PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE
Letnik: V - ISSN 1580-0547
September 2004 • Številka 7
SOTOČJE
Občina
Minilo je petnajst let
Župan Stanislav Žagar in predsednik uprave GP Grosuplje Marino Samardžija sta v torek podpisala pogodbo o gradnji nove telovadnice in športne oziroma večnamenske dvorane v Medvodah.
"Opravičujem se zamudi ob današnjem povabilu k podpisu pogodbe za gradnjo nove telovadnice Osnovne šole Medvode in hkrati športne oziroma večnamenske dvorane. Rekel bi, da smo z razlogom malce zadržani in previdni, saj je bila pred petnajstimi leti začeta gradnja športne dvorane ob železnici, ki je ostala nedograjena in je požela vrsto kritik. Moram pa poudariti, da občina ni odgovorna za ta nedokončani projekt."
Tako je župan Stanislav Žagar ob torkovem podpisu pogodbe o začetku gradnje telovadnice in športne oziroma večnamenske dvorane pri šoli Medvode uvodoma pojasnil enourno zamudo načrtovanega podpisa. Telovadnico oziroma dvorano, vredno 830 milijonov tolarjev, bo gradilo Gradbeno podjetje Grosuplje. Država bo k izgradnji primaknila deset odstotkov, ves ostali znesek pa občina Medvode.
Izgradnja telovadnice pomeni izpolnitev še zadnjega pogoja, da bo osnovna šola Medvode devetletka z vsemi potrebnimi prostori/ Za šport v občini bo športna dvorana osnova za množičnost in kakovostni razvoj športa, za družabnost pa prostor za velike prireditve, saj bo v njej prostora za 1300 obiskovalcev. Izgradnja po projektu podjetja Costa iz Ljub-
ljane, ki so ga izbrali med dvanajstimi kandidati, bo največji projekt v občini v zadnjem obdobju in kot je poudaril župan, so nanj še posebno ponosni. "Dvorano in telovadnico bomo dobili prihodnje leto pred začetkom novega
šolskega leta in ne bo tako imenovani predvolilni projekt. Z njim namreč uresničujemo program, ki smo si ga zastavili.” Direktor Gradbenega podjetja pa je poudaril, da bo dvorana zgrajena prihodnje leto julija. Andrej Žalar
Izredna seja občinskega sveta
V skladu z zakonodajo, ne pa z življenjem
Kmetijsko ministrstvo iz občinskega odloka izločilo vse pobude za posege na kmetijsko zemljo.
Člani občinskega sveta so se zadnjič pred počitnicami sešli 19. julija in to na prvi izredni seji v tem mandatu. Ta je bila potrebna, da so tik pred zdajci potrdili odlok o spremembah in dopolnitvah obstoječega dolgoročnega plana občine Medvode. Tako so vsaj 250 občanom ali pravnim osebam v naslednjih treh letih omogočili poseg v prostor oziroma vsaj pridobivanje dokumentacije za načrtovano gradnjo. Le dan kasneje je namreč stopila v veljavo nova strategija prostorskega razvoja Slovenije. Občine ne morejo več spreminjati in dopolnjevati obstoječih prostorskih planov, temveč morajo pripraviti nove, ki bodo usklajeni z državno prostorsko strategijo - za to pa bo potrebno "nekaj” časa.
Člani občinskega sveta so soglasno potrdili odlok o spremembah in dopolnitvah obstoječega dolgoročnega prostorskega plana občine Medvode, čeprav vidno in enotno razočarani. Ne le, da so sklep vlade, s katerim je ta iz odloka izločila skorajda vse pobude, ki so predlagale posege na kmetijsko zemljo prve kvalitete, prejeli tik pred zdajci na samo izredno sejo, dobili so tudi pojasnilo, da vlada odloka ni enakovredno obravnavala. Kako seje to lahko zgodilo? Podobno kot občina Medvode je tik pred zdajci svoje dolgoročne prostorske plane želelo spremeniti in dopolniti še najmanj 60 občin, kar je predvsem ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo spravilo v časovno stisko in je zato občinske odloke obravnavalo zelo različno. "Posamezne odloke je obra-
vnavalo skrbno in v skladu s pričakovano prakso, ki vključuje tudi usklajevanje, osebne kontakte in oglede na terenu. V nekaterih primerih ministrstvo sploh ni dalo svojega odgovora, kar posredno pomeni, da so dali soglasje prav vsem pobudam, medtem ko je v medvoškem primeru zavrnilo skorajda vse vloge, ki so posegle na kmetijsko zemljo prve kategorije, ne da bi imeli mi kot pripravljavci kakšno možnost osebnih kontaktov. Ministrstvo ima seveda po zakonu vso pravico zavrniti vse posege na to zemljo, vendar nam je običajno uspel vsaj polovičen izplen. Po ogledu na terenu smo namreč lahko dokazali, da gre za kmetijsko zemljo slabše kakovosti ali pa, da je že sicer obdana z urbanizacijo in jo zato ni več smiselno ščititi," je pojasnil Peter Gabrijelčič, predstavnik podjetja Arhitektura, ki za občino Medvode pripravlja prostorske akte.
To, da se dosledno držiš zakonodaje, ko gre za kmetijsko zemljo, je sicer pohvalil svetnik Janez Šušteršič (MMD), če je temu tudi v resnici tako: "Tako pa je cel kup nenačelnosti. Pol Ljubljane je še vedno kmetijska zemlja, etažne površine pa se v zemljiško knjigo vpisuje kot njive v tretjem nadstropju.” Poleg tega si je zastavil retorično vprašanje, zakaj so občine sploh prisiljenje v lake situacije: "Da imamo možnost predlagati, razpravljati in voditi "cele" procedure, če je končni faktor vlada? Naj občani v prihodnje kar na vlado naslovijo svoje vloge.”
Silvana Knok
SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednik priloge Andrej Žalar. Priprava za tisk in tisk: KARA, d.o.o., Senično. SOTOČJE številka 7 je priloga 72. številke Gorenjskega glasa, 10. septembra 2004. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Slika na naslovnici: Spet novo šolsko leto - Foto: Gorazd Kavčič
Komunala
Poletne prenove v občini
Privlačna turistom, neprijazna do prehitrih voznikov,...
Meseca julij in avgust, večini namenjena počitnicam, sta občanom prinesla številne novosti na področju turizma in komunale. Pravzaprav tiste, na katere smo čakali že dlje časa. V prvih dneh septembra pa se je zaključil še "projekt” izgradnje fiksnih grbin in sanacije pločnikov in delov vozišča na nekaterih lokalnih cestah.
Tekst in foto: Nataša Predalič

fV.kliViv''
V občini Medvode smo v juliju končno dočakali pozdravne table, katerih novo podobo je zasnoval ljubljanski arhitekt Jaka Fuerst. Table je nato izdelalo podjetje Amicus in jih tudi postavilo na vstopne točke v občino. Table so nekoliko manjše od prejšnjih, na različnih Jokacijah se pojavljajo v različnih velikostih. Zaradi ^žav z lastnikom zemljišča v Vikrčah pa so se morali znajti po svoje in tablo pritrdili kar na nosilni drog table, ki označuje kraj. Nekaterim občanom to ni po godu, drugi tega sploh niso opazili...
En kup pri železniškem prehodu v Preski, drugi pri med-voškem blagovnem centru, oba pa zasajena s cvetjem, ki je do sedaj redno vzdrževano. Cvetlice ob Petrolu, prostoru Turističnega biroja, nasproti banke, ob fontani na krožišču je bil skupni projekt Turističnega biroja in Vrtnarstva Cvetko. Za turiste in občane je bila ta akcija všečna, malo manj pa "Cvetkotove” table.
Od 9. avgusta so postopoma začeli brneti stroji na nekaterih cestah, za katere je posebna pregledniška služba Občine Medvode ugotovila, da potrebujejo fiksno grbino za umirjanje prometa - po domače ležečega policaja”. Zavore "škripljejo” že na Cesti v Žlebe in na Škofjeloški cesti v Preski. Na slednji sta dve fiksni grbini nadomestili prejšnje premične, na eni pa je po novem celo prehod za pešce. Na Cesti ob Sori in lokalni cesti Medvode Goričane so uredili pločnike in postavili količke, ki preprečujejo parkiranje vzdolž železniške postaje, razen na za to določenih mestih. Popravila so se v prvem septembrskem tednu lotili še na mostu čez Soro v Goričanah, na lokalni cesti Zbilje - Žeje - Jeprca, na fiksne grbine na cesti skozi Pirniče pa je v času zaključka redakcije opozarjala zgolj tabla.
Le kaj naj bi pomenile rumene hišice nasproti pokopališča v Preski, nasproti medvoške blagovnice in nasproti banke, smo se spraševali in dobili odgovor pri Vladimirju Bertonclju, ki med drugim tudi veliko sodeluje z Odborom za turizem in gostinstvo. Turistični objekti, ponoči tudi posebej osvetljeni, so namenjeni turističnim panojem. Na eni strani je panorama Medvod, na drugi bo ulični zemljevid, na tretji pa zemljevid, namenjen kolesarjem in pohodnikom. Na zemljevide smo čakali več kot mesec dni, v prvih dneh septembra pa so "hiške” že pričele dobivati idejno podobo.
^ Lekarna
Nogometno igrišče j
Občina Medvode
*
*
Usmerjevalne table že lep čas opravljajo svojo vlogo. Te so, po mnenju številnih občanov, tudi najboljša turistična pridobitev letošnjega poletja.
Gospodarstvo--------------------------------------------
Skrb za delavce in okolje v Colorju
V začetku avgusta je v medije prišla vest, da se je v Colorju zgodila delovna nezgoda, pri kateri sta dva delavca izgubila zavest, ko sta čistila petkubično mešalno posodo. Hlap-nost čistilnega sredstva naj bi bila tako velika, da je bila za delavca skorajda usodna. V Colorju so zagotovili, da imajo glede varnosti pri delu vse poskrbljeno tako, kot to zahtevajo predpisi.
To navsezadnje zagotavlja tudi certifikat OHSAS 18001, pridobljen 3. avgusta letos, ki se nanaša na standard vodenja zdravja in varnosti pri delu. V podjetju Color do takšnih delovnih nezgod ne prihaja pogosto, za republiškim povprečjem, ki znaša 28 nesreč na 1000 zaposlenih, so po besedah Franca Petrača, direktorja na področju logistike, lani zaostajali za približno 30 odstotkov. Tudi na področju ekologije je podjetje Color pridobilo 20. julija letos certifikat ISO 14001, ki se nanaša na vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem. Občasne neprijetne vonjave, ki so jih konec julija zaznali predvsem prebivalci Preske, so
V proizvodni enoti v Preski se včasih kadi, a menda za okolico ni to prav nič nevarno.
nastale na sistemu odzračevanja v proizvodnji poliestrskih smol, ki se sicer dogaja v zaprtem sistemu, tokrat pa so bile tudi klimatske razmere vzrok, da se je del hlapov razširil po bližnji okolici. Da do takšnih situacij ne bi več prihajalo, so v Colorju obljubili, da bodo odslej čistilno raztopino, s pomočjo katere prečistijo hlape na osnovi tuširanja, menjali bolj pogosto.
V Colorju že dve leti ne opravljajo sežiganja reakcijskih vod, temveč jih preko pooblaščenega podjetja odvažajo v Avstrijo. Še vedno pa opravljajo regeneracijo odpadnih topil, zase in še za nekaj manjših slovenskih podjetij, ki pa poteka v zaprtem sistemu. Tudi možnosti, da bi strupene snovi prišle v podtalnico, praktično ni. Vse dvoriščne vode se stekajo v ekološko
postajo, kjer je tudi poseben bazen. Njegovo vsebino skrbno analizirajo, po potrebi dodatno prečistijo in šele nato spustijo v kanalizacijsko cev, ki vodi v Zalog.
Podjetje Color bo v oktobru, mesecu požarne varnosti, pripravilo akcijo z medvoškimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, da bodo imeli nazoren vpogled v sistem hidrantov na območju Colorja, ki bo prišel še kako prav v primeru nesreče.
Občane, ki jih zanima karkoli v zvezi s proizvodnjo v podjetju Color, pa vedno radi sprejmejo in jim odgovorijo na njihova vprašanja, včasih celo popeljejo po tovarni, saj menijo, da mora podjetje delovati v sožitju z okolico.
Nataša Predalič
Dragan Djukič
Sindikalna skupina SABS Medvode v prenovi
Na območju občine Medvode delujeta dve sindikalni skupini Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS): v prvo so vključeni delavci Donit Tesnita, v drugo pa vsi, ki so kdajkoli delali v Donitu ali pa se zgolj zavedajo daljnosežnih posledic dela in seveda življenja z azbestom oziroma z azbestnim prahom. Ta se lahko zažre v naša pljuča in povzroči azbestozo, pljučnega raka ali drugo bolezen popljučnice. Slednja skupina šteje približno 30 članov, njen predsednik pa je po novem Dragan Djukič, ki opozarja: "Potrebno se je zavedati, da človek lahko zboli zaradi posledic azbesta tudi po 30 in več letih od prvega stika. Latentna doba je namreč tako dolga, bolezen pa je neozdravljiva.” Vsak drugi torek v mesecu bo na voljo v posvetovalni pisarni, v sejni sobi Občine Medvode (predhodne najave na: GSM 041 288 118).
Posvetovalna pisarna je namenjena vsem, saj ima SABS ambicijo postati sindikat, ki bo ščitil ne le delavce, ampak vse obolele zaradi azbesta ali za drugimi poklicnimi boleznimi. Poleg spoštovanja zakonskih določil se med drugim zavzema tudi za financiranje diagnostike in rednih zdravniških pregledov delavcev, upokojencev in drugih občanov, ki so bili izpostavljeni azbestu ali drugim alergenim in karcinogenim snovem, ki se uporabljajo v proizvodnji. "Odškodnin in zakonsko določenih bonitet bi morali biti po našem mnenju namreč deležni vsi, ki so že oziroma še vedno izgubljajo svoje zdravje v dobrobit dobička podjetja. Sindikalna skupina SABS Medvode, ki ima ambicijo postati sindikat, se bo med drugim zavzemala tudi za uveljavitev rente, ki bi bila v primeru smrti zaradi poklicne bolezni prenosljiva na dediče,” še dodaja Djukič.	S. Knok
Vabljeni na ustanovno konferenco Sindikata SABS Medvode, ki bo 20. septembra ob 17. uri v sejni dvorani Občine Medvode.
ITI Snaga Ljubljana
S I. septembrom je spremenjen urnik odvoza na delih kjer je do sedaj komunalne odpadke odvažalo podjetje Publicus, sedaj pa jih bo Snaga.
Brezovica	petek	Rakovnik ponedeljek
Dol	petek	Sora ponedeljek
Studenčke	petek	Zbilje ponedeljek
Šmarna gora	petek	Spodnje.Pirniče sreda
Jehovec	petek	Vikrče sreda
Topol	petek	Zgornje Pirniče sreda
Trnovec	petek	Hraše torek
Zavrh	petek	Smlednik torek
Dragočajna	ponedeljek	Valburga torek
Moše	ponedeljek	Verje torek
PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medveška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com info@citanka.com
PISARNIŠKI MATERIAL. DARILA
FOTOKOPIRANJE VSE ZA SOLO
Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure
-----------------------------------------------------Gospodarstvo
Obnova za nadaljnjega pol stoletja
Obnova HE Medvode je na pol poti. Vgradnja novih turbin. Naložba vredna 3,2 milijarde.
”Z obnovo HE Medvode, ki je doslej solidno obratovala, želimo njeno življenjsko dobo podaljšati za najmanj nadaljnjih 50 let. Trenutno smo pri finančno zelo zahtevnem delu, saj zamenjujemo turbino prvega agregata,” opisuje razmere Mirko Javeršek, vodja poslovne enote Medvode in vodja projekta obnove, ki je vredna 3,2 milijarde tolarjev. Z deli naj bi zaključili do konca prihodnjega leta.
"Obnova je nujno potrebna, saj oba agregata obratujeta že več kot pol stoletja. Vsak od njiju je v tem času obratoval več kot 250 tisoč ur in proizvedel več kot 3670 GWh električne energije. Delno smo elektrarno posodobili že sredi osemdesetih in v devetdesetih, ko smo avtomatizirali oba agregata in obnovili tudi Y~viba generatorja. Tokratna obnova pa je v tem ^■trenutku na pol poti do končne realizacije. Kot vodja projekta moram pohvaliti celotno ekipo sodelavcev. Odločili smo se namreč, da bomo projekt vodili in nadzorovali sami,” komentira Javeršek.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je gradbeno dovoljenje za načrtovano obnovo izdalo konec oktobra leta 2002. Sledili so razpisi za posamezne pakete opreme, sklepanje pogodb z dobavitelji in v drugi polovici lanskega leta tudi dejansko delo na gradbišču. Doslej so vgradili hidromehansko opremo oziroma iztočni zapornici na obeh agregatih, zamenjali enosmerno in izmenično lastno porabo z glavno razdelilno ploščo, dizel-elek-trični agregat in akumulatorske baterije. V sodelovanju s podjetjem Elektro Gorenjska so predhodno zamenjali tudi energetske transformatorje.
"Največji poudarek je dan vgradnji novih dveh turbin z ugodnejšim izkoristkom in povečano močjo. Z obnovo bomo pridobili večjo razpoložljivo moč in večjo proizvodnjo, povečana bo pretočna zmogljivost skozi turbini, s katero bo obratovanje verige HE Mavčiče - HE Medvode optimalnejše. Menimo, da se bo moč posamezne turbine z dosedanjih 10,2 MW povečala na 13,2 MW, izkoristek za štiri odstot-
Obnova za še bolj zeleno Savo.
Mirko Javeršek je po izo-brazbi univerzitetni di-f ^ 1 plomirani inženir elek-J	* trotehnike. Je zunanji
predavatelj na elektro-strojni šoli v Kranju. Di-?■	plomiral je na ljubljanski
Mirko Javeršek	Fakulteti za elektrotehni-
ko leta 1993. Takoj po diplomi se je redno zaposlil v podjetju Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o. Najprej je dve leti delal kot inženir za elektro-naprave, naslednjih pet let kot vodja obratovanja, sedaj pa je vodja poslovne enote Medvode in vodja projekta obnove HE Medvode. Je poročen in oče dveh osnovnošolcev Ane in Marka ter mesec in pol stare Sare. Živijo v Sori, v hiši, ki sta jo skupaj z ženo Suzano zgradila ped nekaj leti.
ke, povprečna letna proizvodnja pa naj bi se z dosedanjih 80,6 GWh povzpela na 87,5 GWh. Za vse uporabnike to pomeni še večjo gotovost pri dobavi električne energije. HE Medvode se že sicer vključuje v dnevni energetski diagram tako, da s povečano močjo obratuje v času dopoldanske in popoldanske konice, čez noč pa na tehničnem minimumu. Zavedamo se tudi pomena in velike vrednosti športno-rekreacij-skega prostora ob Zbiljskem jezeru, zato pazimo, da gladina jezera, privlačnega za mnoge turiste, minimalno niha,” še dodaja Javeršek.
Zaradi poenostavljenega vzdrževanja turbine, zmanjšane uporabe olja in masti naj bi ravnali še bolj v skladu s pridobljenim okoljskim certifikatom ISO 14001, zato vodstvo Savskih elektrarn Ljubljana, glavne in edine investitorke naložbe, zagotavlja, da bo HE Medvode še bolj "zelena kot doslej.”
Z obnovo hidroelektrarne so Medvode dobile zagotovilo, da bodo ohranili delovna mesta za nadaljnjih petdeset let. Gre za nadaljevanje simbioze hidroelektrarne, akumulacijskega jezera in ljudi, ki bi jo bilo na novo morda težje doseči.	Silvana Knok
Obnova HE Medvode na pol poti.	Pogled v srce hidroelektrarne.
Kultura
Dom krajanov Pirniče
Pod novo streho še prazna lupina
Dom krajanov v Pirničah ima novo streho, nov prizidek - in trenutno prazno blagajno.
Marca letos se je začela obnova in dozidava doma krajanov v Pirničah. V letošnjem občinskem proračunu je v ta namen predvidenih 45 milijonov tolarjev. Prav toliko tudi prihodnje leto. Dela menda potekajo po načrtih, prav lahko pa da se bo zapletlo pri denarju, saj tega menda ni več na razpolago. Medtem ko so konkretni odgovori še v zraku, pa uspešno poteka akcija kulturnikov, ki zbirajo sredstva za nakup stolov v prenovljeni dvorani. Taje trenutno še v razsulu, vsi pa upajo na ugoden razplet.
Predvidoma vsako sredo dopoldne se sestanejo predstavniki Občine Medvode, ki je investitorka obnove in dozidave doma krajanov, predstavnik izvajalca del podjetja IPL Ljubljana, predstavnik KS Pirniče, ki je formalna lastnica objekta, in predstavniki Kulturnega društva Pirniče kot največjega uporabnika prostorov. Skupaj si najprej ogledajo stanje na gradbišču in dorečejo naslednje korake. Dom krajanov v Pirničah ima novo streho in nov prizidek, ki obeta, da bo dom imel nov primernejši vhod in sanitarije, povsem novo garderobo, večnamensko avlo in obnovljeno dvorano. V tem trenutku so to šele goli zidovi. ”Kako daleč je do konca projekta? Lahko da zelo malo, lahko pa zelo daleč. Vse je odvisno od raz-
položljivih finančnih sredstev,” pravi Venčeslav Rode, predstavnik podjetja IPL Ljubljana, najboljšega ponudnika na javnem razpisu. V letošnjem proračunu je za obnovo in dozidavo doma krajanov v Pirničah predvidenih 45 milijonov tolarjev, prav toliko tudi prihodnje leto. Izračun pa kaže, da bi zgolj za zaprtje objekta in za funkcionalno obnovo dvorane, brez urejenih prostorov prizidka, potrebovali še dodatnih 20 milijonov tolaijev. Glede na to, da bo v rebalansu občinskega proračunu za letošnje leto, po predvidevanju, na razpolago še manj sredstev kot so pričakovali, nam župan Stanislav Žagar še ni mogel dati jasnega odgovora, ali bo občinskemu svetu predlagal, naj zagotovi manjkajoča sredstva. "Bojazni, da dela ne bi bila zaključena, ni, le čas, kdaj bodo, ni natančno določen,” je še dodal na enem izmed sestankov sredi meseca avgusta. V polnem teku pa je akcija članov Kulturnega društva Pirniče, ki so si zadali nalogo, da zberejo sredstva za nove stole v obnovljeni dvorani. "Ideja je bila med kulturniki v trenutku razprodana," je zadovoljen Peter Militarev.
Sokrajanom in podjetnikom posebej so ponudili možnost, da si z nakupom stola, stane 40 tisoč tolaijev, pridobijo določne ugodnosti, med drugim stalen brezplačen sedež za vse premiere
OTH-jevcev v naslednjih treh sezonah. Po želji bo stol nosil njihovo ime, geslo ali ime podjetja, ki ga zastopajo. Glede na to, da jim je že uspelo zbrati skoraj 3 milijone tolarjev, upajo, da jim bo uspelo zbrati še nadaljnjih 4,5 milijona, kolikor potrebujejo za 220 stolov. Jasnega odgovora, kdaj bodo stoli dejansko lahko postavljeni v obnovljeno dvorano, sredi avgusta ni mogel dati nihče. "Sem delno optimistično, delno pesimistično razpoložen, saj do zaključka projekta oziroma do uradnega odprtja manjka več kot 40 milijonov tolarjev. Upam, da bomo člani občinskega sveta, skupaj z županom, ki kaže naklonjenost projektu, uspeli toliko modrosti, da bomo v tem mandatu zaključili projekt, ki bo res v ponos kraju,” pravi Militarev.
Kulturniki upajo tudi na delno že obljubljen* sredstva kulturnega ministrstva, da bi v prihodnosti lahko dom krajanov opremili tako, da bi vsaj delno omogočal še dodatne dejavnosti. Obnova, kot je načrtovana v tem trenutku, namreč prinaša večje udobje za obiskovalce pir-niškega doma kulture, nič presenetljivo novega pa za delo gledališčnikov, za zaodrje, in trenutno še nobenih posebnih obetov za druge ustvarjalce, predvsem baletnike, ki so upali na večnamensko dvorano.	Silvana Knok
DAN ODPRTIH VRAT SOBOTA, 25. septembra 2004 NOVA OCTAVIA V SLOVENIJI TESTNE VOŽNJE
Vsako sredo delovni sestanek.
MOTORJI
IN SKUTERJI:
(£> KVMCO
PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558* 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 - 18.00, sobota 8.00 - 13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339, 041 23 41 96 REZERVNI DELI: 01/51-91-547
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
POOBLAŠČENI SERVISER IN TRGOVSKI ZASTOPNIK VOZIL ŠKODA Autoemona d.d., Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija ^
Dvorana še prazna, prašna lupina.
Ljudje in dogodki
Mednarodni delovni tabor v Zbiljah
Mladi prostovoljci zavihali rokave
S prostovoljnim delom mladih iz šestih držav do prijetnejšega bivanja v obeh hišah skupnosti Barka.
”Veš, tale luknja je pa zato, da bomo vanjo preselili cisterno. Veš tisto za ogrevanje. Ni pametno, da je kar v hiši,” nam je razlagal Stane Grandljič, medtem ko smo spremljali delo na mednarodnem delovnem taboru za potrebe skupnosti Barka v Zbiljah, ki je potekal v drugi polovici julija. Več kot štirideset mladih, predvsem iz Franclje, sc je odzvalo povabilu dvajsetih članov skupnosti Beli Kamen iz Brctanijc, ki vešči obrtniških del že vrsto let pomagajo skupnostim Barka po Evropi. Tokrat pri nas.
Barvali so okna in ograje, gradili zidove, izdelali nekaj drobnega pohištva, urejali okolico in sploh opravili veliko delo na obeh hišah skupnosti Barka; tako na tisti v Zbiljah, v katero so se že pred sedmimi leti naselile odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, ali kot jih imenujejo "sprejeti ljudje”, in njihovi spremljevalci, pa tudi na tisti v Žejah, ki so jo kupili pred dobrega pol leta. Zgovorni Stane je eden izmed tistih sprejetih ljudi, ki že od samega začetka živi v zbiljski hiši in dela v varstveno-de-lovnem centru. Trenutno v skupnosti Barka živi in dela osem sprejetih ljudi in pet spremljevalcev, na dnevno delo v center pa prihajajo še tri osebe z motnjo v duševnem razvoju. "V času delavnega tabora poteka življenje v hiši tako kot vedno, prav tako tudi v delavnici. Tisti, ki so to želeli, tako kot Stane, Marjan in Bernarda, lahko tudi pomagajo pri delu in živijo v delovnem taboru,” je povedala odgovorna za hišo Geni Jarc.
"Veliko nas je in če je dobra volja, delo ni težko,” pravi Eva Rumanova s Slovaške, ki je po zaključku delovnega taboru ostala v skupnosti Barka kot asistentka še eno leto. "Človek se dobro počuti, če dela nekaj, kot na primer barva okna, in ve, da koristi skupnosti. TUkaj vlada res prijetno vzdušje,” je menil tudi Simon iz Nemčije. V času tabora so udeleženci prebivali v smleški šoli, kjer je ob večerih potekalo bogato družabno življenje, spoznavanje darov sprejetih ljudi in skupna molitev. "Mladi odkrivajo temeljno evangelijsko sporočilo. Odkrivajo edinstvenost človeka in pomen prostovoljnega dela v skupnosti, v kateri si vsi vse delimo. Zgodba o evangeliju je zgodba o skupnosti, ki jo želi Bog ustvariti z nami,” pravi Bertrand Aupecl iz bretanske skupnost Beli kamen.
"Želimo si, da bi na taboru delovali kot mala, začasna skupnost in odkrivali vrednote takšnega sobivanja,” je povedal Klemen Kastelic, koordinator delovnega tabora, vesel, da je skupnost Barka tako dobro sprejeta v kraju. "Če bi pogledali po tem delovišču, bi videli lopate in ostalo orodje iz številnih zbiljskih gospodinjstev. Od vsega začetka smo v vasi lepo sprejeti, obiskujemo se in upam si trditi, daje slovenska Barka postala sestavni del Zbilj, tako kot je sestavni del mednarodne skupnosti Barka. S spremljevalci in drugimi prostovoljci pa je že tako, da se "pojavijo” vedno takrat, ko jih potrebujemo. Nekateri ostanejo leto ali dve, nekateri ostanejo prijatelji za stalno, drugi pa za občasna srečanja.”
Tudi ti lahko postaneš zvezda
V župniji Preska je od ponedeljka, 12. julija, do sobote, 17. julija, potekal že peti oratorij. Na župnijskem vrtu se je vsak dan zbiralo več kot 150 mladih, starih od štiri do petnajst let. Ob igri, pesmi in ustvarjalnem delu so krepili medsebojno prijateljstvo, odkrivali svoje talente in dobili obilo spodbud ter idej za dejavno preživljanje prostega časa. To dogajanje je bilo v veselje vsem, od najmanjšega do največjega in seveda tudi njihovim staršem, saj so vedeli, da so njihovi otroci res v dobrih rokah animatorjev. Slogan letošnjega tedna je bil; "Lahko postaneš zvezda”.
Veselo in mokro.
Lahko tudi ustvarjalno.
Lahko tudi uporabno.
Stane, zadovoljen z opravljenim delom.
Bertrand Aupecl, Klemen Kastelic in Eva Rumanova.
Temeljno dejavnost skupnosti Barka podpira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prek koncesijske pogodbe, za delavnice so pridobili status Varstveno delovnega centra, izvedba vsake dodatne dejavnosti pa je odvisna od donacij posameznikov in podjetij. Za nakup druge hiše so se zadolžili v eni izmed avstrijskih bank, zato bodo naslednjih deset let odplačevali mesečno po 400 tisoč tolarjev dolga. V ta namen vodijo tudi akcijo zbiranja sredstev. Darovalci se lahko odločijo tudi za povsem minimalen znesek, ki ga vsak mesec kar prek trajnika v banki, preusmerijo na Barkin račun. Silvana Knok
vrtnarsTvo
REBOLJ
Torovo 2, 1217 Vodice Tel.: 01/832 43 03
•	MAČEHE • CIKLAME
•	LONČNICE • VELIKA
IZBIRA CIPRES
Vesela harmonika Senica 2004
Slavil je gorenjski prvak
Že četrto leto zapored so se po Senici razlegle melodije v ritmu valčkov in polk.
Kar 23 harmonikarjev od vsepovsod, celo iz Prebolda, Laškega in Novega mesta, se je zadnji petek v avgustu pomerilo na Veseli harmoniki Senica 2004. Strokovna komisija
ni imela lahkega dela, vendar je bila soglasna, da najbolj spretno suče prste po diatonični harmoniki aktualni gorenjski prvak Nejc Štalcc iz Dolenje vasi v Selški dolini. ”Oja, pa imam še vedno tremo pred vsakim nastopom,” je priznal še preden je zaigral zmagoviti Beneški karneval.
Že četrto leto zapored so se na Senici zbrali ljubitelji "frajtonarice”, z namenom, da se srečajo, kar je bila prvotna ideja organizatorjev, pa vendarle tudi, da se potegujejo za glavno nagrado v višini 50 tisoč tolarjev in štiri praktične košarice s kulinaričnimi dobrotami. "Toliko zbranih predvsem mladih harmonikarjev, nekateri so že naši stari znanci, potrjuje pravilnost naše odločitve,” je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal Roman Tehovnik, predsednik KS Senica, ki je organizatorica prireditve. Zahvalil se je tudi sponzorjem, da jim stojijo ob strani, in glavnemu pobudniku Vesele harmonike sokrajanu Milanu Tehovniku. Slednji je s svojo tri desetletja staro "frajtonarico”, čeprav jo le še redko prime v roke, in z venčkom ponarodelih pripravil glasbeni uvod v prireditev, za katero je vesel, daje bila tako dobro sprejeta. "Moja osnovna ideja je sicer bila, da bi bila Vesela harmonika predvsem srečanje
ljubiteljev diatonične harmonike,” je še dejal, hkrati pa se zaveda, da se mladi radi tudi pomerijo med seboj.
Strokovna komisija, v sestavi harmonikar Ivan Logonder, godbenik Vinko Avguštin in član ansambla Gašperji Brane Tičar, je odločila, da so se gorenjskemu prvaku v igranju na diatonično harmoniko 14-letnemu Nejcu Štal-cu še najbolj približali Dejan Kušer iz Rečice pri Laškem, Janez Lekše iz Škocjana pri Novem mestu, Robert Kumše s Škofljice in Blaž Jenkole iz Mavčič - vsi mlajši od 18 let. Med harmonikarji jih je bilo že sicer skoraj polovica mlajših od trinajstih let, le štirje pa so že dosegli polnoletnost in to večkratno. Le-tem je očitno še vseeno, če morda zvenijo manj ubrano kot množica mladih harmonikarjev, ki nabira znanje pri mojstrih in izkušnje na številnih tekmovanjih. Organizator je posebno pozornost namenil najstarejšemu in najmlajšemu med njimi, 72-letnemu Francu Mohoriču iz Ljubljane in komaj 8-letnemu Roku Košnjeku s Sp. Bele pri Preddvoru. 'Uidi barve domačinov je zastopala komaj 9-letna Petra Pustovrh, ki seje za igranje harmonike odločila šele pred pol leta, oblečena v narodno nošo pa je požela aplavz poslušalcev.	Silvana Knok
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
Državljanke in državljani, člani in simpatizerji DeSUS
Feliks Ježek
Naročnik
DeSUS 00 Medvode. Sp Pirniče 7/c.
1215 Medvode
Plačnik:
Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Kersnikova 6, Ljubljana
Že dva mandata smo uspešna parlamentarna stranka. Naši poslanci so geslo "DeSUS za vse generacije" in politični program uspešno uresničevali. Podpirali smo politiko socialno pravične države.
Usmerjeni smo k stabilni gospodarski rasti. Največjo energijo bomo usmerjali k boju proti pritiskom, da bi bile načete temeljne pravice upokojencev, invalidov in zavarovancev. Po zaslugi DeSUS je pokojnina postala ustavna pravica. Sebi in vsem generacijam hočemo zagotoviti lepo, varno in zdravo življenje. Gre za pošteno zaslužene pokojnine, urejeno zdravstvo, pomoč starejšim na domu in možnosti bivanja v domovih starejših občanov. Vse to je v veliki meri odvisno od števila naših poslancev v DZ. Zato je pomemben prav vsak glas. Vse vas vabimo, da na volitvah podpremo koga drugega, kot sami sebe - DeSUS! S tem povečujemo zavarovanje svojih pravic, mlajšim generacijam pa zagotavljamo izobraževanje, delo in večjo blagostanje. Demokratično, kulturno in trdo se bomo borili ne le za nas, ki pokojnine imamo. Skrbi nas za tiste, ki imajo do upokojitve še pet, deset in več let. Gre za naše hčere in sinove, ter vnuke, za njih se je vredno boriti in mi se bomo.
Program DeSUS je odprt do reševanja življenjskih vprašanj vseh generacij, zato' hočemo v svoji državi suvereno soodločati o naši skupni prihodnosti.
DeSUS Slovenije je za 11 volilni okraj za kandidata določil predsednika občinskega odbora DeSUS, Feliksa Ježka. Pridite na volitve, glasujte za nas. Ne bomo vas razočarali!
DeSUS - stranka za vse generacije!
Kozjereja je "luštno” delo
Vedno več rejcev se odloča za koze burske mesne pasme - manj dela brez molže.
V začetku julija je Društvo kozjerejcev Gorenjske, ki šteje okrog 40 članov, na platoju ob reki Savi na Verju ponovno pripravilo dvodnevno razstavo in sejem koz sanske, srnaste in burske pasme. Na 10. društveno, ki je hkrati tudi 2. meddruštvena, je devet rejcev iz gorenjskega, sevniške-ga in tolminskega društva pripeljalo le 29 koz in kozlov, kar je bistveno manj kot pretekla leta. Manjkale so tudi ovce.
"Razstavljenih živali je manj predvsem zato, ker nekaterim članom društva ni uspelo tetovirati mladičev, niso pa jih pustili oštevilčiti s plastičnimi označbami, kar si prizadevajo nekateri veterinarji. Brez oštevilčenja ni potnega lista, brez tega pa mladičev ni mogoče pripe-— Ijati na razstavo. Ne gre pa, da bi na razstavo ^Piripeljali le njihovo mamo. Zaradi istega razloga na letošnji razstavi ni niti ovac,” je komentirala trenutne razmere Marija Podvez z Verja, predsednica Društva kozjerejcev Gorenjske. Rejci drobnice so pristaši tetoviranja živali, nekateri veterinarji pa jih še vedno želijo opremiti z značkami, ki pa so dejansko krive za raztrganine ušes, če so živali na paši.
"Ko obiskujemo podobne prireditve, sejme in predstavitve v tujini, opažamo, da je reja
Tokrat le 29 koz in kozlov.
drobnice veliko lažja kot pri nas. Žival je lahko nameščena celo v neposredni bližini okrepčevalnice, kjer se je in pije. Pri nas pa nikoli ni dovolj posod iz nerjavečega jekla in keramičnih ploščic...,” je Podvezova komentirala tudi precej ostre pogoje reje drobnice. Državne subvencije pripadajo vsem rejcem, ki imajo v hlevu vsaj 10 živali.
Posebna strokovna selekcijska komisija Biotehniške fakultete v sestavi Drago Kompan, Dušan Kastelic in Dušan Birtič je ocenila, da je najlepše koze in kozle
srnaste pasme na razstavo pripeljal Boris Deželak iz Dola pri Hrastniku, najlepše koze in kozla sanske pasme Marko Potočnik iz Podre-če, najlepšega kozla burske pasme sta pripeljala zakonca Ocvirk iz Sevnice, koze te pasme pa so najlepše v hlevu Andreja Dremlja iz Do-brunj. Prav burske koze so med rejci vedno bolj priljubljene. Na razstavo je kozo in tri mladice pripeljal tudi Jani Šubic iz. Pirnič, ki pravi: ”Za bursko pasmo sem se odločil, ker ni molže in je zato z njimi manj dela. V čredi imamo sicer deset koz in dva kozla burske pasme ter srnasto kozo za mleko. Kozjerejec sem zadnjih pet let, ko je oče opustil rejo bikov, sam pa sem ocenil, da bo s kozami manj in bolj "luštno” dela.
V tem razmišljanju menda še zdaleč ni osamljen. Dvodnevno dogajanje se je ponovno zaključilo s kozjimi dirkami. Zmagovalka je bila predsednica društva Marija Podvez s kozo Belko.	Silvana Knok
Rejci proti plastičnim označbam.
z.o.o.
KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE
• okrasne čebulice tulipanov, narcis, krokosov • sadike mačeh, krizanteme, astre, rese • sredstva za varstvo rastlin • krmila in krmne komponente za domače živali • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • sadilni in okrasni lončki • zemlje in substrati za presajanje rastlin • hrana za male živali in zunanje ptice (Z00 program) • gospodinjski in industrijski plin
AKCIJA
•	PE FOLIJE
ZA PREKRIVANJE
•	GNOJILA KAN
•	OZIMNA ŽITA
•	KRMNI DOSEVKI
pDf"|ri Al AT	MEDV0Dt. Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300, VODICE, Kamniška 8,
MTIX	Ez. te| . 01/8324-011, VIŽMARJE, Tacenska 67, tel: 01/5124-666
Point
GORIČANE 46 ODPRTO:
PON. - PETEK 7.00 - 20.00 SOBOTA 7.00 - 13.00 NEDELJA 8.00 - 12.00
HARDI JE
POCENI
V SKLOPU TRGOVINE OBRATUJE TUDI VINOTOČ ANDLOVIČ Z VRHUNSKIMI VIPAVSKIMI VINI.
Na obisku pri Vinku Vebru v Sori
Ob šumeči Ločnici
Ni medvoškega gasilca, da ne bi poznal višjega gasilskega častnika in sodnika na številnih tekmovanjih, več desetletij poveljnika v domačem društvu v Sori. Dolgoletni poveljnik občinske gasilske zveze Medvod. Človek, ki je že 57 let predan gasilstvu.
Portret
Vinko Veber
Rodil seje pred 71 leti in živi v hiši ob potoku Ločnica, ki je bila nekoč obdana s tremi mostovi. Kasneje je staro hišo podrl in poleg zgradil novo, v kateri bo kmalu praznoval 50-Ietnico izgradnje. Kot 14-letnik je prišel v tekstilno tovarno kot mizarski vajenec ter se takoj včlanil v gasilsko enoto. Po nekaj letih pa je prestopil v GD Sora, kjer je še danes aktivni član. Pred dnevi smo ga obiskali na njegovem domu, odpeljal nas je v svoj "posvečen” prostor, kjer smo med pogovorom ugotovili in doživeli, kako zares veliko delo je opravil v 57 letih gasilstva.
Tvoja gasilska pot seje začela v tovarni. Že po nekaj letih si se priključil sorškim gasilcem. Zakaj?
"Vseskozi sem imel veselje in spoštovanje do gasilstva. Tako sem se po prihodu v tovarno vključil v industrijsko gasilsko enoto, vendar moja želja je bila, da bi delal v društvu. Zato sem se po nekaj letih vključil v domače GD Sora, kjer sem še danes aktivni član.”
Kako se je začela tvoja poveljniška pot?
"Leta 1957 sem odslužil vojaški rok in takoj po prihodu ponovno začel z delom v društvu. Takrat so se vodstva pogosto menjavala. Najprej sem bil podpoveljnik in vodja desetine. Opravil sem tudi šolo za gasilske podčastnike, ki je bila takrat v Medvodah. Že naslednje leto sem bil najprej izvoljen za vodjo mladine. Ob menjavi leta pa za poveljnika in tako se je začelo moje odgovorno in dolgoletno delo.” Koliko časa si bil poveljnik v društvu? "Poveljnik društva sem bil polnih 36 let. Izvoljen sem bil 18. januarja 1959 in bil vse do, leta 1995."	i
V tem času si bil tudi sektorski poveljnik v takratni občini Ljubljana - Šiška. Koliko časa si se posvečal tudi tej funkciji? "Sektorski poveljnik sem bil od leta 1968 do 1991. Član OGZ v Medvodah in kasneje v Ljubljana - Šiška pa sem bil od leta 1957 do 1995. Bila so naporna, vendar zelo uspešna in lepa leta, ki jih ne bom nikoli pozabil. Koliko je bilo sestankov, pogovorov, sektorskih vaj in izobraževanj, na katerih so sodelovali številni
Marko štrovs
N.Si
nova Slovenija
Krita n* k a ljudska stranka
Spoštovane gospe in gospodje
Kot veliko čast in odgovornost sem sprejel kandidaturo za vašega poslanca v državni zbor, ki mi jo je ponudila Nova Slovenija -krščanska ljudska stranka. Verjamem, da je po dolgoletni vladavini iste politike in ene same skupine ljudi prišel čas za spremembe, saj ste v našem volilnem okraju za listo N.Si na junijskih volitvah v Evropski parlament dali kar 30,8 odstotka glasov.
V	svojem programu pripravljamo najboljše možne smeri za blagostanje in uspeh vseh generacij, tako za ljudi na višku ustvarjalnosti kot tudi za tiste, ki so za delo premladi ali prestari oziroma se šolajo, skrbijo za otroke, so bolni, invalidni. Za dobro delo pustimo dober zaslužek. Naredili bomo konec sedanjemu manjšanju pokojnin. Če bom dobil vaše zaupanje, bom v parlamentu pri vsakem predlogu najprej pogledal, kako bi se odrazil na pravice, možnosti in interese ljudi v našem volilnem okraju. Z vsem svojim znanjem in izkušnjami bom uveljavljal zahteve občanov Medvod za izgradnjo štiripasovne obvoznice, ki bi tekla po nenaseljenih površinah tesno ob Savi, za boljše železniške povezave z Ljubljano, za varstvo okolja, izboljšanje bivalnih razmer, za upravičene interese industrije in podjetnikov in za druge vaše zahteve.
V	Novi Sloveniji imamo znanje in voljo za preboj iz sedanje politične apatije, za razmah podjetnosti, za pošteno delo in pošteno plačilo, za več veselja do življenja. Skupaj izberimo novo smer, novo priložnost za kulturni in gospodarski razcvet Slovenije v združeni Evropi. Stojimo za vrednotami, na katerih temeljijo demokratične države. Naša beseda velja.
Plačnik Nova Slovenija. Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana, Naročnik 00 NSi Medvode, Varburga 56 1216 Smlednik
Spoštovani!
Je ogrevanje problem? Rešitev je
PLIN
ekološka primernost, zanesljivost, univerzalnost, ekonomičnost, možnost spremljanja porabe,...
I
i
•	svetovanje in tehnična pomoč
•	ugodni najemi čistem vseh vrst
•	dobava plina (konkurenčne cenej
•	izvajanje instalacij do hiše
•	OPRAVLJANJE PREGLEDOV CISTERN
(lastnikom dstem tudi brezplačno)
INTERmUk
d o o UUBUANA
Dolinska 14. 6240 KOZINA ptn.kozlna&interina. si, www. interina.si
Tei: 05 61810 00
Distribucija UNP plina za ogrevanje in gospodinjsko uporabo po vsej Sloveniji.
Portret I
Naš sogovornik Vinko v družbi gasilskega podmladka.
gasilci iz društev iz takrat zelo obširne ljubljanske občine. Poleg vaj in seveda gašenja po-ž.arov so bila tudi tekmovanja na raznih nivojih od društvenih do sektorskih in državnih."
A Omenil si tekmovanja. Ali si sodeloval samo kot poveljnik društva ali si imel tudi kakšno drugo zadolžitev?
"Poleg prvega sem bil tudi republiški sodnik in sicer od leta 1964 do konca leta 1990. Bilo je veliko tekmovanj na raznih nivojih - od članov do najmlajših, ki smo jim tudi v našem društvu vedno (nekdaj in danes) posvečali veliko skrb in pozornost, kajti le tako ima društvo svojo prihodnost."
Osnovna naloga v društvu je požarna varnost. Sodeloval in poveljeval si pri mnogih požarih na domačem in tujem sektorju. Ali lahko omeniš vsaj nekaj najbolj težkih oz. obsežnih?
"Požarov je bilo zelo veliko v tem času. Večkrat smo sodelovali pri požarih v raznih večjih podjetjih tako na območju Medvod in Škofje Loke (Color, Celuloza, Slovenija Les, LTH, Termika, Tovarna močnih krmil ...) kot tudi v Ljubljani (Kemofarmacija). Znan je požar na posestvu v Škofji Loki, kjer je zgorelo 46 bikov. #/cč požarov je bilo v gozdovih na našem območju kol tudi na območju drugih društev. Prav ti požari so najtežje obvladljivi, ker se zelo radi "potuhnejo", misliš, da je požar pogašen, pa se čez nekaj ur zopet pojavi. Pri požaru Obrtniškega doma na Govejku (pozimi, ko je bilo 40 cm snega in pri temperaturi minus 14 stopinj) smo bili uspešnejši ob poznavanju organizacije tovrstnega gašenja od poklicnih kolegov, kajti hribovit gozdni svet je zahtevnejši.”
In kakšnih požarov je bilo največ?
"Največ jih je bilo na stanovanjskih ali gospodarskih objektih. Mnogi nastanejo iz malomarnosti. Marsikdaj je vzrok strela, kot je bil primer zvonik cerkve na vrhu Osolnika. Pri teh primerih posvečamo največ pozornosti poleg gašenja, reševanju imetja, strojev, živine in včasih celo človeških življenj. Nekoč so velikokrat zagoreli kozolci polno sena ali žita, razne drvarnice in podstrešja zaradi slabih inštalacij ali zastarelih pregretih dimnikov.”
Gasilci sodelujejo tudi pri elementarnih nesrečah (poplave, suše, potresi...). Si tudi ti s svojimi fanti sodeloval v takih primerih?
"Neštetokrat. Pomagali smo pri reševanju tako objektov kot njihove vsebine ob raznih
poplavah, kajti potok Ločnica je lahko zelo nevaren ali reka Sora (leta 1990), gašenje gorečih avtomobilov v garažah ali ob nesrečah, eksplozija plina, odstranjevanje plazov in podobno."
Kaj oceiyuješ za svoj največji uspeh?
"Za mene je naj večji uspeh to, da se v vsem tem času ni nobenemu našemu članu zgodila pri gašenju niti ena večja nesreča. To je naj večja vrednota.”
V tem času si bil v društvu tudi drugače zelo aktiven. Po čem je to obdobje poznano?
"Vsekakor je bila za naše društvo poleg izobraževanja svojih članov pomembna izgradnja novega doma, za katerega smo začeli z zbiranjem denarja že v prvi polovici 70. let. Ob 70-letnici društva smo pridobili lokacijsko dovoljenje in naslednje leto (1976.) še gradbeno in tako je gradnjo prevzel mojster Vučko in 27. novembra je bil dom pokrit. Opravili smo okoli 2500 ur fizičnega dela, veliko je bilo tudi traktorskih in drugih strojnih ur. Velik delež so poleg članov prispevali ostali krajani z zbiranjem denarja, kije bil poleg prispevkov podjetij, občine in drugih organizacij še potreben. Bile so pa tudi druge dejavnosti.”
Kaj bi lahko izpostavil?
"Leta 1986 smo nabavili velik šotor, ki je bil takrat eden redkih v Sloveniji. V njem se bile doslej številne prireditve (veselice, občinski prazniki, nove maše, vinske trgatve, športne igre, zabavne prireditve in podobno). Postavljali smo ga več kot 130-krat. V začetku nas je bilo pri postavljanju 15, sedaj pa nas je dovolj že 8 - 9 članov.”
Aktivno si delal v KS, bil si predsednik ŠS v sankanju. Ste nastopali tudi izven svojega kraja?
"Seveda! Imeli smo mlade šolarje. Poleg rekreativnega sankanja smo tudi resnejše trenirali. S svojo ekipo smo nastopili celo na evropskem mladinskem prvenstvu na umetnih progah in zasedli s svojo članico (Petelinkarjeva) odlično uvrstitev. Delovali smo nekako 13 let. Žal je to potem zaradi določenih okoliščin zamrlo. Marsikaj smo skupaj napravili tudi v svojem domačem kraju.”
Dejaven si bil pri meddruštvenem sodelovanju doma in v tujini. Koliko časa že?
"Pred 24 leti se je začelo sodelovanje med društvi Škofje Loke, Žabnice, Kočevja in Sore bolj v smislu raznih gasilskih vaj, kasneje pa se je pridružila tudi družabnost. Vsako društvo je k sodelovanju povabilo še kakšno društvo. Taka srečanja so veliko pripomogla k izmenjavi znanja kot tudi prijetnemu druženju.
Z gasilci GD Št. Jakob na avstrijskem Koroškem sodelujemo že od leta 1972. Občasno sodelovanje je bilo tudi z gasilci z Reke.”
Na koncu ne morem mimo pogleda na vsa ta priznanja in diplome, ki jih je na policah in na steni te sobe več kot 50. Vsaj nekatere nam predstavi!
"Vesel sem bil vsake in za vsako se je bilo potrebno truditi in vložiti svoje delo. Veliko mi pomeni odlikovanje in plaketa jugoslovanske gasilske zveze, priznanje Gasilske zveze Slovenije za sodelovanje ter priznanje za sodniško delo, to lepo oblikovano gasilsko sekirico mi je podelila OGZ Medvode za dolgoletno delo v njej, kip sv. Florjana - darilo OGZ Medvode za 23-letno sektorsko poveljevanje, tu je še devet avstrijskih odlikovanj. Zatem so še odlikovanja in priznanja, ki sem jih prejel ob raznih obletnicah in prireditvah raznih organizacij, kjer sem dolga leta sodeloval."
Vendar pa ti je verjetno kakšno odlikova-rye ali priznanje še posebno pri srcu?
"Zelo sem ponosen na kipec: Nočni čuvaj, ki sem ga dobil kot gasilski veteran, ko sem dopolnil 63 let svojega življenja. Pod njim je zapisan Župančičev verz: Ne boj se za pomoč, Mi b’dimo dan in noč."
Ob odhodu pa mi je dejal: "Pridi, da ti pokažem še eno odlikovanje oz. priznanje, ki sem ga tudi vesel!” Na posebnem mestu v hiši na steni visi izredno lepo izdelano priznanje župana občine Št. Jakob s Koroškega, ki mu gaje podelil za dolgoletno plodno in prijateljsko sodelovanje.
Tudi mi mu želimo še mnogo plodnih gasilskih let in let zdravega ter zadovoljnega življenja ob šumečem potoku Ločnice, kjer biva že sedmo desetletje.	J.J.
Vinko kot poveljnik s svojimi fanti po naporni vaji.
Ocenjevanje kranjske klobase
Brez spile ni kranjske klobase
Ugotovitev strokovne komisije in ljubiteljskih ocenjevalcev je enotna: "Najboljše kranjske
klobase imajo Primorci.”
Vas zanima, kdo izdeluje najboljše kranjske klobase? To vprašanje so si konec avgusta zastavili tudi v Hiši Jezeršek in v sodelovanju z Biotehniško fakulteto prišli do odgovora strokovne komisije, medtem ko so skupaj z nami novinarji, poslovnimi partnerji, športniki, mesarji, gostinci, krajani Sore in Medvod prišli še do odgovora ljubiteljskih ocenjevalcev. Oboji smo si bili enotni, da imajo najboljše kranjske klobase Primorci. Prvi so stavili na Kras Sežana, drugi pa na Mesarstvo Podobnik iz Čeplaza na Cerkljanskem.
O tem, iz česa je kranjska klobasa, kako zgleda navzven in navznoter veljajo natančna pravila, zapisana v pravilniku in objavljena v uradnem listu. "Kranjska klobasa je iz treh do štirih deležev svinjskega mesa in čvrste kakovosti slanine, pravilno mleta in razsoljena, za-
dr. Božidar Žlender
činjena s poprom in česnom ter polnjena v tanko prašičje črevo. Tisto, kar je še posebej pomembno, je, da je kranjska klobasa sestavljena iz dveh delov, povezanih z leseno špilo,” je dejal predsednik strokovne komisije dr. Božidar Žlender, profesor na Biotehniški fakulteti, ki ima veliko zaslug, da bo kranjska klobasa kmalu zaščitena kot živilo tradicionalnega ugleda. Vsak, ki jo bo želel proizvajati, se bo moral vključiti v združenje proizvajalcev kranjskih klobas in dovoliti nadzor nad proizvodnjo.
Kar nekaj slovenskih krajev se sicer ponaša, da je kranjska klobasa doma pri njih in da je pri njih dobila svoje ime. Etnolog dr. Janez Bogataj, ki je bil eden izmed pobudnikov tokrat-
Ocenjevali so kranjske klobase šestih izdelovalcev.
Ali kdaj v gostilni naročite kranjsko klobaso?
Dr. Janez Bogataj: "Ne samo, dajo naročim, tudi doma jo kdaj skuhamo. Žal pa moram reči, da je niti skuhati ne znamo dobro. Velika večina slovenskih družin namreč kranjsko klobaso kuha več kot 15 minut, potrebno pa jo je le pogreti v okrog 90 stopinj vroči vodi in to največ 5 minut, ker je že obarjena in bi jo bilo mogoče jesti tudi surovo. Vendar pa njen okus in aroma prihajata do izraza šele takrat, ko je vroča. Postreže se seveda z gorčico, hrenom in žemljo. Zraven pa cviček, mednarodno zaščiteno slovensko avtohtono vino.”
Dr. Božidar Žlender: "Seveda jo. Ravno prejšnji teden sem se ustavil v klasični nemški gostilni, kjer so mi ponudili njihovo značilno klobaso. Ko pa sem jo dobil na mizo, sem videl, da je to naša kranjska z zeljem.”
Franc Jezeršek: ”Oja, jo naročim. Ne bom rekel, da pogosto, jo pa. Običajno le polovico, ker mi je cela preveč in to tam. kjer vem, da imajo dobre, sveže in pravkar kuhane.”
nega dogodka, pravi: "Vesel sem, da se toliko slovenskih krajev želi identificirati s tem kulinaričnim izdelkom, ki ga žal v tujini bolj poznajo kot v domovini. Zgodovina kranjske klobase še ni dobro raziskana, nedvomno pa izhaja iz avstro-ogrskega obdobja, ko je ta večnacionalna monarhija poznala izdelke vseh njenih delov in tako tudi klobaso s Kranjskega, ki so jo prodajali tudi na Dunaju. O kranjski klobasi kroži več zgodb. Ena takih govori, daje doma v Trzinu pri Domžalah. Trzinci imajo kar nekaj pričevanj, da naj bi njihovi mesarji klobase
Dobra kranjska klobasa po pravilniku
uspešno prodajali na Dunaju že v 19. stoletju. Druga taka zgodba pa je povezana z Naklim pri Kranju. V gostilni pri Marinšku naj bi se ustavil lačni avstrijski cesar Franc Jožef. Gostilničar mu je lahko ponudil le "neko navadnoflh domačo klobaso”. Ko pa jo je ta ugriznil, jSeS9 vzkliknil "pa to ni navadna klobasa, to je vendar kranjska klobasa.”
Bogataj meni še, da kranjska klobasa potrebuje takšno zgodbo, kakršno ima na primer dunajski zrezek; sestavljeno iz odličnih gostiln s tovrstno ponudbo, gostilne Pri Največjem dunajskem zrezku, motiva dunajskega zrezka na turističnih spominkih, zakona o dunajskem zrezku in knjigi o njegovi zgodovini.
"Kranjska klobasa je sestavni del zgodbe Hiše kulinarike Jezeršek. Običajno jo postrežemo na velikih prireditvah za veliko število ljudi. Kranjski klobasi želimo povrniti mesto in vlogo v tej "množični kulinariki”, saj menimo, da v Sloveniji ni potrebno vsepovsod peči le čevapčičev in pleskavic. Ponašamo se lahko s kranjsko klobaso,” pravi Franc Jezeršek. Vse seje dogajalo pod skupnim motom, dati kranjski klobasi pravo mesto. Nenazadnje je kranjska klobasa, pa če je komu to všeč ali ne, naš najbolj poznan kulinarični proizvod v svetu. Torej se natančno ve, kaj so člani ŠD Sora ponudili na prireditvi Pomežik luni, kjer so tudi uradno razglasili rezultate ocenjevanja kranjske klobase.	Silvana Knok
Oglas
VAS BOLI GLAVA?
Težave z
ogrevanjem zaradi umazane cisterne?
Brez skrbi!
Brezplačna linija
080/21-50
-	čiščenje cisterne in dobava kurilnega olja
-	kurilno olje po konkurenčnih cenah
EKOL d.o.o., Laze 18a, 4000 Kranj, e-pošta: komerciala@ekol.si
Vzdrževanje in čiščenje cistern za kurilno olje
Z leti se v cisterni za kurilno olje lahko nabere določena količina usedlin, kot posledica:
-	Procesov staranja goriva
-	Rjavenja cisterne, če je le-ta kovinska
-	Drobnih nečistoč ob dobavi goriva (tudi, če v celoti izpolnjuje zahteve standarda)
Količina usedlin je odvisna od več dejavnikov:
-	Števila in količine dobav kurilnega olja
-	Starosti in stanja rezervoarja
-	Kakovosti dobavljenega goriva
Priporočamo nabavo goriva pri zanesljivem dobavitelju, ki lahko konstantno zagotavlja kakovostno gorivo in dobavo.
Za boljši izkoristek in izgorevanje priporočamo uporabo dodatkov h gorivu, ki jih nudijo distributerji kurilnega olja.
Če se vam pri delovanju kurilne naprave občasno pojavljajo motnje pri pretoku goriva,
je smiselno preveriti stanje rezervoarja, kar vam lahko opravi vaš serviser. Ker se usedline nalagajo na dno cisterne, je pomembno, da sesalni koš ne sega do tal cisterne, ker je s tem večja možnost dostopa nečistoč do kurilne naprave.
Če se nenapovedano pojavijo motnje zaradi nečistoč, bo potrebno cisterno izprazniti in gorivo prečistiti, nato pa očistiti še cisterno.
Če s kontrolo ugotovite prisotnost usedlin v rezervoarju in motenj še ni, je smiselno porabiti gorivo in pred naslednjim točenjem opraviti čiščenje cisterne.
S tem se izognete nenapovedanim motnjam in dodatnim stroškom čiščenja goriva.
Za pregled cisterne, predvsem pa čiščenje, izberite ustrezno in usposobljeno službo, ki lahko ustrezno odstrani tudi škodljiv odpadek, ki pri čiščenju nastane.
Priporočljivo je preverjanje prisotnosti nečistoč in čiščenje rezervoarja na 5 do 6 let.
Podjetje Ekol, d.o.o. Kranj je s strani ministrstva za okolje in prostor registrirano za opravljanje dejavnosti zbiranja nevarnih odpadkov. V sklopu dejavnosti podjetja je tudi čiščenje rezervoarjev v gospodinjstvu in industriji.
Postopek čiščenja:
-	Pregled sesalne garniture in kontrola dolžine cevi.
-	Prečrpavanje preostanka uporabnega goriva s filtracijo, ki odstrani trde delce iz goriva.
-	Prečrpavanje usedline in odstranitev nevarnega odpadka.
-	Čiščenje rezervoarja in črpanje pralnih sredstev.
-	Kontrola stanja rezervoarja.
-	Vračilo prečiščenega goriva v očiščeno cisterno.
-	Za vse dodatne informacije o nakupu kurilnega olja ali čiščenju cistern pokličite brezplačni telefon 080/ 21-50.
Rekreacija
Najbolj obiskan hrib v osrednji Sloveniji (4)
Obisk na Gori
Izgradnja visečega mostu iz Medna na Vikrče. Glavni pobudniki za ustanovitev SPD so bili šmarnogorski Piparji. Na gori so bili zvonovi že v 15. stoletju. Na Goro so hodili romarji, ljubitelji narave in planinstva. Med rednimi obiskovalci na Gori so bili tudi ”četrtkarji” ali ”ričetarji”.
Prava vrednota za Goro
Pravo vrednost je dobila železniška postaja v Mednem šele z izgradnjo pokritega visečega mostu (brvi) čez Savo. Vse do izgradnje prve brvi je čez Savo vozil čolnar, na katerega pa so dejali stari ljudje, da se nisi mogel kaj dosti zanesti, da ga boš dobil ob bregu ali pa ga priklical. Zaradi tega so se obiskovalci Šmarne gore raje odpravljali na Goro iz Tacna, čeprav so morali iz Šentvida peš.
Planinska organizacija ni imela denarja za izgradnjo tega objekta, zato je znani in prizadevni planinski delavec Josip Wester organiziral Prometno društvo Medno - Tacen in z UO že po dveh mesecih izvedel to zahtevno akcijo. Za vzdrževanje so in poravnavo dolga so morali nečlani v nedeljah in praznikih plačevati po I dinar mostnine. Med tednom je bil prost prehod. Tako je bilo vse do vojne.
Obiskovalcev tudi v času vojne na Gori ni manjkalo. Mnogi so na Goro zahajali, da so (Ljubljana je bila obdana z žico) lahko opazovali in gledali v Ljubljano. Na Gori se ni zadrževala nobena vojaška enota. Tja so zahajale samo posamezne patrulje ali kurirske ekipe.
Piparji - predhodnika SPD
Na Gori so se že v devetdesetih letih 19. stol. zbirali v najbolj popularni gostilni (po zaslugi velikega ljubitelja Gore in odličnega gostinca Miha, je to še danes) člani bratovščine Pipar-jev iz Ljubljane, ki so bili znani predvsem po ljubezni do pohodništva in planinarjenja in so nastali kmalu po letu 1880.
Bili so glavni pobudniki za ustanovitev Slovenskega planinskega društva. Izlet na Stol leta 1892 jih je tako navdušil, da so sklenili ustanoviti SPD. Leta 1895 so odprli spominsko knjigo, v katero so se vpisovali novi člani. Še tisto leto se jih je vpisalo 1425.
Seveda pa ti ljubitelji planinstva niso mogli mimo našega rojaka, rojenega pod samo Goro - Jakoba Aljaža, ki je največ doprinesel k slovenskemu planinstvu v tistih najbolj težavnih letih slovenstva. Zaradi vseh zaslug (kot graditelja koč, kapel, stolpa na Triglavu, glasbenemu delovanju ...) se mu je med drugim Glasbena matica iz Ljubljane leta 1934 oddolžila s spominsko ploščo v steni zvonika na Šmarni gori.
Najstarejši zvonovi na Gori
Prvi zvonovi so bila na Gori že v 15. stoletju. Prvim štirim se je nekaj stoletij kasneje pridružil takrat naj večji zvon, kije tehtal 5246 dunajskih funtov (okoli 2500 kg) in je bil takrat najtežji na Kranjskem. Kljub skromni tehniki, (11 parov volov in 200 mož) so ga pripeljali v dveh urah na Goro. Njihov prihod so naznanili s tremi topovi, ki so bili tam še iz časov turških vpadov na naše dežele.
Žal so sredi prve svetovne vojne (1. 1916) vse zvonove (4371 kg brona) odpeljali in jih pretopili v topove.
Deset let po vojni so v Ljubljani vlili nove zvonove. Največji je žal počil in danes "ne
poje” več. Kasneje je na Goro "prišel” zopet največji zvon (tehta 3872 kg), ki ga je podaril Janez Blažič.
Od ljubiteljev do rekorderjev
Že v prejšnji številki smo zapisali, da so se nekdanjim romarjem vse bolj pridruževali pohodniki in ljubitelji planin. Že krajem 18. stoletja so pričeli posamezniki redno zahajati na Goro. Prihajali so iz Ljubljane in njene okolice. Mnogo znanih ljudi od trgovcev (France Kadilnik ...), umetnikov (Prešeren, Vodnik ■••žira. profesorjev (Josip NVester ...) in še bi lahko naW števali.
Posebne vrste rekorder je bil kustos botaničnega inštituta na ljubljanski univerzi Rajko Justin, ki je sleherno jutro prepešačil pot izpod Golovca v Ljubljani do vrha Gore in nazaj in 365-krat v enem letu. Danes postavljajo rekorde iz Tacna ali Vikrč na vrh in nazaj - potem pa v avto. Žal je pri 72 letih tragično končal na Triglavu.
"Četrtkarji ali ričetarji”
Eden izmed znanih obiskovalcev Gore, prof. dr. Metod Dolenc je Goro ljubil predvsem zaradi neposrednega prehoda iz ravnine v strm breg, kar da telesu in mišicam zadosten razgib, nudi krasen razgled in ima na vrhu odlično gostilno, ki je ni para v hribih. Izbral je četrtek za obiske, kajti ta dan so se na Gori zbirala ljubljanska "kampa” upokojencev, ki so sem prihajali na že takrat znani ričet. Seveda so se njir^ radi pridružili tudi drugi. Vedno so hodili skupaj. Vedno vesel in nasmejani Furlan, ki je še Janka Mlakarja učil na Grabnu, je bil starešina te bratovščine. Kljub visoki starosti so prihajali peš iz Šentvida ali iz Ljubljane na Goro in popoldne nazaj.
(Konec) J.J.
TRGOVINA Z MATERIALOM ZA ROČNO DELO
H	jt Trgovina za ustvarjanje
MOJSTER	10m	Nudimo vam širok Izbor:
n BKtJfiTJ	'	* . ^Vo	' e vse za šivaoje (pozameotarija)
MlittrJ	|---n N	• voloaiogobelioi
BEfinm	• material« za izdelovanje nakita (pertiee, različne
žičke, trakovi, zaponke in drugo)
•	oblikovalnih materialov (masa DAS, FIM0, različne gline, plastelini in pripomočki za oblikovanje)
•	papir različnih dimenzij, oblik, barv in gramatur, voščilnic, kuvert ter slikarskih blokov
•	suhih, vodenih, oljnih, akrilnih in tempera barvic več kakovosti znanih proizvajalcev...
•	aranžerski material
•	ustvarjalne delavnice bodo ob sobotah, pričnejo se v oktobru, informacije po telefonu: 01 3613 463
Gorenjska c. 13,
1215 Medvode
http://hobimojster.naspletu.com, Del. čas: pon - pet.: 9,-19. ure, sob.: 8.-12. ure
TRGOVINA S POZAMENTERIJO
NOVO ODPRTO
VABLJENI V PRIJETEN AMBIENT OB NUDENJU RAZNOVRSTNIH PIJAČ IN PRIGRIZKOV.
JUTRANJA KAVICA ŽE OD 6. URE DALJE.
Kraji in ljudje
Ocenjevalci "lepega in gostoljubnega” pri nas
Sredi avgusta so se elani vseslovenske ocenjevalne komisije srečali na delavnem posvetu v Medvodah. Njihova naloga je oceniti najlepše kraje v vsaki regiji in poiskati zmagovalca med najbolj urejenimi in gostoljubnimi kraji v Sloveniji. Projekt Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna je v polnem teku.
Delovni sestanek v Medvodah je potekal pod vodstvom podpredsednika Turistične zveze Slovenije Lojzeta Šosterja. Kljub odsotnosti nekaterih članov komisije, ki so na dopustu, pa so se dogovorili, kako bo potekalo nadaljnje ocenjevanje.
Akcija izbiranja najbolje urejenih in gostoljubnih krajev v Sloveniji poteka že dvajset let. "ribližno 6000 slovenskih krajev je razdeljenih v sedem kategorij, vsako posebej komisija oceni ter izbere zmagovalca. Projekt je eden od načinov, kako prispevajo k večji kakovosti in kulturi življenja, hkrati pa spodbujajo tudi razvoj turizma in gostoljubnosti. Poleg samih krajev pa med drugim pozornost namenijo tudi
posameznim objektom, okolici šol, kmetijam, gospodarskim objektom, morskim, rečnim ter jezerskim obrežjem in spomenikom. Projekt ima vsestranski pozitiven vpliv na razvoj turizma v Sloveniji in na urejenost okolice.
Lojze Šoster je poudaril, da se ljudje radi odzivajo na to akcijo ter se trudijo, da bi bil njihov kraj čim lepši in turistično donosen. Po njegovih besedah se tudi po zaslugi tega projekta turizem v Sloveniji bolje in hitreje razvija. Urejenost okolice pa ni edini cilj projekta, saj med drugim ocenjujejo tudi gostoljubnost ljudi. Po Šosterjevem mnenju je prav gostoljubnost tisto, kar obiskovalci najbolj iščejo pri nas.
"Medvode so zelo razvijajoč se kraj. V zadnjih letih je bilo tu zgrajeno veliko novega in je tudi zelo lepo urejeno. Nekateri vaši kraji pa pridejo v poštev tudi za najvišja priznanja,” je še poudaril podpredsednik komisije.
Rezultati projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna bodo predvidoma znani v oktobru. Najbolje ocenjeni kraji pa bodo nato sodelovali v mednarodnih projektih.
Novo vodstvo na PO Medvode
Tudi tokrat se je držala medvoškega policijskega oddelka tradicija, po kateri komandirji "vladajo” le kakšno leto, dve, nato pa
IN#	SlheFei
Dušan Mikolčevič, komandir PO Medvode
odidejo na višja delovna mesta. V začetku poletja nas je o svojem odhodu obvestil Igor Hrastnik in nam predstavil svojega naslednika Dušana Mikolčeviča.
Dušan Mikolčevič, pred prevzemom mesta komandirja na PO Medvode je delal kot pomočnik komandirja v Kamniku, pred lem pa več let opravljal naloge policista, kasneje pa še kriminalista na policijski postaji v Šiški, se je do sedaj že dobro spoznal z delom v Medvodah. Malo so mu pomagale tudi izkušnje z obvezne prakse, ki jo je opravljal na medvoškem oddelku, delo v Šiški pa večkrat zajame tudi akcije v naši občini, zato prav veliko uvajanja ni potreboval. Od svojih podrejenih pričakuje, da bodo delali še bolj zavzeto kot doslej, saj mu je eden največjih izzivov, da poveča varnost občanov. Na vprašanje, če bo tako kot njegovi predhodniki kmalu odšel iz Medvod na drugo delovno mesto, pa seje Dušan Mikolčevič le zasmejal in dejal: "Ne, tega se zaenkrat ni bati.”
NP
AVTO MEDVODE.
d.o.o.
•	GotovimtLi odkup vozil
•	l*ropiN« vozil
•	Kredit na položnice
•	Leatting
Gorenjska c. 12, Medvode
te|./fax: 01/36 11 fid www.avtomedvode.com gsm: Oti ddt) 57»	n.,.....
TRGOVINA TRAMA
(nasproti BC Medvode)
JENKO MARIJA, s.p.
Kržišnikova ulica 10. Medvode
SE PBIPOBOČAM!
tžrtnanja »
38kO?maiv^
Rozman Mariin s.p., Sp Pirniče 41 b, Medvode	' " ..
NUDIMO VAM:
•LONČENE
KRIZANTEME
• MAČEHE
tel.: 01/3621-878 gsm: 031/427-822 gsm: 041/211-855
V______________y
ZG. PIRNIČE, tel.: 01/362 30 77
Comix. d.o.o.. Zgornje Pirniče 101, Medvode
TEHNICNO-GRADBENA TRGOVINA
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 12. ure in od 13.30 -19. ure, v soboto od 7.30 -12. ure
KANALETA Z REŠETKO HAURATON
NA ZALOGI ŽE OD 3379,00 SIT/M AKCIJA ŠE DO 15. 9.
• ZAŠČITE LESA PROTI LESNIM ŠKODLJIVCEM.
ZCatarstvo 'Trtnik
'Mtdvodi
Seškova c. 9 1215 Medvode,
DELOVNI ČAS:	tel.: 01/361 1694
PON. - PET.: 9.-18. ure SOBOTA 9. - 12. ure
• PESTRA IZBIRA NAKITA • POPRAVILO NAKITA S OBLIKOVANJE IN IZDELAVA NAKITA PO VAŠI ŽELJI S 35 LET TRADICIJE • UGODNE CENE
ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM!
Ples za vse generacije tudi pri nas
Plesni klub Mirandance, pod okriljem katerega pleše tudi trikratni pionirski prvak Matej Pritekelj iz Pirnič, letos začenja s svojimi dejavnostmi (hip hop, latino, tehno in klasični plesi) tudi v OŠ Pirniče, OŠ Smlednik in OŠ Medvode. Hkrati pripravlja plesne delavnice za predšolske otroke v vseh enotah Vrtca Medvode, za odrasle pa plesne večere v Gostilni Mihovec in začetne plesne tečaje v OŠ Pirniče. Miran Pritekelj, plesni trener, učitelj in sodnik, bo v medvoške šole poskušal prinesti nekaj razpoloženja, ki se sicer poraja na Šolskem plesnem festivalu, ki se prek šolskega leta odvija pod okriljem Plesne zveze Slovenije in Zavoda za šport. Vse informacije na: 031 73 25 80 ali na www.mirandance.com.
Zahvala
Družina Jeraj iz Smlednika se zahvaljuje gasilcem, prijateljem, sorodnikom in prav vsem, ki so jim pomagali pri gašenju požara in urejanju pogorišča.
Hvala!
GOSTILNA IN PICERIJ#
Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto
• Pice iz krušne peči s • Kosila	|
• Jedi po naročilu	§
Dostava hrane na dom 04 250 11 69. 041 581 327
DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!!
Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika, klimatske naprave,
BOSCH servis
PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS!
AVTO JAMNIK, d.o.o.
AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA
Sp. Senica 19c	tel.: Dl/3611279
1215 Medvode	GSM: 041/568-353
e-mail: grega.jamnik@email.si
Baletna šola Stevens delavno tudi poleti
Baletna šola Stevens, ki že peto leto deluje pod vodstvom priznanih baletnikov Nene Vrhovec Stevens in Andrewa Stevensa, tudi med počitnicami ni mirovala. V avgustu so pripravili strokovni seminar v Vita centru v Naklem, udeležili pa so se ga ukaželjni baletniki iz vse Slovenije, med njimi tudi Medvoščani. "Želeli smo omogočiti mladim aktivne počitnice, da ne bi samo sedeli pred televizorji in to nam je z organizacijo tega seminarja, tu v Vita centru, kjer so prostori z ogledali skorajda idealni za nas, tudi uspelo,” je zadovoljna poudarila Nena Stevens. Za svoje veselje ima še en razlog, njihova baletna šola, s sedežem v Medvodah, seje po več uspešnih nastopih na območnem in medobmočnem srečanju uvrstila v ožji državni izbor, ki bo potekal v Velenju sredi meseca oktobra.
Za mlade, ki si želijo naučiti klasičnega baleta, pa še ni prepozno. Dečke in deklice, ki so že dopolnili šest let, vabijo k vpisu v baletno šolo, kjer se bodo pod strokovnim vodstvom veliko naučili, nastopali in lahko opravili tudi izpite, s katerimi se učencem priznajo spričevala republike Slovenije. Uvodni sestanek bo v torek, 14. septembra, ob 16.30 v OŠ Preska. Več informacij dobite na telefonski številki 031/735 805.	NP
Rezervirano za razvedrilo (7)
Spomin na mladost
Prijatelja se po desetih letih srečata in obujata spomine na mlada fantovska leta.
"Ti, si bil takrat, ko si prosil svojo sedanjo ženo za roko, kaj razburjen?”
"Ne, če bi pa vedel, kako bo, bi bil pa gotovo močno razburjen.”
Pri slikarju
K starejšemu slikarju pride mlada dama z željo, da jo portretira. Slikar je takoj pripravljen, da željo izpolni. Tedaj pa mladenka izrazi željo, da ji napravi malo manjša usta, kot jih v resnici ima in to je pripravljena doplačati.
Slikar ji željo potrdi in dopolni: "Gospa, če želite, Vam pomanjšam še kaj drugega.”
Zakonski pogovor
Žena oponaša možu: "Vse je moje, da veš: avto, hiša, pohištvo, gospodinjski stroji, obleke! Le kaj si sploh imel, preden si me vzel, to bi rada vedela?”
"Miiir!” odgovori mož.
Posebno znamenje
Žena pridivja na policijsko postajo in hiti dežurnemu policaju razlagati: "Mojega moža že dva dni ni domov, gotovo si je kaj hudega storil.”
"Ali mi lahko poveste kakšno znamenje vašega moža, po katerem ga bomo spoznali, če kje najdemo njegovo truplo?”
"Lahko, gospod policist: jeclja in vseskozi mežika.”
Slabo počutje
Hčerka: "Danes ne morem v šolo.”
Mati: "Zakaj ne moreš v šolo?”
Hčerka: "Ker se ne počutim dobro.”
Mati: "Kje se ne počutiš dobro?”
Hčerka: ” V šoli, pri matematiki.”
Rešitve ugank iz prejšnje številke Sotočja:
1.	Šaljiva uganka: Posel
2.	Ista stvar: Osel - Osla
3.	Dnevi v tednu: Opekarna
4.	Država v državi: Češkoslovaška
5.	Posetnica: Poljedelec
Iz zdravniške ambulante
Zdravnik: "Kaj pa Vam je?”
Pacient: "To bi tudi jaz rad vedel, zato sem prišel k Vam.”
Zdravnik: "Tako, zdaj pa globoko dihajte in trikrat recite triintrideset.”
Pacient: "Devetindevetdeset.”
Pogovor pred volitvami
Janez: "Kako sem Ti bil včeraj všeč, ko sem ljudem na zboru razlagal pozitivne strani kapitalizma?”
Peter: "Tako, da sem od sinoči dali e socialist.”
Brez imena
"Lepa Vidica, zdi se mi, da Ti s svojo ženitvijo preveč hitiš. Kako pa je ime temu tvojemu ženinu?”
"Njegovega imena res ne vem, vendar pa vem, v kateri politični stranki je predsednik.”
Uganke	^
Uganke:
Posetnica
MIRZA DELOMIN
Kateri poklic opravlja omenjeni strokovnjak?
Premikalnica
SLAP
KOLOVRAT
ČIPKA
NIL
LIPANJ
CEVOVOD
HLAPEC
Po premikanju gornjih besed dobite v dveh navpičnih vrstah ime kraja in dogodka, ki se je zgodil v 20. stoletju v naši občini.
Vžigalice
Iz treh celih vžigalic in ene tretjine četrte vžigalice sestavi število, ki je večje od tri in manjše od štiri.
Športno društvo Sora
Šport
Pomežik luni za športni park
Prvi kolesarski vzpon na Osolnik in rajanje s Čuki. Prvi "tradicionalni” Pomežik luni v Sori.
Vse za novi športni park.
100 kolesarjev na Osolniku.
Prvi kolesarski vzpon na Osolnik v organizaciji Športnega društva Sora je bil športno obarvani uvod v družabno, družinsko obarvano prireditev Pomežik luni v zadnji avgustovski soboti. Izkupiček s prireditve bo še en doprinos športnega društva k izvedbi načrtovanega športnega parka v Sori. Čeprav je bilo vse skupaj prvič, organizatorji že tokrat obtjubtjajo, da ne zadnjič. Tako kolesarjenje kot v nadaljevanju rajanje s Čuki je bilo dobro sprejeto in dobro obiskano. Na Osolnik se je povzpelo natanko 100 tekmovalcev in tekmovalk. Slavila sta Simon Alič jn Tina Hižar. S Čuki pa je rajalo 4 tisoč ptrok, staršev...
"Zelo naporno je bilo. Sem mislil, da bo lažje, pa meje makadam utrudil,” je bil komentar prvouvrščenega na 1. kolesarskem vzponu na Osolnik Simona Aliča iz Poljanske doline, trikratnega zmagovalca vzpona na Katarino. Za 5,6 kilometra dolgo progo, slabo polovico makadamske, od Hiše kulinarike Jezeršek do Kmetije odprtih vrat Rožnik na Osolniku je potreboval le 20 minut in 37 sekund. "Kjerkoli je klanec, sem zraven,” je še dodal.
"Težka je tale proga. V začetku zelo strma, da je potrebno počasi začeti in potem stopnjevati. Zaenkrat mi še ni uspelo prehiteti Aliča, letos je še premočan. Mogoče drugo leto," si je obljubil drugouvrščeni Metod Žagar iz Medvod, ki vedno, ko nima kaj "športat” čez dan, sede na kolo.
Še najbolj pa seje zmage veselila Tina Hižar, ki je s časom 26 minut in 45 sekund prehitela vse kolesarke in seveda pomedla tudi z množi-o kolesarjev. "Čeprav konkurenca ni bila pre-uda, sem te zmage nadvse vesela prav zato, ker sem v letošnji sezoni tako malo tekmovala. Pomeni, da se vračam nazaj. Že sicer pa sem si želela enkrat tekmovati tudi z gorskim kolesom,” se je veselila Hižarjeva, ki se je morala
Rezultati 1. tradicionalnega kolesarskega vzpona na Osolnik:
Ženske do 30 let: 1. Tina Hižar (26:45),
2. Renata Podviz (29:13), 3. Lidija Zgaga (37:58); ženske nad 31 let: 1. Edita Šolar (29:01), 2. Lidija Praprotnik (32:52), 3. Milena Gaber (33: II);
Fantje do 15 let: L Miha Šubic (26:27),
2. Gašper Bohinc (29:07), 3. Dejan Jenko (30:31); moški (16 - 25 let): 1. Janez Justin (21:26), 2. Mohor Vrhovnik (22:04), 3. Andrej Tehovnik (22:10); moški (26 - 45 let): 1. Simon Alič (20:37), 2. Metod Žagar (21:03), 3. Jože Zakotnik (21:55); moški nad 45 let: L Matej Mihovec (24:26),
2. Stanko Gaber (25:38), 3. Stanko Lavrisa (26:25).
zaradi poškodb kolena in Ahilovih tetiv odreči letošnji sezoni tekmovanj v gorskih tekih. "Prihodnje leto pa s polno paro naprej. Evropsko, svetovno prvenstvo in tako naprej,” je optimistična.
Tudi Matej Mihovec iz Sp. Senice, s časom 24 minut in 26 sekund najhitrejši veteran na tem vzponu, je bil zadovoljen z zlatom, saj je to še toliko slajše, ker je dobljeno na domačem terenu. "Na našem Osolniku,” je dodal 53-let-ni tekmovalec, ki se z gorskim kolesarjenjem bolj "intenzivno rekreativno” ukvarja zadnjih deset let.
Razglasitev rezultatov v posameznih kategorijah in podelitev medalj, prehodnih pokalov in nagrade 50 tisoč tolarjev za zmagovalca in zmagovalko v absolutni kategoriji, le to je opravil naš priznani kolesar Zoran Klemenčič, je bila kasneje na družabni prireditvi Pomežik luni, katere čisti izkupiček gre za novi športni park v Sori. "Komentar? Fantastično! 100 tekmovalcev, čas pod 21 minut, pa to je največ, kar smo lahko pričakovali na 1. tradicionalnem kolesarskem vzponu na Osolnik. Sledil mu bo drugi, pa tretji in tako naprej. Ni bojazni za športni park v Sori,” je bil zadovoljen Primož Plešec v imenu organizacijskega odbora za kolesarsko dirko, ki je prejemal same čestitke.
"Po prvih ocenah je vrednost načrtovanega športnega parka okoli 10 milijonov tolarjev. S pomočjo medvoških in sorških podjetnikov
smo že zbrali in upam, da bomo še zbrali precej sredstev, računano tudi na pomoč občine Medvode, doprinos našega športnega društva pa je tudi čisti izkupiček z nocojšnje prireditve. Ko bomo potegnili črto, verjamem in upam, da bo to milijon tolarjev. Športni park v neposredni bližini šole bo sestavljalo obnovljeno igrišče za mali nogomet, igrišče za odbojko na mivki in otroška igrala. Je projekt za nadaljnjih pet let,” pravi Luka Jezeršek, predsednik ŠD Sora, ki povezuje več kot 100 članov.
"Pomežik luni je projekt sorške mladine, ki je tako dokazala, da zmore organizirati tudi tako zahtevno prireditev, na kateri se je zvrstilo 4 tisoč ljudi. Več kot 60 mladih je sodelovalo pri pripravi in na sami prireditvi, na pomoč pa so nam priskočili tudi gasilci in kulturniki. Res so nam šli vsi precej na roko. Ko smo razmišljali, kako se lotiti zadeve, smo si dejali, da je bolje nič kot pa nekaj na pol. Odločili smo se za pravo družinsko veselico, na kateri smo ponudili tradicionalne slovenske jedi in pijače. Prodali smo 629 porcij kranjske klobase. Tudi vreme nam bi bilo težko bolj naklonjeno. Nekdo je dejal, da je vreme vedno na strani pogumnih,” je komentiral Jure Jezeršek, vodja prireditve, ki obljublja: "Čuki so že rezervirani za zadnjo soboto v avgustu leta 2005 za 2. tradicionalni Pomežik luni v Sori.”
Silvana Knok
Smarnogorski izziv - tekač ali kolesar
Kdo bo hitreje na Šmarni gori? Po letošnjem izzivu - 2:2 v moški konkurenci in 4:0 v prid
gorskim tekačicam.
Že četrto leto zapored, tokrat konce avgusta, je padla stava: ”Kdo bo hitreje od Zavrha po vozni poti do vrha Šmarne gore? Ali gorski tekač ali gorski kolesar?” Pogled v nebo pol ure pred začetkom in ugotovitev: "Deževalo bo, zmagal bo tekač.” Ko od dežja ni bilo nič, sprememba na stavnici: "Najbrž bo kolesar.” Med tekmovalci in tistimi blizu i\jih pa realna ocena: "Težka bo, odločale bodo sekunde!” Imeli so prav. Drugič v tradiciji Šmarnogorskcga izziva je slavil kolesar Jure Golčer (11:37). Le za dve sekundi je bil hitrejši od tekača Simona Zarnika. Gorske tekačice pa se ponovno niso dale. Slavila je Mateja Kosovelj (14:24).
Zmagovalec Šmarnogorskega izziva Jure Golčer.
Ideja za Smarnogorski izziv, v organizaciji Tekaškega kluba Šmarnogorska naveza in v sodelovanju s Kolesarskim Društvom lini Team in gostilno Ledinek, je padla pred štirimi leti. Tako gorski tekači kot gorski kolesarji so namreč menili, da za pot po vozni cesti od Zavrha do vrha Šmarne gore ne potrebujejo več kot 12 minut. Leta 2001 je bil najhitrejše na cilju gorski tekač Boštjan Novak, leto kasneje se je izziv zaključil v prid izzivanih, saj je zmagal gorski kolesar Jure Golčer, lansko leto pa je ponovno slavil gorski tekač, izkušeni Jože
Čeh. V ženski konkurenci so zmago doslej slavile le gorske tekačice: Mateja Šušteršič, Ines Hižar in Lucija Krkoč.
Letošnji izzivalci so bili: Peter Lamovec, deveti z letošnjega SP na Poljskem, Mitja Kosovel, lanskoletni svetovni mladinski prvak, izkušeni gorski tekač Jože Čeh, Sebastijan Zarnik, ki drži 1. mesto po petih tekmah za slovenski pokal, slovenski rekorder teka na Grintovec Andrej Mesner, nesporna slovenska kraljica gorskih tekov in 12. z letošnjega SP Ines Hižar, ki drži 1. mesto v slovenskem pokalu, osem let mlajša Mateja Kosovelj, ki ima podobne karakteristike v mladinski konkurenci, Lucija Kug«, koč, ki je tik za Matejo, in Anja Cerut. IzzvanSe*5 pa so bili: Robert Vrečer, aktualni državni prvak v krosu, Jure Golčer, tretji z lanskega EP, ki je povsem prestopil med cestne kolesarje, Rok Grilc, ki drži 2. mesto v slovenskem pokalu do 23 let, Matej Zalar, lanski državni prvak v vzponih do 23 let, Luka Kodra, letos najboljši gorski kolesar med mladinci, Nina Homo-vec, ki drži L mesto v slovenskem pokalu v disciplini kros, ter Ana Zupan in Polona Batagelj, obe med najboljšimi v krosu. Zaradi poškodbe je manjkala le Blaža Klemenčič, evropska prvakinja v krosu.
In kakšen je bil letošnji razplet za 350 tisoč tolarjev vreden nagradni sklad, katerega so bili, glede na dosežen rezultat, deležni vsi tekmovalci? Drugič v tradiciji Šmarnogorskega izziva je slavil Jure Golčer, ki je za dve oziroma za devet sekund ugnal gorska tekača Sebastijana Zarnika (11:39) in Jožeta Čeha (11:46).
V ženski konkurenci pa so bile vse gorske tekačice hitreje v cilju kot tekmice na kolesih. Prva je bila Mateja Kosovelj (14:24), sledili pa staji še Lucija Krkoč (14:26) in vidno utrujena od vrste tekmovanj Medvoščanka Ines Hižar (15:00).	Silvana Knuk
tv
medvede
promocijske cene izdelave reklamnih spotov, videopredstavitev ter multimedijskih predstavitev
Vso televizijsko in videoprodukcijo opravljamo s pomočjo najsodobnejše digitalne tehnologije.
Kabelska televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 1 2 12 15 Medvode http://www.tv-m.si/ e - m a i I :	info@tv-m.si
telefon:	36	19	5 8 0
trženje:	04 1	630	303
Z uporabo optičnih vlaken vam zagotavljamo kakovostne rtv signale in priklop na kabelski internet
Nove programske vsebine samo v septembru Kuhajmo volilni golaž
TROPSKA RASTLINA Z MESNATI-Ml LISTI
NAŠA SMUČARSKA TEKAČICA (NATAŠA)
ARAD,
IRIAN,
KALA,
KRAČMAN
IZDELO-
VALEC
KRTAČ
PROPA-
GANDA
MILAN
DEKLEVA
IGRALKA
RINA
PRILETEN
ČLOVEK
NA SLIKI UPODOBLJENA POKRAJINA
OPERNA
PEVKA
TEBALDI
TINKARA
KOVAČ
MESTO V ROMUNIJI
HIŠA
(POG.)
HRV. NOGOMETAŠ (GORAN)
HRVAŠKI
OTOK
KRACA,
ČAČKA
ERBIJ
NEKD. AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS)
NEPROFE-
SIONALKA
NAPRAVA, KI ZAZNA PREHITRO VOŽNJO
PESNIK
RIME.
RIMAČ
OSTRO-
STRELEC
PEVKA
HORVAT
OLIVER
TVVIST
TV
VODITELJ
(MATJAŽ)
ORANŽADA
SORODNIK PO OČETOVI STRANI
PERNATA
ŽIVAL
Nagradna križanka FRIZERSKEGA SALONA MEDVODE in VIDEOCENTRA MEDVODE
Srečnim nagrajencem podarjamo tri enakovredne nagrade: MODNO STRIŽENJE Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do 24. septembra 2004 na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v Turističnem društvu Škofja Loka oz. v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
Za vaš urejen videz v našem salonu uporabljamo samo najboljše:
VIDEOCENTER MEDVODE
. i,',i ,L,	.
f
1 ■
II. ih N KOI E	HI NI
t \W MPM\\ ZlllW|()lK
HLADNI VRH
COL D MOUNTAIN
REvifiN TIGI Kadus
"NOVO" BAIMAIN "NOVO”
najkakovostnejši 100 % naravni lasje
-	za povečanje volumna vaše "frizure”
-	za podaljševanje
-	kot dodatek "frizuram” za posebne priložnosti
-	za bolj "odštekan" videz
ir
rač#nw«»s*» rmMtattE
sroKtrvr
Romana Rupnik - Čavič, s p.
^ ^ POUČEVANJE IVI* TUJIH JEZIKOV
(AN - NE - IT - ŠP - FR - RU - LAT - SLO - ARAB)
INTENZIVNI TEČAJI ZA:
•	OTROKE (začetni, nadaljevalni)
•	UCENCE (začetni, nadaljevalni, utrjevanje učne snovi, inštrukcije)
•	DIJAKE (začetni, nadaljevalni, utrjevanje učne snovi, priprava na maturo)
•	ODRASLE (od 1. do 7. stopnje obnovitveni, poslovni, individualni, za gospodarske družbe)
•	UPOKOJENCE (začetni, nadaljevalni)
prof. Meta KONSTANTIN KUMER, s.p.
Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka tel.: 51 50 590, faks: 51 50 592 e-mail: meta.konstantin@siol.net
--------- www.mekon-loka.si -------------
Vrtnarstvo CVETKO, do
SPODNJE PIRNIČE 43A, MEDVODE 041 /621-175	051/33 77 99
Izjemna ponudba MAČEH
NUDIMO TUDI KRIZANTEME, TRAJNICE, CIKLAME IN ZELENJAVO
ljudska Univerza Škofja Loka
Podlubnik la 4220 Škofja lok a
tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 0K 88 www.lu-skofjaloka.sl
Vpisujemo v programe za pridobitev izobrazbe:
FAKULTETA ZA UPRAVO Visokošolski strokovni študijski program JAVNA UPRAVA
Vpisni pogoj: zaključni izpit v kateremkoli srednješolskem programu ali poklicna matura ali matura.
Prijave za vpis v 1. letnik bomo zbirali od 1. do 5. oktobra, če bodo še prosta mesta.
FAKULTETA ZA MANAGEMENT L Visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT
Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka.
Fakulteta za management razpisuje 1., 2. in 3. letnik izrednega študija v Škofji Loki.
Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana katerakoli štiriletna srednja šola, za vpis v 2. letnik končana višja strokovna šola (programi Poslovni sekretar, Komercialist, Gostinstvo in Tlirizem) s povprečno oceno najmanj 8, za vpis v 3. letnik končana katerakoli višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1.1994).
Prijave za vpis v 1. letnik bomo zbirali od I. do 5. oktobra, če bodo še prosta mesta; za vpis v 2. in 3. letnik jih zbiramo že sedaj.
2. Specialistični študijski program MANAGEMENT
Diplomanti pridobijo strokovni naslov specialistAka managementa.
Vpisni pogoji: dodiplomska visokošolska izobrazba katerekoli smeri, povprečna ocena najmanj 7 ali dve leti delovnih izkušenj ter znanje enega od svetovnih jezikov.
Program traja 1 leto in obsega 6 predmetov; diplomanti tega programa, ki bodo imeli povprečno oceno najmanj 8, se lahko prihodnje leto vpišejo v 2. letnik magistrskega študijskega programa Management.
Prijavo je potrebno poslati najkasneje do 15. 9. na Fakulteto za management v Koper.
VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK PRODAJALEC EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI)
BOLNIČAR - NEGOVALEC ADMINISTRATOR
Mn
Vpisni pogoj za program Ekonomski tehnik - PTI je končana šola za prodajalca, poslovnega tajnika ali administratorja. Za vse ostale srednješolske programe je pogoj končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v zgoraj navedene poklice.
Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto.
S predavanji pričnemo septembra.
SOCIALNI OSKRBOVALEC NA DOMU
program za pridobitev poklicne kvalifikacije Socialni oskrbovalec na domu
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Vpisni pogoj: izpolnjena osnovnošolska obveznost Šolanje je brezplačno.
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
Tečaji angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine, španščine in ruščine vseh stopenj za odrasle, dijake in učence Začetek: oktober 2004
Informacije: 04/506 13 60,506 13 70,506 13 80, 506 13 06