Naš kimt. (Opombe, pisane od kmetske roke.) I. K članku v »Slov. Gospodarju« z dne 20. marca dovolite meni, kmetu, ki že 66 let živim v tem stanu, te-le opombe: Da leze dandanes kmet nehote v dolgove, so največ krive neprimerne cene vsega tega, kar kmet proda, proti cenam tega, kar kmet kupiti mora. Ko sem jaz začel gospodariti, sem prodal vole za 600 do 800 kron, sem si kupil potem manjše vole za 400 do 450 kron. blaga za obleko za 6 do 10 ljudi od 60 do 100 kron, plačal davek, obresti, delavce itd. in mi je še denarja preostalo. N. pr.: kupil sem takrat 1 komad platna 72—75 m za 28 do 36 kron. Danes prodam take volo za 30.000 do 50.000 kron, pa če hočem toliko blaga kupiti, kakor sem ga poprcj dobil za 60 do 100 kron, moral bi izdati ves volovski izkupiček, pa bi še ne bilo dovolj. Torej kaka velikanaka razlika! Tudi nima kmet vsako leto volov na prodaj, posebno manjši kmetje ne, potrebe pa osaneio ene in isfe vsako leto. Vrh tega ludi pride skoro vsako laro kaka uima, toč-i, mraz, suša, mokvo'i. nesreče pri živini ali družini, da pride kn.at šo v vefje stiske. Zashižek z vožnjo, odkar so železnice in avtomobili, je kmetu ves odvzet. Prej če mi je bilo treba denarja n. pr. za sol itd., sem šel z vozom eden dan in sem za.služil za vrečo 100 kg soli in še več. Danes ni več zaslužka in fie bi bil, ko!i!;o dni bi se mora.1 muciiti, da bi zafih.žil za 100 kg soli ter da bi še ostalo1 Ko sem šel ženitao pogodbo delat, eem plačal 14 kron, danes pa plačaš 3000 dinarjev in če meniš, da je le preveč, dobiš odgovor: »Imam pravico to liko računati!« Veliko primerov bi lahko navedel, k; so vzrok, da kmet v dolgove leze, pa tr naj zadostuje, ker bi moje pisanje bilc za list preobširno. Omenim samo, akc bi država uradnikom odvzela polovico mesečne plače, bi oni, kljub vsej svoji izobrazbi lezli nehote v dolgove, ker ne bi dobili toliko, da bi krili svoje potrebe. Tako je tudi pri kmetu. On ne skupi toliko, da bi kril neizogibne potrebe, kakq si naj potem nabavi potrebnib umetnih gnojil, strojcv itd.; nobena izobrazba mu ne pomaga, če nima denarja. Iz tega se torej razvidi, zakaj da danes kmet izsekava gozdove, Če j.ii ima, in zakaj leze v dolgove. Popre; nekdaj nam ni bilo treba izsekavati gozdov, ker so bile cene tega, kar je kmet kupil, primerne cenam za to, kar Ije prodal, ni bilo tako raznovrstnih davkov, pristojbin, carin itd. Tako je mogel iz skupička dati kaj na stran, a sedaj je že prihranke izdal in porabil, začel gozde izsekavati, dokler bo kaj lesa, potem bo šlo pa posestvo. Tako je lin ne bo boljSe, dokler ne bodo cene tega, kar smet proda, primerne cenam la to, kar mora kmet kupiti. A. B., kmet. II. V »Slov. Gospodarju« z dne 20. marca se je sprožilo vprašanie, zakaj je danes za kmeta tako slab položaj. — Vzrok je ta: Vse, kar kmet proda, ima tako nizko ceno, da se gospodarski proračun ne da spraviti v ravnotežje, ter se ne doseže kritje za hrano, obleko, orodje, popravo poslopja, plačevanje davkov in drugih doklad, ki se nakladaio kmetom. Ako vladajo neugodne rc re v pokrajinah in krajih z rodov. ^mljo, kaj bi morali reči mi, ki i . . ivamo v tako goratem kraju, kakor je Solčava! Pri nas ni dovolj rodovitne zemlje, pač pa dosti snega, odnosno deževja, včasih pa hude suše. Sejati je treba le take pridelke, ki jim manj škoduje sneg in ki hitreje dozorijo; najboljši je krompir, ki ga lahko tndi izpod snega kopamo, kar se tudi žal mnogokrat zgodi. Ker je tukaj planinski svet, moramo pač vsako leto dosti kupovati, navadno in prav gotovo koruzno in pšenično moko, ki se tu pri nas sploh ne da pridelati. Kakšne dobodke pa imamo proti tem stroškom? Le težko se dobi toliko pri živini in lesu, da se krijejo najnujnejši stroški. Les imamo tako oddaljen, da ga tam, kjer je rastel, ne more nobeden višje računati kot 25 Din kubični meter. Poleg tega nam manjka izobrazbe, da bi se znali prav ustavljati tistim, ki nas izkoriščajo, izrabljajo in odirajo. Tudi letošnja zima nas je hudo pritiskala, mnogi so silno ozebli v noge in roke, da se jim je koža olupila od mraza. Mnogi so skoro postali nesposobni za delo. Ker je tudi zmrznil mno gim družinam krompir, da ga še za seme ne bodo imeli, je pogled v bodočnost vse drugo kakor rožnat. I. P., Solčava.