SvüfodkC VÓImC
Št. 2. - Celje, 8. avgusta 1945
PRILOGA „NOVE POTI
1
Dokazali smo svojo pripadnost k OF
Veličastni volivni uspehi:
v okraju Celje-mesto	98,51 odstotkov
v okraju Trbovlje . . .	98,60 odstotkov
v okraju Vransko . . .	95,68 odstotkov
v okraju Slovenjgradec	95,46 odstotkov
upravičenčev
Okraj Celje-mesto:
Kraj
I.	č e t r t . .......697
II.	četrt . . ......480
III.	č e t r t.......1.097
IV.	č c t r t........736
Dobrova-Lokrovec. . . 362
Lopata ........131
Zavodna........394
ZagradPečovnik . . . 504
Z g. Hud inj a......550
G a b c r j e.......1.180
Ostrožno . . . . . . . 413
Lava .........353
Novavas. . . . . . . . 464
Lisce .........302
Ložnica - MedlogBabno 502
Dolgo polje......478
S p. H u d i n j a . . . . . . 605
Čret..........460
Sv. J o ž e i. . . . . . . . 555 Polule-Breg-Košnica .. 438
oddanih glasov
695 473 1.064 729 362 131 387 484 540 1.148 413 353 460 288 502 478 581 452 542 436
v odstotkih
99.66 98.75 97.02 98 100 100 98.22 96.15 98.2 97.29 100 100 99.15
95 100 100
96
99.40
97.6
99.77
Skupaj .....	10.701	10.518	98.51
Okraj Slovenjgradec :			
S1 o v e nj g ra d e c mesto	817	797	97.42
Dovže, . . . , . . .		348	99.2
Legen ........		279	76.86
Mislinja.......		376	99.20
j£raj	upravičencev
Št. 111........ . 241
Golavabuka......322
Skupaj ... . 2.472
Okraj Trbovlje:
Trbovlje (mestni od bor) 7.612 Zagorje (mestni odbor) 3.844 Hrastnik (mestni odbor) 2.598
Gabersko...... . 319
Bar no.............257
Loke-Kisovec . . . . 1.094
K1 e k .........298
Kotedrež........426
čeče. . . . . . . . . . 456
Prapretno.......188
Dol pri Hrastniku . . . 701
Sv. Ur h........184
Bevško.........276
Skupaj .... 18.253
Okraj Vransko
Vransko....... .	467
Brode.........133
Prekopa........378
Loke.........499
Sv. Jurij........515
Grajska vas . . . . . .	198
Gomilsko...... .	316
P a r i ž 1 j e........278
Skupaj.....2.784
oddanih glasov
241
322
v odstotkih
100 100
2.363
95.46
7.472	98.1
3.712	96.5
2.564	97
314	98.3
257	100
1.090	99.7
298	100
426	100
446	98
186	98.9
694	99
184	10G
276	100
17.919	98.6
445 133 368 491 486 197 284 252
95.2 100 97.35 98.39 94.31 99.49 89.87 90.64
2.656
95.68
Celje v znamenju svobodnih volitev
Volivna nedelja. Prvi sončni žarki pozdravljajo slavnostno okrašeno mesto. Povsod se vijejo zastave, velike in majhne, cvetje, zelenje in transparenti poživijo sliko. Po ulicah kjer slovenski človek še pred nekaj meseci ni smel govoriti materinega jezika, po mestu, nad katerim so še pred skoraj pol leta ležale težke krvave sence, danes koraka svoboden narod k svobodnim volitvam.
Ko se ozreš proti Mariborski cesti, jih vidiš: žene, mladino, sindikalne organizacije s svojimi zastavami. Na čelu koraka železničarska godba. Kljub zgodnji jutranji uri, — ravnokar je odbilo šest, — so ulice že polne življenja. S srečnimi, veselimi obrazi pozdravljajo ljudje povorko. Belo modro rdeče se vije nad njihovimi glavami. Godba, petje, vzkliki. »Živele svobodne volitve!« »Živel maršal Tito!« Začuje se visoki glas mladinke skoraj istočasno z baritonom starega delavca: »Živela enakopravnost žena!«
V Mladinskem domu je živahno
vrvenje. Pri veliki mizi, kjer označujejo kandidatne liste, skoraj ni prostora. Na vogalu stoji delavka in vrti svinčnik v roki. Ne more se odločiti, ali bi izvolila tega ali onega. Najraje bi vse, saj jih vse pozna in ne more reči, da bi bil eden slabši od drugega.
Mlad človek stopi pred volivno komisijo: »Pred nekaj dnevi sem se vrnil iz pregnanstva. Volil bi rad!«
»Zdravo, tovariš! Seveda lahko voliš, saj te vsi poznamo!«
V izmučenem obrazu mu žarijo oči, ko seže po kandidatni listi. Povsod, kamor pogledaš, vidiš srečen nasmeh, sproščenost. Vsi se zavedajo zgodovinskega pomena tega dne.
Do desete ure dopoldne ima II. in IV. kvart 50 odstotkov, Dolgo polje celo 80 odst.
Zopet začuješ pesem. Dijaki in dijakinje korakajo z zastavo in napisi strnjeno na volišče. Ni človeka, ki mu ne bi toplo prevelo srce ob pogledu na mladino, ki si je ramo ob rami s starejšimi priborila svoje pravice.
Pred volivnimi skrinjami se vrstijo ljudje vseh slojev.
V Lopati so se kmetje pet ali šestkrat pripeljali z okrašenimi vozmi in harmonikarji. Partizanske in narodne odmevajo po okoliških gričih. Skupina moških je prišla peš. Na čelu koraka najstarejši kmet vasi. Pred vratmi volišča stoji častna "straža: pionirčki z lesenimi brzostrelkami. Nepremično in resnih obrazov stoje in le, če pokažeš legitimacijo, smeš vstopiti. V kotu pri mizi sede kmečke ženice. Vsaka ima pred seboj kandidatno listo, ki jo ljubosumno zasenči z roko, da soseda ne bi videla, koga je izvolila, fotem si popravi ruto, zategne predpasnik, pogladi gubice na obleki in vsa prevzeta od slavnostnega trenutka z utripajočim srcem vrže skrbno zloženi listič v skrinjico.
Stara ženica si z rokavom obriše solzo: »Sedaj sem pa le še dočakala, da volim, predno grem na oni svet.« In oprta na vnuka-partizana zapusti volišče.
Predsednik volivne komisije vpraša sivolasega očka: »Pa veste, kako se voli?«
»Seveda vem«, pokima, »kljukce se dela. Veste, jaz bi pa raje križce. Sicer je pa vseeno. Glavno, da si bomo najboljše ljudi izvolili, ne?«
Iz kota pri mizi se začuje prestrašen vzklik mladega dekleta; »Ježeš, sedaj sem pa enega odbornika preveč podčrtala! Prosim, dajte mi nov listek!« Poleg nje drsi kratkovidna ženica s prstom po listi in kima: »Ja, ja, sedaj pa prvič v življenju tudi me volimo ...«
Ob štirih popoldne je skoraj na vseh voliščih volilo že preko 90 odstotkov volivnih upravičencev. Ponekod, kjer so ljudje, ki zaradi bolezni ne morejo zdoma, pride član volivne komisije v hišo, kakor na Dolgem polju, kjer je neka tovarišica s kolesom obiskala bolnike in doprinesla 2 odstotka. Drugi so skoraj vsi v strnjenih skupinah prikorakali: AFŽ, mladina, nameščenci, delavci posameznih tovarn.
In komur si pogledal v oči, naj bo kmet ali delavec, uradnik ali inteli-lektualec, vsak ti je v pogledu odkril svojo notranjost, en sam občutek je združil vse: »Naša, naša svobodna slovenska zemlja!«
Z delom so proslavili svoj največji praznik
Z 98,6 odstotki so se naši revirji izrekli za novo Titovo Jugoslavijo
Težka štiriletna borba ni prešla neopaženo preko revirskega človeka. Okupatorjev fašistični teror mu je dokazal, da si bo mogel, kot ves slovenski narod, svobodo in pravico priboriti le z močno organizacijo in oboroženo borbo. Naši rudarji so storili tako, vključili so se v organizacijo OF in sposobni za orožje so stopili v Narodno osvobodilno vojsko.
Dobro so se tedaj zavedali, da jim bo ta borba na življenje in smrt prinesla ne le svobodo, ampak da bodo z ustanovitvijo nove demokratične in federativne Jugoslavije dobili tudi tiste svoboščine in pogoje življenja, za katere so se v bivši Jugoslaviji leta in leta borili.
Osvoboditev izpod fašističnega jarma je zanesla prvi praznični val čez črne revirje. Oddahnilo se je tedaj staro in mlado: konec je suženjstva, konec strahu!
»Takoj na delo za obnovo!« je bilo prvo, kar so sklenili. Naša nova država mora biti močna, da bo v bodoče kos vsakemu morebitnemu napadu in da se nikdar več ne ponovi leto 1941. Treba pa se je tudi gospodarsko osamosvojiti, da bo zavladalo tako blagostanje, ki bo zadovoljilo prav vsakega državljana nove Titove Jugoslavije.
Obenem so postavili pred sodišče vse one verkšuce, vermane in narodne izdajalce, ki so za časa osvobodilne borbe naših rudarjev stopili na stran okupatorja in se s tem sami izločili iz slovenske skupnosti.
Sedaj pa je bilo treba začeti misliti na postavitev demokratične oblasti — na volitve.
Prvič v svoji zgodovini si bodo res lahko postavili ljudi iz svojih vrst, ljudi, ki bodo res delali za njih dobrobit. Na ta praznik so se naši revirji temeljito pripravili. Prav izčrpno so prerešetali na zborovanjih vsakogar, ki je kandidiral. Volivci in izvoljeni morajo biti pošteni in zavedni Slovenci, pa tudi ljudje, ki bodo delali za ljudsko korist.
»Tamle na hribčku, veste, je gorelo tako, da si v velikih črkah videl napisano T I T O ! Okoli po hribih pa je gorelo kar petnajst kresov. Pa, ko bi videli našo povorko z lampijončki in baklami,.. našo godbo, zastave, ! j rakete, streljanje... kaj takega še ne pomnimo v Hrastniku! Kaj pa danes, ste videli naše rudarje, ko so prišli z zastavo?«
»To sem videl. Kako veseli so bili! Svojo zastavo so imeli in godbo na čelu. Okrog devetih je to moralo biti, ali ne?«
»Da, da. Prav vsi so prišli z Ojstre-ga, Studencev in Ane. Popoldne pa pridejo žene iz kolonije, sem že videla, kako se pripravljajo. Tako lepo zastavo bodo imele, veste, ko prvič volijo, se hočejo malo postaviti. ,,« »A seveda, saj je to za njih res velik praznik!«
»Ne samo za nas žene ... za nas vse, vse rudarje je danes velik, velik praznik...«
Trbovlje
»Zdaj vidim, da ni padel zastonj!«
Čeprav nedelja in vse praznično: v slavolokih in zelenju, iz trboveljskih dimnikov se je močno kadilo,., obnova domovine zahteva od nas, da I proslavljamo naš največji praznik kar najveličastnejše z delom! Naši rudarji to razumejo, delali so in volili!
Nekaj mladink je stalo pred voliščem,
»Ali ste tudi ve volile?«
»A seveda, saj smo stare že osemnajst let!«
»Ali ste ve tako lepo okrasile volišča?«
»Tudi me smo pomagale! Zelenje in rože pa je nabral naš pionirski bataljon s svojim komandantom Gu-steljčkom! Tako pridni so naši trboveljski pionirji, Snoči so pri povorki tako strumno korakali, oboroženi do zob, komandanti in komisarji pa so imeli čine; ravno prejšnji dan so jim jih v ta namen našile naše pionirke!«
Iz volišča nam pride nasproti objokana ženica,
»Zakaj pa jokate, mamica?«
»Tako me je ganilo, kaj takega še nismo doživeli nikdar! Sedaj vidim, da mi sin ni padel zastonj!« Ponosna je bila na svojega sina.
Še sem pokramljal z mladinkami. Pravile so mi, kako so se pripravljale na volitve in kako veličastno je bilo včerajšnje zborovanje. Vse navdušene so bile. Ena od njih je bila danes na Čečah. Teto je našla ravno na volišču. Stara je že njena teta, pa ji je hotela pomagati.
»0, že vem, kako je treba voliti!« ji je rekla teta.
Ko pa ji je ponudila svinčnik: »Kar pusti, tudi tega sem prinesla že s seboj!«
Hrastnik
»Naj žive prve demokratične in svobodne volitve!«
Tako so brali volivci na slavoloku pred voliščem. Veseli, a resnih obrazov so prihajali, začrtavali kljukice pri kandidatih, ki so jim bili po godu in nato metali liste v volivno skrinjico.
Mamica, ki je slabo videla, me naprosi, da ji pomagam brati.
»Predsednik ,,.«
»Da, tega, tega! Ta je star borec za naše pravice; že v Jugoslaviji smo imeli veliko zaupanje vanj. A tedaj . . tedaj je bilo vse drugače; me sploh nismo smele volit, naši možje pa niso vedeli, koga volijo ...«
Še nadalje mi je pravila, koga naj podčrtam.
»Sami dobri ljudje so«, pravi.
»Kako pa ste se kaj pripravljali na volitve?« sem na koncu vprašal.
»Veste, našim kandidatom smo prav temeljito izprašali vest! Tudi takim, ki so se sedaj v borbi dobro zadržali. Nekdo je predlagal, da bi dali na kandidatno listo našega nekdanjega paznika, pa smo rekli, da je bil pretrd za nas. Mi hočemo res samo dobre ljudi.«
»Da, to ste pa prav naredili; pa tudi okrasili ste Hrastnik tako, da ga je veselje pogledati!«
»To so pa naši mladi naredili! Snoči, snoči, bi morali videti — morda ste bili tako poleg?«
»Ne, nisem bil, nisem utegnil priti!«
Nadaljnji
RAZPIS VOLITEV
Okrožni odbor Osvobodilne fronte Celje in Okrožna komisija sta sporazumno določila, da se bodo vršile volitve v Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okrajne narodno osvobodilne skupščine dne 15. avgusta 1945 v okrajih Celje-okolica, Ko-
njice in Gornji grad. Dne 19. avgusta 1945 se bodo začele vršiti volitve v okrajih Brežice, Kozje in Krško,
Okrožna volivna komisija je imenovala naslednje Okrajne volivne komisije:
za okraj Konjice:
Podlogar Rudolf, šolski upravitelj, Konjice Grubelnik R e z i k a, trgovka, Prihova Trobentar Rudolf, rudar, Knjiška vas Grum Martin, občinski tajnik, Loče Petrin Henrik, šofer, Konjice.
za okraj Brežice:
Rožar Nande, delavec, Brežice Knapič Janko, učitelj, Brežice Petan Franc, kmet, Brezina Koršič Ignac, kmečki sin, Arnova sela Pikic Slavko, delavec, Pavlova vas
za okraj Krško:
Urek Maks, rudar, Senovo Pinterič Vida, kmečka hči, Krško Vanič Franc, gostilničar, Krško Brence Rudolf, rudar, Senovo
Ivačič Franjo, sodni oficial vpokoju, Stara vas Viden
za okraj Celje-okolica:
Bostič Mirko, trgovski pomočnik, Teharje Jasenek Andrej, posestnik, Dramlje Ulaga Rihard, tehnik, Store Laurič Marjan, kmet, Teharje K i n c 1 Franc, trgovec, Sv, Jurij ob južni železnici
za okraj Kozje;
Penič Ivan, skladiščnik, Kozje
Kostanjšek Franc, kmet iz Drenskega rebra
Dominko Stanko, član odseka za izgradnjo narodne oblasti
Regvat Branko, trgovec, Pilštajn
Bračun Anton, delavec, Kozje
za okraj Gornjigrad:
Rup Franc, kmet, Gornji grad Zavolovšek Ivan, trgovec, Kropa Stiglic Anton, kmet, Radmirje Del e j a V i k t o r, krojač, Rečica ob Savinji Jankovič Slavica, nameščenka, Nazarje.
V	okraju Celje- okolica se bodo vršile volitve dne 15. avgusta 1945 v sledečih področjih:
Dramlje, Nova cerkev, Sv. Jurij, Ponikve, Goričica.
V	okraju Slovenske Konjice:
Ljubnica, Skalce, Skomarje, Ku-nigunda, Stranice, Čresnica, Ugo-vec in Zbelovo.
V	nedeljo dne 12. avgusta 1945 bodo volitve v sledečih okrajih:
Šoštanj Žalec, Laško, Sevnica in Šmarje.
V	okraju Šoštanj bodo volili tile kraji:
Sv. Andraž, Sv, Ilj pri Velenju, Paka in Pesje,
V	okraju Žalec:
kraji na desnem bregu Savinjp.
V	okraju Sevnici:
Lončarjev dol, Brezovo, Orehovo, Peci in Ledina. Poleg tega bodo nadaljevali z volitvami v sledečih okrajih:
Trbovlje, Vransko in Slovenjgradec. V Trbovljah bodo volitve v vseh krajih, ki niso volili v nedeljo dne 5. avgusta 1945.
V	okraju Slovenjgradec bodo volili kraji: Št, Vid, Sv. Miklavž, Podgorje,
Razbor, Stari trg, Straže, Dolič, Sv. Florijan, Sv, Lenart, Troblje, Pameče, Turiška vas in Šmartno. Na praznik 15. avgusta bodo zaključne volitve za okraj Slovenjgr,adec v krajih: Sv. Janž, Sele in Vrhe,
Predsednik Okrožne volilne komisije Celje:
Dr. Kukovec 1. r.	{
Sekretar Okrožnega odbora OF Celje: Lesar Jože 1. r.
Iz Vranskega okraja
Pretekla nedelja je bila za vasi Vranskega okraja velik praznik, naj-ačji v slovenski zgodovini, saj si je i;udstvo na svobodnih voliščih svobodno, tajno in na res demokratičen ^ način izvolilo svoje zastopnike v Narodno osvobodilne odbore. Ljudje so bili praznično razpoloženi. Vasi, v katerih so bile volitve, so bile okrašene z zastavami, mlaji, transparenti in venci. Povsod so mladinke tekmovale med seboj, da tudi na zunaj pokažejo, kaj doživljajo in kako pomemben je ta dan.
Svobodne volitve so imele močan odmev tudi v zadnji hribovski vasici, Kljub raznim težkočam, oddaljenosti in pomanjkljivega stika z ostalim svetom so hribovci pokazali, kako se zavedajo, da si naše ljudstvo na svobodnih voliščih kuje narodno oblast — boljšo bodočnost. Ljudstvo iz hribovskih vasic Zahomce-Ravne nad Vranskim, Šmiklavža in Črnega vrha nad Sv. Jurijem ob Taboru se je pripeljalo na okrašenih vozeh, z zastavami, pesmijo in godbo na volišča.
Partizanska mati
Za mizo sedi osivela ženica, oble-.ena v črno. Videti je, da je ena izmed tisočerih slovenskih mater, ki so v narodno osvobodilni borbi izgubile sina, morda edinca. Njena lica so ko-čena, toda pogled je kljub visoki starosti jasen. Žena šteje gotovo preko 80 let. In sedaj sedi, zatopljena v imena kandidatov in govori bolj sama sebi, kakor vnuku, ki stoji pole^ nje.
»Tale je dober, moj Franci ga je poznal, saj mu je v hosto pošiljal, kar sama nisem imela. Tega bom zaznamovala. Pa tudi tega dekliča bom vo-ria, bila je zaprta, brata so ji ustrer lili in vso družino so preganjali. Prepričana sem, da bo svojo dolžnost dobro izpolnjevala, saj je naša mladina tako delovna in zmožna .,, Starka skrbno zgane volilni listič, ga vrže v skrinjico in na strani svojega vnuka zapušča volišče.