofa Vovka v nadškofa.
Leta 1964 je bil imenovan tretji slovenski škof, dr. Jenko, ki je prevzel v upravo novo goriško administraturo, nato pa še tržaško-koprsko in reško. S tem so bili vsi slovenski verniki na zahodni meji združeni v eno samo cerkveno pokrajino z imenom Slovensko Primorje.
Osamosvojili so se tudi nekateri redovi:	nehali so biti
očlvisni od svojih neposrednih središč zunaj Slovenije. Tako so npr. postali slovenski jezuiti neodvisni od hrvaške province.
(Dalje)
letalskih enot, vsega skupaj okrog 35,000 vojakov.
Sinoči je Poljska prvič prepovedala vstop tujih novinarjev v državo.
Delavski .voditelji pa ne kažejo nobene pripravljenosti, odpovedati se svojim zahtevam. Organizacija Solidarnost je vložila prošnjo na vrhovno sodišče Poljske, naj leta razveljavi ukrep varšavskega sodišča glede vključitve stavka v pravilih Solidarnosti o vodilni vlogi komunistične stranke v poljski družbi.
Lech Walesa, voditelj Solidarnosti, je celo izjavil, da namerava pozvati delavce, naj ponovno štrajkajo, ako vrhovno sodišče ne razveljavi ukrepa varšavskega sodišča. Odločitev Vrhovnega sodišča pričakujejo že danes.
Dobro poučeni viri v Vatikanu so pa povedali, da je papež Janez Pavel' II. prosil primasa poljske rimsko-kato-liške Cerkve, kardinala Stefana Wyszynskega, naj ostane na tem položaju še nekaj časa. Kardinal Wyszynski je star 79 let in bi se rad upokojil. Papež pa meni. da so razmere na Poljskem tako silno nestalne, da potrebujejo poljski katoličani vodstvene sposobnosti kardinala Wyszynskega. Kardinal je baje privolil.
Begin in Schmidi sla že izrazila željo srečati se z Reaganom
JERUZALEM, Izr.; BONN, Zah. Nem. — Predsednik izraelske vlade Menahem Begin je pripotoval v ZDA na povabilo raznih ameriških židovskih organizacij.
Med obiskom v ZDA bi se Begin rad sestal tudi z Ronaldom Reaganom. Na svoji četrtkovi tiskovni konferenci je dejal Reagan, da prizna nujnost srečanja z Beginom, ni pa hotel reči, kdaj ga bo res srečal. Reaganov predstavnik za tisk Lyn Nofziger je povedal, da dvomi o srečanju Reagan-Begin med Be-ginovim obiskom v ZDA
Izraelci so na splošno zadovoljni z izidom predsedniških volitev. Menijo, da bo Reagan trdnejši in zvestejši prijatelj Izraela, kot je bil Jimmy Carter. Hkrati pa obžalujejo, da so bili premagani mnogi senatorji in poslanci zveznega kongresa, ki so bili močni podpiratelji Izraela.
Zahodno nemški kancler Helmut Schmidt bo na tridnevnem obisku v ZDA začenši z 18. novembrom. Obiskal bo predsednika Carterja. Tudi Schmidt je rekel, da bi rad izkoristil obisk v ZDA, da bi se osebno srečal z Reaganom. Ni pa še prejel odgovora od Reagana.
V prvem tednu po volitvah je bil Reagan namreč zelo previden glede svojih nastopov. Spoštuje dejstvo, da je Jimmy Carter še vedno predsednik ZDA in mu noče povzročiti posebnih težav.
Iz Clevelanda in okolice
Veteranski dan—
Jutri, 11. novembra, je Veteranski dan, narodni praznik, in torej bo večina uradov zaprta. Pošte ne bodo dostavljali.
Festival pri Sv. Vidu—
Vsakoletni jesenski festival pri Sv. Vidu v Clevelandu bo letos v dneh 14., 15. in 16. novembra.
Glavni urad KSKJ v novih prostorih—
Glavni urad KSKJ se je že preselil v nove prostore v Jolietu, Illinois. Novi naslov KSKJ je 2439 Glenwood Ave., Joliet, 111. 60435. Nova telefonska številka je pa 1-815-741-2001.
Zadušnica—
V četrtek, 13. novembra, ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za rajne člane Slomškovega krožka, posebno za Matta Tekavca, rev. Jožefa Varge, go. Ivanko Pograjec in vse druge. Pridite!
Tiskovnemu skladu—
Inž. Simon Kregar, Jackson Hts., New York je daroval $22 tiskovnemu skladu Ameriške Domovine.
G. George Pavlesic, Am-bridge, Pa. je daroval $12 temu slovenskemu listu.
Podr. št. 14 Slovenske ženske zveze je pa darovala $10 v naš tiskovni sklad in sicer v spomin pok. članice, ge. Margaret Baron, ki je bivala na 774 E. 266 St. v Euclidu.
Vsem darovalcem naša iskrena hvala!
Kanalizacija bo dražja—
Prebivalce Clevelanda in več okoliških predmestij čaka znatna podražitev kanalizacijskih storitev. Začenši s 1. januarjem bodo te storitve dražje okrog $60 na leto za povprečno družino v Clevelandu, v mnogih predmestjih pa za okrog $90. Prizadeti bodo vsi, ki dobivajo te storitve od Northeast Ohio Regional Sewer District Board. Mesto Euclid npr. ni del tega kanalizacijskega omrežja.
Medicare zavarovanci bodo več plačali za stroške v bolnišnici
Washington, D.C. — Vladni zdravstveni urad je objavil', da bo po 1. januarju 1981 moral bolnik, ki je pod Medicare oskrbo, sam več doplačati za stroške zdravljenja v bolnišnici. Doslej je moral bolnik sam plačati prvih $100 na računu bolnišnice, po 1. januarju 1981 bo bolnik moral sam plačati $204.
Vsak Medicare zavarovanec bo po 1. januarju 1981 moral tudi več doplačati, če bo več kot 60 dni v bolnišnici. Od 61. do 90. dneva bo za vsak dan povišana vsota od $45 na $51, kar bo moral bolnik sam plačati od računa za dnevno oskrbo v bolnišnici. Po 90 dnevih v bolnišnici bo po L januarju bolnik moral sam plačati za vsak dan v bolnišnici $102, doslej je bil $90.
Pri Medicare je v tem letu zavarovanih približno 21.1 milijonov ljudi. Računajo, da jih bo prihodnje leto 600.000 več.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10, 1060
Ameriška Domovina
«117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00'za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih, držav: . .
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada ,in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	> :
$28.00 per year; $14.00 for 0 mbnths; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:	’
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months . Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
BB	No. 126 Monday, Nov.110. 1980
Obilje gre h koncu
Skoraj tri desetletja po zadnji vojni je Amerika plavala, se naravnost kopala v obilju (affluence). Vsega je bilo na pietek, plače razmeroma visoke, raznovrstna roba tako poceni, da je lahko udobno živel celo tisti, ki je bil odvisen od javne pomoči, če je le znal dolar nekoliko zasukati v roki, preden ga je izdal. Hrana je bila na pol zastonj in je je bilo toliko, da so jo brezvestni ljudje kar razmetavali; eHergije v obliki petroleja in njega izdelkov si dobil po smešni ceni, da je nepotrebna, potratna poraba šla v visoke številke; ekonomija je iz leta v leto rastla in se razvijala, dobro plačane službe ni bilo težko najti nikomur, ki je kazal vsaj povprečne sposobnosti!
Mladi poročene! so se kosali rped seboj, kdo bo imel prej lastno, po možnosti novo, moderno hišo s pritiklinami, skoraj luksuzno opremljeno s sodobnim dragim pohištvom. Kaj takega ni bil nikak problem, oba sta bila večidel v službah, od federalne hišne administracije ali od veteranske organizacije se je dobilo igraje posojilo po nizki o~ brestni meri, kdo bi si bil pomišljal uresničiti mladostni sen po lastnem domu? Plače so rastle hitreje kot cene potrebščin in je po vseh izdatkih še ostalo denarja za počitniško pot v Evropo, kar ga je primanjkovalo, da je bilo lahko dobiti v banki, ali pa na obročno odplačilo pri zra-koplovni družbi. Tako je šlo v petdesetih in šestdesetih letih kot po maslu do take mere, da je ameriški človek začel postajati prepričan, da je tako obilje njegova naravna, sama po sebi razumljiva pravica.
Seveda je taka materialna razkošnost morala nujno roditi slabe, negativne posledice, ki so se odražale v življenjskem stilu povprečnega Amerikanca. Po sami naravni logiki se je bolj in bolj potapljal v potrošniško mentaliteto, v materialistično gospodarsko in socialno blagostanje na račun duhovnih vrednot, zgubljal je pravšno ravnotežje med materialnim in duhovnim, ter se pogrezal v pretirano u ž iv a n j aželjnost zlasti na polju seksualnosti :: vsemi strahotnimi posledicami. ki smo jim priče danes.
Izpolnjevale so se sanje o “pursuit of happiness” iz Deklaracije neodvisnosti v obliki. da so človekovo vrednost, začeli ocenjevati zgolj po njegovem premoženju in udobnem živliertiu (“He is worth 100.000 dollars!”), ne pa v prvi vrsti po osebnih, člove-
ških kvalitetah, in ga ceniti kot visoko vredndga človeka, ne kot bogatina.
V zadnjih letih pa se je vse zgoraj opisano pričelo temeljito spreminjati. Stalnost denarja se je usodno zamajala, doživeli smo začetek zelo občutne inflacije, ki slehernega človeka prizadene in več ali manj občutno oškoduje, cene energije so horendno zrastle in je celo nevarnost, da bi je pričelo primanjkovati; v zadnjem času astronomsko rastejo cene življenjskim potreb-' ščinam, zlasti hrani, gradnja hiš je paralizirana zaradi visokih obresti, rast ekonomije se je nevarno zmanjšala. Ves sedanji razvoj dobiva za ameriški srednji sloj (ki obsega večino naroda) obliko in vsebino zgodovinske važnosti in razsežnosti. Tega ne trdi le ta pisec, ampak taka gospodarska avtoriteta kakor je John Oliver Wilson, vodja raziskavanja ekonomske politike pri Ba"nk cf America, naj večjem bančnem podetju v tej deželi, profesor na University of California', Berkeley, in avtor knjige “After Affluence — Economics to Meet Human Needs”.
I
Učeni in v; praktična življenjska vprašanja zatopljeni mož stavlja sledeče značilno vprašanje: Ali more ameriška (zgoraj opisana) sanja ostati pri življenju po končani periodi obilja? In odgovarja dobesedno: “Če mislimo na sanjo le v obliki, kakor se je izživljala v času povojne rasti, je odgovor: Ne. Če pa mislimo na to sanjo v smislu temeljnih človeških potreb, ki naj se jim zadostuje, odgovarjamo: Da. Te človeške potrebe so gospodarska gotovost, spoštovanje in osebna rast, potem pa smisel za skupnost (community).” V teh kratkih in konciznih stavkih je izražena velika in zdrava živr Ijenjska in družbena filozofija človeka v 'Ameriki, kateri s posebno, poklicno ostrino gleda na naš čas in ga presoja-
On istočasno tudi išče rešilna pota, po katerih bo mogoče dospeti do cilja. Za osebno spoštovanje in individualno rast bo treba, da business in vlada posvečata mnogo več pažnje preureditvi dela, in predvidita daleč večjo gibčnost v naši družbi, kakor smo jo imeli doslej. S posebnimi ukrepi glede pokojnin naj se odprejo sedaj zapečatene kariere; več rotacije naj se vpelje v sedaj veljavni sistem seniorstva v managementu; uvede naj se program izmenjave med uslužbenstvom v vladi in v privatnih podjetjih, da ne bo isti človek sedel
Beseda iz naroda...
Frank Lausche bo dopolnil 85 let
CLEVELAND, O. — Sodobni ameriški način življenja — in morda že svetovni—; je postal takšen, da vse prehitro? pozabljamo na dogodke in ljudi, ki so si zaslužili veliko, mesto v naši slovensko-arhe- ■ riški zgodovini. Obletnice minevajo in redkodaj se jih kdo spomni.
Naj pa ne pozabimo, da bo v petek, 14. novembra, praznoval svoj 85. rojstni dan e-den najzaslužnejših ameriških Slovencev, bivši zvezni senator Frank M. Lausche.
Vsi, ki poznamočvsaj delček slovehsko-ameriške zgodovine, vemo o dosežkih sen-.,
Lauseheta. Nimam namena,, da bi jih na tem mestu zopet' našteval. ■ ■; . r ‘j 1 'J J' ' ’
Poudariti .želim nekaj drugega. V časih, ko se je potegoval Frank Lausche za mesto župana Clevelanda, še. posebno pa za mesto guvernerja Ohia in za zvezni senat, volivci niso bili naklonjeni kandidatom, ki so pripadali etničnim skupinam in posebno ne tistim, ki so bili ali slovanskega 1 ali južnoevropskega rodu:
Kljub tem težavam je Frank Lausche zmagal in to ponovno.- Zavzemal je jasna stališča in ni skušal biti vse vsem, kar je navadd premnogih današnjih politikov. Vch" livci so vedeli ne samo, kje stoji Lausche, ampak tudi, da s tega stališča ne bo odstopil.
Politično je bil konservativno usmerjen. Zaradi tega so mu mnogi Slovenci zamerili, češ, da jih oziroma njih interesov ni zagovarjal. Kritiki so trdili, da ni dosti Slovencev napredovalo, ko je bil Lausche župan, guverner ah zvezni senator. Iste očitke je slišati danes tudi o sedanjem clevelandskem županu Georgeu Voinovichu.
Deloma je to razumljivo.
Ker imajo mnogi Slovenci občutek, da so kot člani malo znanega slovanskega naroda nespoštovani in zapostavljam, menijo, da ko je eden njihovih izvoljen na vidno in vplivno mesto, ima dolžnost imenovati precejšnje število svojih sorojakov na pomembna in seveda dobro plačana mesta.
Frank J. Lausche
Tisti Slovenci, ki so mislili, da so sposobni za taka mesta; -so pa pritiskali na Lausche-ta, naj jih . 'imenuje:	Jasen
primer'tega vidimo'v knjigi, Vatra Grjlla, tiskam v Ljubljani lani. Grili sam opisuje,-kako je skušal na vse načine' dobiti neko mesto od takratnega župana Lauseheta. Naj-1 brž je bilo več takih, prime-, rov.
Najprej je hotel biti Lausche zvest svojemu osebnemu prepričanju. Seveda, so bili mnogi Slovenci drugega: prepričanja in so bili jezni, ker Lausche ni soglašal z njimi. Posebne težave so se pojavile med drugo svetovno vojno, kb so mnogi Sločenci tkzv. “naprednega” tabora
nasedli propagandi o “Osvobodilni fronti” v domovini in jo širili v ZDA. še živeči veterani tega tabora tudi danes ponavljajo isto zgodbico v skoraj docela nespremenjeni obliki.
Frank Lausche je pa kmalu spoznal, kje je resnica in je to resnico tudi jasno povedal. Zopet so mu mnogi zamerili, a ni klonil.
Manjkalo ni Ijubosumne-žev, ki so se jezili na Lau-scheta samo zato, ker je bil tako uspešen. Kritizirali so to in ono, iskali grehe povsod. Takih ljudi nikoli ne mani-ka, seveda tudi danes ne.
' Lausche je pa vztrajal-, in napredoval iz leta v leto. Nikoli ni pozabil, da je sin slo-' venskih staršev. Čeprav biva' sedaj v predihestju Washing-tona. D.C., pride večkrat v Cleveland. Ako je med njegovim bivanjem v našem mestu kakšna , slovenska kulturna prireditev, se je običajno u-deleži. Tako kot pred tedni npr., ko je zaslužni pevski zbor Glasbena Matica praznoval 50. obletnico svojega obstoja.
Ob njegoveu visokem življenjskem jubileju našemu seh, Franku J. Lauschetu čestitamo 'in mu, želimo, da bi vesel in zdrav skupaj s svojo ženo Jane dočakal ne samo devetdeseti, marveč tudi stoletni rojstni dan!
Rudolph M. Susel
tera je požirala “nikeljne”. Vrgel sem prvega v špranjo, in vrnila mi jih je kar 300 nazaj . ..
Napolnil sem oba žepa in jo kar po turško pobral nazaj k svojim.
Ko smo potem nadaljevali pot v Kalifornijo, so nas pregledniki na meji Nevade u-stavili in nam pregledali avtomobil. Odvzeli so nam košaro s svežim sadjem, ker pač kalifornijski zakon prepoveduje uvoz sadja, zelenjave in
t******t+**t»t********* ******
30 let V isti karieri in s tem postal zakrknjen birokrat.
Glede smisla za skupnost trdi Wilson, da je po vojni notri v naš čas dobro deloval ameriški sen, ker sta mu nudila osnovo neprestana povojna rast in razvoj. Ni bilo težav dobiti dobre službe, ob nji udobno živeti v ekonomski sigurnosti, hitro se dokopati do lastnega doma. Onim manjšinam, ki so živele v pomanjkanju ob javni podpori je povojna prosperiteta budila upanje in nudila priložnost. Sen o bližnji boljši bodočnosti je bil krepilna sila, ki nas je družila v nacionalno skupnost. Sedaj je začel ta sen kopneti in sedaj ruši v usodni obliki smisel za tako skupnost. Nadomešča ga negotovost in strah, ki žene ljudi v trpko tekmo za delovno mesto, priložnost in prednost.
Nazaj v povojno dobo ni več mogoče, da bi obnovili zgubljeno obilje vsega. Rešitev leži v novem, drugačnem prijemu javnega življenja, ki bo usmerjeno proti zagotovitvi ekonomske sigurnosti posameznika. njega spoštovanju in osebnemu razvoju.
L. P.
Maks Simončič:
V Petalumi je le ena slovenska družina
STOCKTON, Kal, — Jeseni leta 1952 nas je obiskal v Heleni, Montana, pok. škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, osebni prijatelj mojega očeta, v spremstvu takratnega župnika slovenske fare v San Franciscu č. g. Vitala Voduška in petalumskega kaplana č. g. Jožeta Luskarja (Don Joso).
Po prijetnem kramljanju in petju smo po par urah prišli do zaključka, da je najboljše, akchse preselimo v Kalifornijo. Gospod Luskar nam je o-skrbel stanovanje, meni pa službo plesarskega pomočnika pri nekem petalumskem gradbenem podjetju.
Meseca maja leta 1953 smo šli na to dolgo, 1000-miljsko pot. Vožnja z avtobusom je bila prijetna.in zanimiva, sa.j smo prvikrat lahko precenili, kako obsežna in bogata je ta ameriška zemlja in ljudje, kateri na njej žive.
Ustavili smo se v manjšem mestecu države Nevada, kjer smo čakali, da nas bo s svojim privatnim avtomobilom “pobral” neki prijatelj Don Josa. Bilo je dovolj časa, da smo nakupili nekaj malenkosti in pa košaro mešanega, svežega sadja.
Novi prijatelj “Amerika-nec” se je ustavil prav pred nami, ne da bi koga spraševal, z velikim Buickom. Postalo nam je malo nerodno, saj smo bili bolj podobni ciganom kot Amerikancem, čeprav brez ameriškega državljanstva ...
“Kar na hitro roko” smo postali prijatelji. Jaz sem bolj govoril “malo na tuto, malo na muto...” (No ja, saj še sedaj nisem prepričan, kadar razpravljam s kom o kaki zamotani zadevici, če me razume, saj me vedno ponovno vprašajo, če ponovim....)
Ustavili smo se potem pri neki igralnici — “Casino”.
Voznik in jaz sva šla “poskusit srečo”, medtem ko je bila družina gostiteljica njegove žene v. bližnji okrepčevalnici.
Pokazal mi je napravo, ka-
rož zaradi rporebitne mr^esi. Bil sem tako žalosten in ko sem se pogledal v ogledalce na avtomobilu, je izgledal moj obraz kot kaka gnila, smrdeča limona, katera nima več svoje privlačnosti in lepote na koži. . .
Šele proti večeru smo prispeli v Petalumo, mesto, ki leži ob glavni cesti San Francisco - Santa Rosa. Mesto nosi ime ‘‘Chicken Town” (Kokošje mesto) in je štelo takrat okoli 12,000 prebivalcev. I.judje se bavijo predvsem z gojenjem kokoši. Mali kmetič jih ima od 5000 do
10.000,	malo večji pa celo do
25.000.	Prav tako se pečajo z živinorejo in lesno industrijo.
Naša hiša je bila na English St. in že opremljena, za kar je šla zahvala Don Josu in pa članicam cerkvenega pevskega zbora, kamor so me povabili že prvi teden k sodelovanju.
Službeno mesto je bilo dobro plačano, toda na žalost ni trajalo dolgo. Tisto leto jeseni je bilo prekomerno dežja, kar je zaustavilo moje delo.
Moj sodelavec je bil poklicni mlad pleskar, zelo veren, in je bilo razmerje med nama odlično. Veliko sem se naučil od njega, celo delo o-metavanja ometa na mavče-vih ploščah “šidraku”.
Ko sem bil brez posla, je vedno skrbel, da sem tu in tam zaslužil kak dolar. (Kasneje sem izvedel, da je vstopil v semenišče in postal bap-tistovski minister.)
Prejemki so postali majhni in so me prisilili, da smo v zimskem času morali v posteljo že ob peti uri popoldne, ker nismo imeli denarja za plačevanje goriva. To stanje• je trajalo nekako : 3 mesece, dan za dnem. Moja pastorka Boža je zaslužila po $20 pa! teden. Bila je zaposlena pri nekem razumnerp trgovcu in tako omogočala, da trije nedorasli otroci v družini niso občutilii stradanja, medtem ko je bila njena sestra zaposlena v državi i Washington; mestu Seattle,. v Providenčni < bolnici kot registrirana bolniška sestra. . č ; . :
Končno spro’ bili. prišiljehL da smo.se preselili v neko cenejšo hišo na'isti .ulici. To hišo sena popolnoma preuredil, v notranjosti. Lastnica mi je dala material, jaz pa sem potem stanoval v njej kot proti-plačilo 5 mesecev brezplačno. S tem smo se malo opomogli, na trdnih nogah pa nismo stali nikdar v tistem malem mestm kjer je bilo zelo težko dobiti zaposlitev.
Razen pevskega zbora, veliko aktivnosti za mene ni bilo, to pa predvsem radi pomanjkljivosti v znanju jezika. V samem rpevskem zboru, kateri je štel redno 34 članov, je bilo na moj predlog izvršenih veliko sprememb v kasnejše zadovoljstvo ne samo članov pevskega zbora, pač pa tudi ostalih vernikov. Tako smo prenašali polnočnico po radio oddaji, imeli smo božične popevke po cestah in okoliških trgovinah in lokalnem hotelu, prirejali razne izlete in gostovali po okoliških cerkvah, kar preje nikdar ni bilo.
Že sam značaj teh ljudi je bil popolnoma drugačen od ljudi, s katerimi sem imel o-pravka na drugih mestih. Bili sd dovzetni za ustvarjalnost.
Tu sem imel priliko spoznati se s slovensko družino Mohar. Veliko prijetnih ur in koristnih pomenkov smo izmenjali in končno sem prišel do zaključka, da ti ljudje res niso vedeli pravega stanja v naši rojstni domovini, iz katere smo mi bežali po drugi svetovni vojni.
Slovenci smo pač ljudje s tako “žilico”, da nikdar ne mirujemo in gledamo, kako bi kaj dodali v delokrog, kjer se nahajamo. In če nikdar poprej e še ni bilo na krožniku to, kar ponujamo, navržemo iz preteklih skušenj.
Ne mislim razširjati tega članka, omejil se bom s temi poročili, vendar moram pripomniti, da sem človek, ki nikdar ne miruje in stika vedno za materialom, kje bi lahko odkril kako slovensko ime. Ker ne šofiram in res nimam na razpolago prevoznega sredstva, kadar bi ga potreboval, se poslužujem telefonskega imenika. Napravil sem veliko klicov, nekateri zanikajo, drugi zopet se ne zanimajo, saj jih je svet že sprejel kot “svoje”, tretji pa so neke vrste druge ali celo tretje generacije priseljencev.
Ti ljudje se ne odmikajo, vendar ne morejo stopiti v naš krog, ker ne govore slovensko, Ao pa veseli in radi razpravljajo, če jim povem, kdo sem in odkod sem prišel. Tako, kot vidite, v Petalumi ne bo slovenskega društva, saj ga celo v Stocktonu nimamo, vendar bo mnogo več poročil iz njega v prihodnjih člankih. Slovenci smo po številu res maloštevilni narod, ni pa skoraj kraja, kjer ne bi našel vsaj eno slovensko krščansko dušo .. . Pozdravljeni rojaki.
Informativni sestanek pri Sv. Štefanu v Chicagu, Illinois
BERWYN, 111. — V nedeljo, 2. novembra, je bil v cerkveni dvorani pri Sv. Štefanu informativni sestanek za odkup zemlje v Lemontu, kjer naj bi se gradil Slovenski kulturni center.
Sestanek je otvoril dr. Lojze Arko, ki je podal izčrpno poročilo o tem, kako daleč je akcija za odkup zemlje od očetov frančiškanov napredovala ter kakšni so pogoji, pod katerimi bi bilo možno to zemljo kupiti.
Stavljenih je bilo več predlogov, ki se bodo obravnavali na prihodnjem sestanku, ki bo v nedeljo, 16. novembra, v Lemontu po končanem spominskem prograrnm Kot sem že letos enkrat zapi' sal, je tudi od nas Slovencev' veliko odvisno, da bomo to akcijo finančno podprli ter uresničili dolgoletne želje Slovencev iz Chicaga, Jolieta in okolice.
*
K svojemu očetu Stankotu Mašiču je prišla na obisk Slovenije hčerka ga. Metka Prelesnik. Gotovo je bilo za oba veselo svidenje, saj se nista videla že 35 let. Upamo, da je odnesla lepe spomine iz Chicaga.
!
i
Naš naročnik Ivan Krivograd iz Riverside, 111., je prejel iz Ravn na Koroškem žalostno vest, da mu je tam umrla mama Uršula Krivograd. Naše sožalje!
V muzeju za znanost in.in-istrijo v Chicagu bodo P°^ >kroviteljstvom fare sv. Stena v soboto, 20. decembra’ i 12.30 prikazani slovenski ižični običaji. Pri tem bode delovali pevski zbor Sl°-


Vsi Slovenci so prav ici'w
vabljeni na to prikazovanje slovenskih božičnih običajeV'
Ludvik Jelenc -----o-----
Iz naših vrsf
Hyde Park, N.Y. — Spoštovani! Priloženo vam pošilja!il ček v znesku $15 za ob110^' naročnine petkove izdaje meriške Domovine. NajleP5, hvala za vse! Z iskrenim pozdravi
Josephine Pastrana
Underwood, N. Dak. ^ ^ Spoštovana uprava! Pril0^ ček je za naročnino Amc ^ ške Domovine in za podp0^ listu, ako jo še potrebuje- c pozdrav!
Rev. Joseph i>l'i:C
Walpole, Mass. — Sp0^ , vana Ameriška Domovih Hvala za obvestilo o potc ^ naročnine. Pošiljam varn _ 6-mesečno obnovo ter . j nem vaš zvesti naročnik- ^ povem, da sem avgusta * dopolnil 83 let!
August Petrovek
*	-i 1
Euclid, O. — Spoštovali -Pošiljam ček za .enoletno ročnino, ostalo je za tis '° sklad. Z vašim listom smo ^ lo zadovoljni. Želimo varn‘ jj. bi še naprej tako nadalje' Lepo vas pozdravljamo-
F rane Perc1'
Ceni’”’”
lP
s pismom ^
Cleveland, O. uredništvo! pošiljam naročnino leto, en dolar je pa za Želim vam veliko
Ga. Jennie Znidars'
J
za skla narožP”
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10, 1980
Pomemben sestanek v NewYorku
LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, INC., vas vabi na razgovor, ki bo v soboto, 15. novembra 1980, v New Yorku.
Kraj sestanka: New York University, Loeb Student Center 566 LaGuardia Place New York, N.Y. 10012 Room 623
Začetek ob 2. uri popoldne.
OE|r
Na sporedu so naslednji razgovori:
1)	Oblikovanje osnutka za SLOVENSKI INŠTITUT V AMERIKI; predlog je pripravil Dr. John P. Nielsen, LSA, Inc.
2)	Okvir Ligine organizacije v luči resničnih možnosti in potreb v Ameriki; tajnik; razgovor.
3)	Stanje slovenskih skupnosti v moderni Ameriki in možnosti za vzporeditev dela; razgovor.
4)	Ohranitev Liginega fonda in možnosti za rast; razgovor.
Člani LSA, Inc. lahko povabijo na sestanek rojake, ki jih vprašanja razgovora zanimajo, predvsem tiste, ki so vključeni v slovensko delo v Ameriki in ki so pripravljeni pomagati pri Liginih naporih.
LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, INC. New York, N.Y.
LUDVIK ČEPON:
Ob obisku v Rusiji
Vtisi in misli.
XV.
‘Nasprotnika — sovražnika ne premagaš ne s preklinjanjem ne z omalovaževanjem,’ pravi star angleški pregovor.
Samo nekaj primerov omalovaževanja ruskega človeka, družabnega in socialnega življenja v Rusiji. Teh primerov ne manjka ne na ravni navadnega ameriškega človeka kot tudi ne v plasteh družabno in intelektualno višje stoječih krogov. To omalovaževanje izhaja na eni strani iz nevednosti, nepoučenosti, neinformiranosti in na drugi strani pa iz čisto navadnega zakrivanja oči pred dejavnostjo in iz prazne želje, da bi nekaj ne bilo, kar pa je, iz želje pogojene na praznem “wishful thinking.”
Ne vode, ne mleka
Praviš: “V ruskih restavracijah, v hotelih ti pri obedu nikdar ne nudijo vode, ni nikdar vode na mizi.” Reakcija: “O, seveda, ker pač nimajo čistilnih naprav za vodo. Voda je nehigijenska, zdravju nevarna.” Poslušalec te prekine še preden si imel priliko povedati, da je to isto primer v Evropi na splošno in da lahko piješ brez nevarnosti vodo iz pipe v vseh predelih gotovo evropske Rusije, čeprav je za tujce, ne za domačine, bolje in varneje se zateči k mineralni vodi, ki je nikjer ne manjka, v azijski Rusiji.
Ko praviš, da v Rusiji enako ne servirajo mleka pri kosilu ali večerji in da se jim zdi zelo čudno, če kdo vpraša zanj, se povprečnemu Ameri-kancu takoj posveti in s privzdignjenim prstom, kot znak gotovosti, . ti zabrusi: “Aha, saj vemo, zakaj ne. Ne poznajo pasterizacije.” Ne ve seveda, da mleka ni na mizi ne za kosilo in ne za večerjo nikjer v Evropi.
Ko govoriš o krasnih izbirah gruzinijskih vin in šampanjcev in seveda o vodki, poslušaica nehote potrdiš v njegovem trdnem pa neosno-variem prepričanju, da je pijanstvo Cjdert največ jih problemov v Rusiji, ko v resnici ni nič večji, kot je v Ameriki ali v Jugoslaviji ali v Franciji.
Ko sem pohvalil čistoto v hotelih in govoril o zglajenih parketih v sobah, sem bil poučen, da parketi zato, ker v Rusiji ne poznajo tepihov kot takih, še manj seveda sintetičnih. Ko bi oporeko valeč vsaj malo vedel o lepoti in veliki izbiri azijskih, turških preprog.
Ko sem govoril o moskovskem metro, o podzemski, ki je po priznanju vseh ena najbolj precizno delujočih podzemskih železnic na svetu in navajal nekaj statistik, med drugim, da rabi metro v de-vetmilijonski Moskvi pet mi-lijov ljudi vsak dan, poslušalca ta številka ni kaj posebno presenetila, saj po njegovem mora biti tako, ker pač nimajo avtomobilov ali za gotovo manj avtomobilov.
Percentualno ima Rusija manj avtomobilov kot Arne-, rika, a še toliko, da prečkati cesto ali cestno križišče v Moskvj. je prav tako t.cžko kot je to v New Yorku ali Clevelandu. Iti na delo ali v službo je za Moskovčana toliko bolj preprosto in hitreje in enostavno vzeti podzemsko.
Kar osupnila me je pa reakcija, na katero sem naletel, ko sem govoril o snažnih in pometenih ulicah v Moskvi in Leningradu. “Gotovo! Pometajo, ker rabijo smeti in odpadke, da jih predelajo v energijo.”
Vrste v ZSSR
Ena stvar, katere se tebi ni treba niti dotakniti, ker z njo nedvomno pride na dan tvoj tovariš, je pa zadeva vrst, v katerih naj ljudje v Rusiji čakajo za vsako stvar, ki jo hočejo kupiti. To je za navadnega Američana tako gotova stvar, da o njej nihče ne dvomi. Kaj je resnice na tem? Jaz sam nisem videl nobenih vrst ne pri mojem prvem ne pri mojem drugem obisku, ko sem šel tako v trgovine oblek, 'živil in drugih predmetov. Prav namenoma sem spraševal druge ameriške turiste o njihovih izkušnjah in so mi vedeli povedati isto.
Gotovo je, da izbira predmetov na trgu ni tako velika kot v Ameriki. S tem pa ni rečeno, kot si nekateri predstavljajo, da Rusi stradajo ali da so beraško' oblečeni. Ce na trgu nečesa zmanjka, ni temu kriva revščina, ampak slabo delujoča prevozna sredstva, železniška kot tovorniška, kar je pa krivda uprave. To Rusi sami vidijo in tudi priznajo. Seveda če pride na trg kaka nova, redka, zlasti še inozemska stvar, kot bi to bil slučaj ameriških “cajhastih” hlač — jeans, bi se takoj naredila vrsta, ker za takimi rečmi gredo.
Kar se vrst tiče, tudi Amerika ni brez njih. Vemo, da se zberejo vrste, dolge vrste zlasti ženskih nakupovalcev n.pr. v primeru kake razprodaje — sales — velikih modnih trgo-
vin, vrste, kjer mera včasih celo policija seči vmes.
Ko sem univerzitetnim študentom kazal diapozitive z prizori ljudi moskovskih ali leningrajskih cestah ali trgih, so se nekateri čudili, da so ruski meščanski ljudje tako lepo in modno oblečeni. Pričakovali so, da jih bodo videli vse enako oblečene v nekakih “restantovskih” uniformah. Tukaj to ni toliko primer omalovaževanja kot primer nepoznanja, nevednosti, ki je tako globoko vsidra-na v javnem mnenju, katerega se niti odrasel ameriški študent ne more otresti.
Olimpiada
Ko je zadnje poletje moskovska mestna vlada pričakovala velik naval tujih in domačih turistov, je odredila, naj družine pošljejo čimveč otrok v poletne kolonije, kar bi po svoje pomagalo zbre-meniti že itak dovolj natrpano devetmilijonsko mesto. Običaj poletnih kolonij kot tak je že itak vpeljan; to leto je pa šlo samo za večje število otrok v starosti od osem do štirinajst let. In odmev tega odloka v Ameriki?
Slišali smo po televiziji in po radio, da se ruska vlada boji napraviti slab vtis pred tujci zaradi mladih lumpov in uzmovičev, od katerih naj bi moskovske ulice kar mrgolele. To so ponavljali radijski in televizijski napove do-valci ne četrtega ali petega reda, ampak napovedovalske zvezde prvega reda. Kot se spomnim, je edino patrijarh ameriških televizijskih napovedovalcev, Waller Cronkite, stvar prikazal v nepristranski luči. Šlo je za čisto navadno prenatrpanost in šlo je ne za mlade lopove, ampak v renici za otroke.
Najprvo resnica
- i i r-v-tjpr* •- ■-
Pravijo, /da noj, če mu grozi nevarnost, skrije glavo v pesek. Nekaj podobnega dela ameriška splošna javnost, kot se zdi. V svojem psihološkem nastrojenju si na more misliti, še manj slišati, do Amerika ni več prva svetovna sila, kaj šele, da mora to prvenstveno mesto deliti z Rusijo, in še toliko manj, da je Amerika zdrsnila na drugo mesto. Gori prav pri vrhu ameriških političnih krogov se že bliska in grmi, a navaden državljan sili z glavo v pesek, da bliskanja ne vidi in si tišči ušesa, da ne sliši grmenja.
Angleški politični ekspert Sir Robert Thomson pravi med drugim: “Ruski udar je možen zaradi oslabitve Nato in zaradi napake Združenih držav pravilno informirati ameriškega človeka o tern, kar se dogaja v Evropi.” Visoka ameriška politična glava, sedaj v pokoju, ve podobno, ko pravi: “Kar je sedaj nujno, je, da ameriški človek končno prizna, da smo, kol stvari stoje, že številka -dve.”
Kako daleč od resnice in kak znak nevednosti je mišljenje, ki je tako naivno izraženo v prepričanju, da Rusi pometajo ceste zato, ker rabijo smeti in odpadke le za predelavo v energijo, je dejstvo, da Sovjetska zveza producira več gorivnega olja, -kot katerakoli dežela na svetu, ko pri tem še niti ni začela vrtati za vrelci nafte in plina ob morskih in jezerskih obalah, kar je doslej še ne nedotaknjen, skrit zaklad.
Ko sem bil dvema letoma doma v Sloveniji v horjulski dolini pri Ljubljani, som se zelo začudil nad na novo skopanimi jarki vseskozi po dolini in nad kupi plinskih cevi. V svoje res veliko začudenje sem zvedel, da so polagali cevi za plin in nafto, ki bo tudi v to zakotno dolino tekla iz same Sovjetske Ru-
sije. Jasno je, da je .Sovjetski
zvezi na tem, da bo v bližnji bodočnosti nudila svojo nafto in z njo zakladala ne samo Jugoslavijo, ampak tudi druge srednje evropske države.
Kako genialno zamišljen načrt držati število evropskih držav “na špagi” in s tem razširiti svoj “Lebensraum.”
Po mnenju strokovnjaških opazovalcev mednarodnega položaja Sovjetski zvezi za dosego svojih ekspanzivnih načrtov skoraj ne bo potrebno rabiti niti konvencionalnega orožja, kaj šele atomskega.
Čeprav se toliko piše in bere o Rusiji, si navaden Američan v svoji mentaliteti noja z glavo v pesku predstavlja, da so ruski ljudje prilezli dol z dreves,, kjer so nekako po opičje živeli, šele v tem sto * * * * * * 7 * * * * * * 14
letju in si začeli graditi kolibe in bajte. Če tako, so pa morali od takrat naprej res hitro napredovati.
Samo en primer. Nedavno zgrajen hotel v Moskvi z imenom “Rosija” je tako ogromen, da se po kvadratnih metrih sobne* površine more v Ameriki primerjati samo z Pentagonom v Washingtonu. Ima sam nič manj kot šest tisoč ležišč. Za primerjavo sem se pozanimal, koliko hotelskih ima tukajšnje polmilijonske mesto Pittsburgh, to je mesto samo —. downtown. Po statistiki samo dva tisoč dvesto.
Žvižgati, ko greš ponoči mimo “britofa” pomaga, a zaradi tvojega žvižganja mrtvaki okostnjaki ne beže.
KOLEDAR
društvenih prireditev
NOVEMBER
14.-15.16. — Fara sv. Vida
priredi svoj vsakoletni jesenski f estival z bazarjem, letos v prid prenovitve' cerkve za zlati jubilej 1. 1982.
16. —■ Slovenian National Art Guild priredi razstavo in prodajo umetnin v Slovenskem društvenem domu na Recher A ve. Ure razstave: opoldne do 7. zvečer.
16.	— Dramatsko društvo
Lilija uprizori burko Trije ptički v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
29.	—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road.
23.—Fara Marije Vnebovzetc
priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
30.	— Pevski zbor “Dawn” Slovenske ženske zveze poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. uri popoldne.
DECEMBER
7. — Slovenska šola pri. Sv. Vidu priredi MIKLAVŽE-VANJE v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne.
7. — Moški pevski zbor Slovan poda koncert ob sodelovanju pevskega zbora Glasbena Matica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave, Dirigiral bo g. Vladimir Malečkar. Pričetek ob 4. popoldne. Igral bo Ricbie Vadnal orkester.
10. — Ženski odsek katoliških borštnarjev št. 1655 priredi božičnico.
18. — Pevski zbor Korotan
priredi koncert v Torontu, Kan., v dvorani pri cerkvi Brezmadežne na 739
Brown’s Line.
13.	— Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi Miklavževanje za mladinsko članstvo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 popoldne.
14.	— ženski odsek katoliških borštnarjev št. 1655 ima prodajo peciva.
14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. 169 bo imelo svojo božičnico 00 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
26, —- Koncert ansambla <11-
tavia Brajka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 4. pop. Po koncertu ples—igral bo ansambel Ottavia Brajka.
31.	— Pevski zbor Korotan
priredi silvestrovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in sicer v spodnji dvorani. Igra Alpski sekstet.
31. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi silvestrovanje v glavni dvorani.
1981
JANUAR
17. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi Pristav-sko noc v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 25. — United Slovenian Society priredi tretji vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 3. pop. Za ples bo igral Alpski sekste t .	*
FEBRUAR
22.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu ima kosilo v korist šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1.30 popoldne.
MAREC
23.	-—	Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St.. Clairju. Igrali bodo Veseli Slovenci.
APRIL
25. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
MAJ
10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 16. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet.
JUNIJ
14. — Tabor DSPB Cleveland
poda svojo spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
JULIJ
16.	— Slovenska šola pri Sv.
. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski prisl a vi.
OKTOBER
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Po.šljamo jo brezplačno na ogled!
•; ~ L g

IZ
MARIBOR. — Številni jugoslovanski, predvsem pa slovenski želiščarji, so se zbrali na mariborskem sejmi šču. Doslej je bilo že pet tovrstnih srečanj. Na sestanku, ki se ga je udeležilo več kot 30 zeliščarjev, so se pogovarjali o nabiranju zelišč. Da bi pa svoje znanje preizkusili tudi v praksi, so se z avtobusom odpeljali na Duh na Ostrem vrhu.
MURSKA SOBOTA. — Republiški zavod za šolstvo je tukaj organiziral tečaj za strokovno izpopolnjevanje ravnateljev in v z g o j iteljev slovenskih dijaških domov v zamejstvu. Na tem srečanju so si vzgojitelji iz Celovca, Trsta in Gorice ne samo izmenjali izkušnje pri vzgoji mladih Slovencev, ampak so tudi osvežili in izpopolnili strokovno znanje.
GORNJA RADGONA. — Strokovnjaki so v Radgoni o-cenili 132 ^nesnih izdelkov, ki jih je tja poslalo 16 mesnih tovarn z območja Slovenije. Ob končni oceni so podelili devet zlatih, deset srebrnih in prav toliko bronastih medalj. Najboljše izdelke je imel 2i-vinopromet iz Nove Gorice, ki ima sedaj že tri zlate medalje. Ugotovili so, da slovenske klobase presegajo povprečno jugoslovansko kvaliteto.
KANAL. — Septembra so se začeli v Kanalu ob Soči Kogojevi kulturni dnevi. Domače prosvetno društvo hoče tako počastiti spomin na velikega slovenskega skladatelja Kogoja. Poudarek letošnjih kulturnih dni je na sodobni glasbeni ustvarjalnosti, seveda še predvsem na domači slovenski. Slovenski komorni orkester iz Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta je odprl letošnje kulturne dneve v Kanalu ob Soči.
KOPER. — V luki Koper, slovenskem pomorskem pristanišču, so v juliju pretovd-vorili tisoč ton blaga več, kot so načrtovali. Do pred kratkim so bili mnenja, da je mesec julijska pristanišče bolj sušen, sedaj pa so opazili, da tudi v poletnih mesecih promet ne upada. Na prvem mestu je ferry blago, čigar promet nenehno narašča. Zaradi naftovoda Krk - Lendava pa pripljuje v koprsko pristanišče manj ladij z nafto. Precej pa se je povečal uvoz hlodovine in eksotičnega lesa.
KRANJ. — Na Gorenjskem je bilo v juliju zaposlenih 81,500 ljudi. V primerjavi z lanskim decembrom se je zaposlenost povečala le za 0.9 odstotka. To pomeni, da se tudi na Gorenjskem umirja pretirano zaposlovanje. Največje, težave pri iskanju službe imajo še vedno nekvalificirani delavci. V juliju je iskalo na Gorenjskem 637 ljudi delo, od tega 365 žensk. Kljub temu pa ima Gorenjska naj nižji odstotek nezaposlenih v Sloveniji.
LIPIČA. — Na večer pred ('srednjo proslavo 440-letruce lipiške kobilarne so v kraški jami Vilenici med Lipico jn Lokvijo pripravili literarni večer. V tem enkratnem okolju so sodelovali pesniki: Danilo Dolci s Sicilije (rojen pa je v Sežani). Marko Kravos, Aleksander Pcršolja in Ciril Zlobec. Pred približno 100 'ljubitelji poezije so brali svoje še neobjavljene pesmi. Po-siušalei in tudi' širša javnost pa si je zaželela, da bi pesniki uresničili obljubo, da bo ta prireditev vedno na večer pred lipiškimi prazniki.
LIVEK. — Na Tolminskem se je konec avgusta izteklo pašno obdobje na planinah. Ob tej priliki je idrijsko-liška pašna skupnost organizirala srečanje živinorejcev in planšarjev. Zbrali so se na planini Matajur, kjer so se jim pridružili tudi živinorejci iz novogoriške občine.
ZA~S°MEH
“Gospod doktor, najin sin sedi vedno na kujau peska, zida gradove in peče potičke. Ali bi mu ne mogli tega nagnjenja odpraviti?”
“Čemu, saj je to vendar čisto naravno?”
“Midva z možem sva tudi tega mnenja. A najina snaha se hoče ločiti.”
*
“Z ženo sva se skregala samo enkrat in sicer dva dni po poroki. Potem se nisva več videla.”
*
“Kaj misliš, koliko časa bi jaz vzdržal brez vode?”
“Vse življenje, ko bi imel dosti piva.”
Prijalel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRE-ASCRIPTIONS.
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE
3 bedroom bungalow. Attached garage. Basement, appliances. Nottingham, Lake-shore area. By owner.
486-3308
(124-127)
~~	~ N APRODAJ^
Lep bungalow s 3 spalnicami, dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo. Razdeljen klet in lep, velik vrt. Kličite 486-1451
(117-127)
V NAJEM
Stanovanje z 2 spalnicama, jedilnico, kuhinjo in kopalnico, na E. 63 St. Kličite 881-7740 od 8. zj. do 11. zv.
(125-128)
Additions, Remodeling, Dry-walls, Roofing and Kitchens. Call Andrew Kozjek 481-0584
(115-129)
FOR RENT
Suite Available in Beach-land Medical Building, 20050 Lakeshore Blvd for Slovenian or ethnic doctor. Call Mr. Lokar for further information after 4 p.m. 731-5515.
(126-133)
APARTMENT
FOR RENT
Lake Shore Blvd.- East 200 St. area. 4 rooms — Living room, Dining room, Kitchen, Bedroom and Bath.
Call 481-4411
(126-133)
HIŠA V NAJEM
Na Olympic Rd. Opremljena ali neopremljena. Vse gos-podinske naprave. Kličite tel. 442-2084 od 3. pop. do 6. zv.
(126-129)
NAZNANILO!
Lastnik Milan’s Shoe Shop, 1511 E. 55 St. — popravljalec ženskih in moških čevljev — naznanja, da se bo preselil v nove prostore na 3307 Superior Ave. začenši s 17. novembrom.
Vaš čevljar
Milan FazlJc
?
(126-128)

AMERIŠKA DOMOVINA, NOvMbER 10, 1020
_________ i________________ •	____
IVAN TAVČAR:
V ZALI
Povest
Nepričakovani uspeh pri misijonskem kosilu
Lep človek je bil ta kanonik! Imel je dolge lase, ki so se mu v kodrih usipali na rame. Bili so to rumeni germanski lasje, ki so se krasno ujemali z modrim očesom pod visokim čelom. Rdeča usta so mu obsenčevala brčice, v katere se je skoraj moralo zaljubiti vsako žensko srce. In to tembolj, ker je kanonik Amandus vsako jutro te svoje brčice bogve s kakšnim mazilom počrnil, da so prijetno kontrastirale z rumenimi kodri okrog zdravega obraza. Ali na tem obrazu je tičalo precej aristokratske ošabnosti, ki je tiste dni še bolj cvetela nego dandanes. Tičala je v vsaki črti in črtici tega o-braza in vsaka črta in črtica je tako rekoč oznanjala sama zase, kako je bil ta mladenič prepričan, da mu mitra ne odide in da bo prej ali slej pozvan, zasesti stol brižinske škofije. Tedaj mladi kanonik še ni slutil, da boš ravno ti, stara Zala, uničila vse visokoleteče upe njegove! In vendar se je zgodilo tako in nikdar se mu ni zasvetila zlata mitra na zlatih kodrih!
Že se ga je prijemala neje-jevolja; hlapci pod njim mu predolgo niso spodili ničesar.
“Pa že zopet leže kje za grmom!” se je zatogotil sam v sebi; “da ni človek z bičem za njimi, pa grede spe te lene zverine!”
Po stezi mimo je prišel tedaj mlad oglar. Kopo je kuhal v šumi in sedaj je lezel v samotno svojo kočo.
“Kaj laziš tod,” zakriči kanonik, “in mi odganjaš žival, ki hoče proti meni?”
“Ker ti gleda izpod obleke zlati križec,” odgovori črnega gozda črni mož, “bi vprašal tem laže, čemu laziš ti po tem logu? Tod preklinja o-glar in vprašam te, kje hočeš ti darovati svojo mašo v tej pustinji? Res pravi Krist: “Kdor se z mečem peča, naj
V BLAG SPOMIN
Prve obletnice smrti naše drage žene, mame in stare mame
ANNA KRESEVIG
jc izdihnila svojo blago dušo 11. novembra 1979
Zakaj predraga, si šla od nas, samevamo brez Tebe, dolg je čas,
pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj,
zaman, zaman Te kličemo nazaj.
Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije.
Za te se solza lije, a zaman, Tebe krije grob hladan.
Žalujoči:
Leopold — soprog Ann Harsh — hči Andrew Harsh — zet ^ Patricia in Barbara—vnukinji Andy — vnuk Valley View, Ohio,
10. november 1980
od meča pogine.” Ali uboga žival se ne peča z mečem, pa ti vendar prihajaš z orožjem nanjo! Ali je tako zapisano v Pismu. Služabniki Gospodovi so sedaj sluge Belcebubovi in žalostni so časi, v katerih živimo!”
Preden mu more kanonik Amandus odgovoriti, zavije oglar okrog holma. Strmeč spregovori kanonik svojemu slugi: “Ali si čul„ kako je govoril ta umazanec? Da je nosil čmo haljo, bi menil, da se slini okrog tebe nemški pre-dikant. Škoda, da ni hlapcev tu. Dal bi ga ukleniti in nekoliko položiti na natezalnico. Bogzna kakšna mrhovina je to!”
“Zgolj ošabnost, vaša milost!” odgovori sluga ponižno. “V tem pogorju je dosti svobodnih kmetov in vsak izmed njih je dokaj ošabnejši od vicedoma ljubljanskega. Pa je res tako!”
“Jih že ukrotimo! In če količkaj zaslutim, da tiči med njimi kaj krive vere, tedaj bo premalo temnic na loškem gradu, in naj so vsi svobodni kmetje! Kdo pa prihaja tu Zopet? Pravo čudo bo, če u-gleda danes divjačino moje oko!”
Po ravno tisti stezi, ki je prej prišel oglar po njej, se približa kanoniku mlada deklica. Ugledavši lovca, obstane plaha sredi steze in povesi oko pred njega pogledi. Svet mož je bil kanonik Amand, vendar pa ni mogel krotiti svojih pogledov in ne prikrivati začudenosti ob lepoti dekletovi. Ničesar ni spregovoril in ko je ona končno dvignila oko, tedaj jo je še vedno gledal ter ji tako izvabil na deviško lice rdeče rože deviške sramežljivosti.
“Kaj hočeš tu?” je vprašal rahlo.
“Za bratom grem,” je odgovorila tiho. “Ali ni prišel tod mimo?”
“Ta ošabni oglar je tvoj brat? Govoril je zelo prešerne besede! Toda zaradi tebe mu bodi oproščeno!’
Še jo hoče nekaj vprašati, ali zdajci se oglase psi v dolini in takoj odmeva gozd od njih zvonjenja.
“Proti nam se vleče!” vzklikne Amand.' “Daj mi puško, Conrade!”
In lovska navdušenost mu zažari iz očesa!
Šumelo in vršalo je po loži. Že iz dalje se je čulo, kako se meče težka zverjad po gošči, da bi odnesla življenje pred ljutimi sovragi, ki so besneli in se penili za njo. In preden je pričakoval kanonik Amandus, se je odprlo zeleno grmičevje in na planico je prisopihal mogočni razbojnik naših tedanjih gozdov. Takoj, ko je opazil lovca pred seboj, je postavil kosmato telo na zadnje noge. Že prej razlju-čena žival se je pred novim sovragom razljutila še bolj. Vsa glava skoraj ni bila drugega nego rdeče žrelo, nad katerim so se žarile oči kakor živo oglje!
Grozen je bil pogled na razkačeno zverino in čudo ni, da se je mlademu lovcu nekoliko tresla roka, ko je nameril smrtnonosno cev na medveda, da bi ga zadel tja, kjer bi bilo zadeto življenje. Ko je počil strel in se je razkadil dim, se je valjala zver po zemlji in s svojo krvjo rdečila mah daleč naokrog.
( Dalje) _
Ob koncu Misijonskega kosila mi je bilo tako, da bi naj- ? rajši glasno zajokala od veselja in iz hvaležnosti od vseh naših letošnjih neprecenljivih uspehov. Hvaležna sem jaz in tudi mnogi drugi so ob koncu tega dneva glasno izražali: “Gospod bodi zahvaljen za vse!”
Na misel so mi prišle krasne besede od velikega in med vsemi Slovenci najbolj priljubljenega slovenskega pisatelja Karel Mauserja. On je že nekdaj zapisal: “Iz upanja živimo. Upanje botruje načrtom in sklepom in osvojuje dneve, ki so pred nami. Upamo v bolezni, upamo v trpljenju, upamo v skrbeh, težavah in pri vsakem dobrem delu..; Vsi smo bratje in sestre v Kristusu!”
Tudi pri Misijonskem kosilu smo bili vsi kot pravi bratje in sestre. Sama ljubezen in lepa zadovoljnost je vladala med vsemi. Gospod nam je bil naklonjen in A.M. Slomšek nam je stal ob strani.
Pred datumom smo imeli prodanih samo 140 vstopnic. Večina ljudi, ko smo jim te ponujali, so nam rekli: “Če bomo prišli, bomo tam kupili!” Kako naj človek na to pripravlja v današnjih časih, ko je taka draginja? Če pripravimo, pa ni ljudi, je velika izguba. Če ni zadosti hrane, pa ljudje pridejo, je zopet neodpustljiv greh, in ljudje so nezadovoljni. Dobro, da upanja nismo izgubili in smo pripravili kakor po navadi za takšna dobra dela. Dejali smo, kar bo, bo, pamagati ne moremo.
V soboto zjutraj so začele padati snežinke. Ugibali smo, kaj bo? Pa dobri ljudje so nas zopet tolažili: “Če bo slabo vreme, bedo ljudje prišli, ker potem ne bodo šli drugam. Hvala Bogu, da smo toliko pripravili. Vse je šlo in ve-
seli smo bili.
Kasirali smo za hrano $1,280.05. Za darove in članarino $159.00. Za “raffle” $101. Za pecivo $109.00, za pijačo $233.15. Torej vsega skupaj. $1,873.20.
Izdatkov smo imeli za hrano $320.00, za dvorano $200, za pijačo $102.74', za tiskanje $20.00. Tako vsega skupaj $642.74. Ostalo je torej čistega za misijone $1,230.46. Seveda je bilo nekaj hrane darovane. Ravno tako vse pecivo in dobitki za žrebanje. Žal, da za pecivo in za dobitke nimam imen. Za darove v gotovini in za članarino so pa darovali sledeči:	Romarji k Mariji
Snežni so darovali $50.00; namesto rož za bolno Mrs. Anna Gaber, G. Hozian $10; Mr. in Mrs. Joseph Virant 30; Mr. in Mrs. Anton Glavač 10; Mr. in Mrs. Steve Balažič 11; družina Symrah 10; Mrs. Mary Pecharich 10; Mr. in Mrs. Metod Žerdin 10; Mary Brenčič 5; Mr. in Mrs. John Volf 5; Mr. in Mrs. Alojs Horvath 5; neimenovana 4; Mrs. V Anto-iin 3; za knjige 6. Skupaj $159.00. To je že všteto k dohodkom.
Kdo bi Se mogel primerno in zadostno zahvaliti vsem, ki so do te lepe vsote za misijone pripomogli? Vsi vemo, da razen Boga nihče. Samo pomislimo, koliko časa žrtvujejo, ki te stvari skupaj vozijo. Kuharice, ki kar po dva dni pripravljajo. Žene, ki pečejo dobro pecivo in to darujejo. Ljudje, ki zadovoljujejo žejno, ki darujejo za dobitke in še v gotovini, in vsi, ki na ta kosilo pridejo, ki mize pripravijo in vse pospravijo. Vemo, da so žrtve. Zato Gospod naj bo bogat plačnik za vse in vsakemu posebej. Naj nas tolaži misel, da smo s skupnimi močmi zopet nekaj dosegli in s tem bomo razveselili lačne, bolne in uboge. Bog
plačaj vsem tisočkrat.
Pravijo, da vse, kar je staro, ima posebno veljavo. Mr. in Mrs. Steve Balažič sta v svoji hiži na podstrešju našla en zaboj knjig - starih prekmurskih narodnih pesmi. Te je izdal pred 50 let prekmurski pevski zbor “Jezero”. Priredil jih je Mr. Ivan Račič, ki je bil takrat njihov pevovodja. V tej knjigi je petnajst pesmic na note. To so sledeče: 1) Domo, domo v Slovenski
kraj____2) Sinko Marko ... 3)
Stoji, stoji tam gruškica... 4) Po logi leče... 5) Hodmo na gostijo... 6) Kaj pa delaš šoštarček ... 7) Jaz sem revna deklica... 8) Po zimi po leti ... 9) Prešmentane citre... 10) Jaz mam konja bistrega ... 11) Plavala je galija po morju ... 12) Še san skoz po bukovji... 13) Oj revež kaj sem storil... 14) Išla je Marica ... 15) Preljuba moja so-sida...
Vse pesmice so pripravljene za mešani zbor in nekatere tudi za moški zbor. Balaži-čevi, ki so zelo dobri društveni in narodni delavci, bi radi te knjige razprodali. Cena je dva dolarja za vsako, kar je res zelo poceni. Vse, kar bodo za to dobili, bodo darovali za misijone in za A. M. Slomška. Te lahko naročite naravnost od njih: Steve Balažič, 2741 N. Melvina Ave., Chicago, 111. 60639. Lahko jih tudi dobite pri podpisani in pokličite 251-2570. Hvaležni Vam bomo, če jih naročite. S tem boste pripomogli zelo dobri stvari. Zagotavljamo Vas, da se boste pri vsaki pesmici pošteno in od srca nasmejali.
Še prosimo za stare časopise in koledarje, ki so z madžarskimi črkami pisani. Posebno še Starih Slovencev Glas, ki je še izhajal leta 1940. To lepo prosijo pisatelji iz domovine. Zato, če jih kdo ima in jih več ne rabi, Vas prosimo, da pošljete na spo-
daj podpisano 1500 Sheridan Rd., Wilmette, 111. 60091. Tz Washingtona D.C. Prosijo za Spominske knjige od Ameri-kanskega Slovenca. Vse bo s hvaležnostjo sprejeto.
KAJ JE PRED NAMI?
Zahvalni Dan! Za mnoge izmed nas bi moral biti vsak dan Zahvalni Dan. Potem so na vrsti glavne društvene seje. Pomislimo, kako važne so te za vsako društvo in za vsakega člana! Teh bi se vsi morali udeleževati. Na vrsti so božičnice. S temi razveseljujemo naše otroke in se z njimi in s starši spoznavamo. Na misel nam pride, kako dolgo bomo še te lahko obdržali? Mladinski oddelki se pri vsakem društvu naglo krčijo. Število rojstev se je zmanjšalo. Drugi doraščajo in grejo v odrasli oddelek. So pa tudi taki, ki svojih otrok ne dajo v društvo, kar je tudi žalostno.
Vsi bralci prisrčno pozdravljeni!
Gizella Hozian
------o------
Zanimive novosti iz Siovenske pisarne
CLEVELAND, O. — Božične voščilne karte v narodnem motivu si boste tudi letos lahko nabavili v Slovenski pisarni, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-9617. — Družinsko pratiko za 1. 1981 lahko že dobite ali naročite, ker jo že imamo na razpolago. — Knjižica s pesmimi g. Ludovika Ceglarja: Mati, domovina, Bog, je nova pošiljka in stane $5 ($5.50 po pošti).
G. Ignacij Kunstelj je napisal knjigo: Politika in duhovnik, ki je nekako njegov življenjepis. G. Kunstelj je med nami dobro znan. Cena knjigi je $3 ($3.50). — Naša pesem je naslov 230 strani obsegajoči knjižici z narodnimi pesmimi. Cena $5.50 ($6). — Slavimo Gospoda je molitvenik z nabožno vsebino pesmi, $6 ($7).	— Iz sončne
Zambije je naslov drugi knjigi, ki jo je o tej deželi napisal misijonar p. Jože Kokalj.
V pisarni si lahko nabavite tudi srečke v dobro zidavi cerkve sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi, cena srečki je 1 dolar. Glavni dobitek je Toyota 1981 in bo še mnogo drugih nagrad. Ako kdo ne bo želel dobitek v materialu, se bo vrednost izplačala v kanadskih dolarjih.
Zima prihaja in bomo ka-terikrat radi poslušali glasbo po svojem okusu. V pisarni dobite plošče:	Svetokriška
mladina poje $5 ($6); Zvon: V deželi moji, $6.50 ($7.50); Preljubo veselje, Slomškove pesmi $5 in $6; Kvartet Fink, Argentina, 9 pesmi, $5 in $6; Slovenski domobran, domobranske pesmi, izdal Tabor za 30-letnico, $5 in $6; Lipa zelenela je, koroški zbor Gallus, na kateri je 13 pesmi, $5 ali po pošti $6:
J. O-k.
------o------
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
Vesti iz Slovenije
GRIBLJE OB KOLPI. -: Kljub slabemu vremenu, ki je 23. avgusta zajelo Slovenijo, je kulturno umetniškemu društvu Griblje v Beli krajini le uspelo organizirati znano prireditev “Noč na Kolpi”-Več kot 8000 ljudi se je zbra- ; lo na tej belokranjski folklor- j ni prireditvi. Organizatorji so poskrbeli za pester spored glasbenih in pevskih točk, Črnomeljska folklorna skupina pa je prikazala ljudske plese Belokranjcev.
LJUBLJANA. — V živalskem vrtu so izgotovili ptič-nik za papige. Uslužbenci živalskega vrta so preselili v nove prostore 11 vrst papig: plavoglave in rdečeglave ava-re, bele in sive nimfe, kaka-duje, amazonke, meniške papige in sivega jaka. Tako so rešili problem papig, saj so bili ptiči doslej skoraj vse leto zaprti v zgradbi.
LJUBLJANA. — Prve dni septembra so šolski zvonci naznanili začetek novega šolskega leta. V Jugoslaviji je-sedlo v šolske klopi blizu 3 milijone osnovnošolcev in srednješolcev. V Slov eni ji pa je letos prišlo v šole 300 tisoč mladih. Prvošolcev je 29,000. V celoti je v 848 o-snovnih šolah v Sloveniji vpisanih 218,000 šolarjev. Celodnevna šola se tudi že uveljavlja, saj so jo letos organizirali že na 100 osnovnih šolah. V srednje šole se je letos vpisalo 9000 mladih, od tega 4500 v gimnazije. Da bi se šolarji po ugodnejših cenah dokopali do učbenikov, so v Ljubljani odprli že 12. sejem rabljenih šolskih knjig.
LJUBLJANA. — Podpredsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl 26. mednarodni vinogradni-ško-vinarski sejem, ki je po razstavi in preizkušnji vzorcev spet rekorden. Direktor Gospodarskega r a z s t avišča PTorjan Regovec je vinski sejem v Ljubljani označil kot največjo tovrstno prireditev na svetu. Poleg visokih slovenskih političnih predstavnikov se je otvoritve sejma udeležil tudi avstrijski obrambni minister Otto Roesch-
LJUTOMER. — V Ljutomeru so v podjetju Mleko-produkt v prvem polletju letos predelali 18 milijonov litrov mleka v 1600 ton emen-talca, 200 ton parmezana, 600 ton topljenih sirov in drugih vrst mlečnih izdelkov. Zlasti pri proizvodnji ementalca so dosegli svetovno kvaliteto in ga začeli izvažati v Švico-Švicarji pa slovenski ementa-lec skupaj s svojim prodajaj0 v Združenih državah Amerike. Tudi parmezan so v velikih količinah izvozili v Italijo in ZDA. Z deviznim izkupičkom pa so letos povečali proizvodnjo kvalitetnih sirov.
NOVA VAS NA BLOKAH-— Prebivalci Bloške planote so po dolgoletnih prizadevanjih dobili novo ambulanto-Za njo so preuredili prostore v stanovanjskem bloku v Novih Blokah. V njih imata svoje prostore zobna in splošna ambulanta s potrebnimi laboratoriji.
!*«««* Ift
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
CICH0CKI LEGAL CLINIC
ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942
“Legal Services at Reasonable Bates” SAVE