Razne vesti 89
Razne vesti.
v Ljubiji:ni, meseca marca 1928.
XXXIX. rednih g/čivna skupščina dfuštve »Pravnika« se je vršila dne 3. februarja 1928 v ljubljanski sodbi palači. Načelnik d'r. D. M a= jaron je otvoril ziboTovanje, po^zdlravil navzočne;, potem pa 0'b napeti JK>z;mosti vseh z^borovallceN nadaljeval: i,/. Gospoda! Težko mit je danes pri srcu, ko se moram spominjatii nam "je radaji čas 'r/, naših vrst ugrabila neizprosna smrt dva našii najicdličnejSa člana čk. Andreja Ferjančiča in dr. .Tatika Bahntka. Oba sta stala ob zibelfei našega dru.štva. ko je stopalo v življenje začetkom
90 Razne vesti.
1. 1889. Eden kakuT drugi sta čutila živo potrebo, da se ustanovi društvo, ki naj zagotovi zopet ogroženo izhajanje slovenskega pravatiiškega glasila, ki na} vodi tiho, stvarno borbo za enakopravnost slovenskega jezika v uradih in pospiešuje obenemi dblo na polju domačega pravoznanstva. Oba, dr. Ferjančič in dr. Babnik, sta se krepiko zavzemala za njegovo ustanovitev in mu bila doslediia podpornika pri doseganju teh ciljev. Oba sta bila člana prvega odbora, dr. Ferjančič je bil načelnik društva od L 1893 db i. 1907, dr. Babnik pa je ostal odbornik celih tridleset let vse dotlej, ko je po prevratu prišel v Ljubljano in izrekel željo, da ne bo več voljen, ker bo lažje s svojega novega odličnega mesta dtugače podlpiral društvene namene.
Dt. Ferjančič je z vso skrbnostjo in živahnostjo vodil naše društvo 17 let. Pod njiegovim načelstvom' so izšli 4 zvezki sJlovenske primočne »hirke zakonov, izšla je nemškosslovenska pravna terminologija, vršili so se mnogi društveni sestanki, zlasti tudi društveni izileti, ki jih je dr. Fer» janči^ s simpatično besedb in pesmijo oživljal in ki so nam udeležnikom še v najprijetnejšem spominu. \' parlamentu je dr. Ferjančič ob vsaki priliki nastopali miožato in zgovorno za zmiTomi ogroženo enakopravnost slovenskega jezika in slovenskih uradbikcv. Bilo je to njegovo glavno delo, in odmev tega se je tudi kazal v društvu Pravniku, da se je čutilo \edino na novo pokrepoano v tej točki s\cjega programa. V Slovenskem l^raNTiiku je dr. Ferjančiž točno registriral naše jezikovno pravo in pri« speval s poročiili iz kazenskopravnega odbeka, kjer se je kot član in predsednik odlično udejstvoval.
Manj javno, a nič manj zaslužno je bilo delo pok. dr. Janka Babnika za naše društvo. Najbolj na prigovarjanje čr. Ferjančiča kot glasnika tedanjega pravosodnega ministra dr. Pražaka je začel L 1888 — po pre» sledku štirih let — zopet izhajati Slov. P'ravniik, in sicer pod patro» nainco predsedbištva deželnega sodišča ljubljanskega, ki je izbralo za urednika priliično mladega dr. Babnika. To je bila srečna izbira, ker dr. Babnik je spravil list v moderno obliko in skrbel tudi za pregled slovan« skega prava. Glavno vsebino je prejemat od odličnih pravnikov dežel« nega sodišča, toda mnogo v nemškem jeziku. Splch je mioral sam skirbeti za pra\iIno in enotno slovensko i^zražanje in je v temi pogledu po tedanjem stanju jezika imel lepe uspehe. To je bilo prav očitno' v primeri s prejšnjim Slovenskim Pravnikom v 1. 1881 do 1884. Dr. Babnikova zasliuga je, da se je potem lahko nadaljevalo s Slovenskim Pravnikom, ki jc 1. 1889. že izšel kot glasilo društva Pravnika. Njegova velika n.idaljnjia zasluga je, da je prilično v kratkem času uredil Nemiško« sl(;vensko pravno terminologijo, ki je izšla kot društvena izdaja 1. 1894. Društvenjk? so mu bili sicer gradivo kolikor toliko pripravili, a sam ga je v mnogočem dopolnil. Tako se je vendar dobila potrebna podlaga za enotno slovensko uradovanje in pravoznanstveno delovanje. Dr. Baibnik je bil, kolikor časia je služboval na Dunaju, vnanji odbornik'društva m se ni mogel neposredno udeleževati delovanja dru.štvenega odbora. Todla zanimal se je za društveno delovanje, kakor matokdo drugiv-Kadla-rkoK
Razne vesti. 91
sva se sešla na Dunaju, in to je bilo tekem 20 let pogostokrat, vselej je nanesel pogovor na naše društvo in na naše glasilo, pa sem se mogel prepričati, kako zveste simpatije njegove uživa vprav to delo, katero je smatral za neobhodtao potrebno za naše nairodbo stremljenje. Za redho sotrudništvo pri Slovenskemu Pravniku ga nisem mogel pridobiti; izrekel je, d^ bi se njegove razprave, ki bi se seveda nanašale na njegova uradba izkustva v ministrstvu, utegnile napajono tolmačiti. Tej njegovi skiomb nosti je žalibog pripisati, da je Slovenski Pravnik ipriobčil le par razprav i'z njegovega globokega in jasnega peresa. Ko se je nazadbje vrnil v Ljubs Jjano. je gojil najtesnejše stike z društvom:. Odboru je bil vedno na razpolago s tem ali onim, na društvenih zborovanjih ali .sestankih ga ni, kolikor se spominjam, niti enkrat manjkalo. Znal je tudi društvu pris skrbovati gmotne podpore, na katere smo pri proračunih skoraj z goto« vostjo mogli računati. Zasluga dr. Babnika je tudi, da so se zasnovali prav* niški kongresi iz eele države. Pravzaprav je bil oni, ki je najprvo v našem ožjem krogu sprožil to idejo in pomagal z dobrimi nasveti, da se je ponesla v širše pravniške kroge ter tako sijajno oživotvorila. Za III. kon» jjres v Sarajevu je bil i^ivoljen podlprediiednnkom:, a bolezen mu je na žalost preprečila udeležbo, katere se je od srca veselil.
Tako pri dir. Ferjančieu kakor pri dir. Babniku se vzdržujem nadalj* njegia opisovanja njiju kirasne osebnosti^ njiju jeklenega značaja in njijn občega pomena za našo nairodno' stvar. S tega mesta in ob današnji priliki naj se le spominjamo, kaj sta bila eden kakor drugi blagopokojnik posebej za naše društvo in njegove namene. Oba sta mu bila soustanovi« telja in zvesta sodtelavca, njuni imeni osvetljujeta lep del lepe zgodtovine našega društva. Z globoko hvaležnostjo jima zakiMeimo: vekovitai slava!
Neizmerna izguba je zadela tudi bratsko nam^ Pravničko družtvo v Zagrebu. Umrl je dne 8. novembra njega predsedbik pirof. dr. Ladislav Poilič, znamenit ne samo za diruštvo, marveč za eelo našo državo in za širni pravoznanstveni svet. Bil je redbt vseučiliški profesor v Zagrebu za občno in hrvatsko<?grsko državno pravo ter mednarodno pravo, po prevratu je namesto hrv.sogrskegia državnega prava predaval ustavno pravo Kraljevine SHS. V letu 1924 je dbžiivel veliko razočaranje, da je bil, ravno rektor vseučilišča, upokojen kot vseučiliški profesor radii svoijega politio nega pravca. Tragično je, dla je bil zopet imenovan vseučiliškim' profesor« jem za upravno pravo — dkajset dni pred svojo' smrtjo, l^mrl je 53 let star, torej v najboljših moških letih, ko bi bil lahko še nadaljeval svoje sijajno delovanje kot učenjak in vešoaik ztosti na poljn mednarodbega prava, kot najboljši predstavnik svojega naroda. Njegov pomen je znan in se je na najdiostojnejši način razložil ob njegovem pogrebu ter na svečani kiomemoraciji Pravničkoga društva dne 4. decembra, popisani v Mjiesečniku. Tako ob pogrebu, kakor tudi na komemoraciji je s srčnimi govoiri iizkajzo\'al čast dr. PbiKču naš prof. dr. L. Pitamic. k* je osobito poudarjal znamenito vlogo pokojnika v Ligi narodov. Dr. Polič, dlasi na vse strani zaposlen, je bil urednik glasila PtavniSkioga dtruštva »iMjesečbika« 7 ^et in od leta 1921 db smrti njegov predsednik. Zlasti radi tega je imelo
92 Razne vesti.
naše društvo neposredne stike z dr. Poličem in videli smo, kako znamenit, obenem pa tudi zvest prijatelja je bil nam Sloveneem. Zlasti tesni soi postali stiki, ko je nas jugoslovenske pravnike začela vezati' idfeja pravniških kongresov. Tej idfeji je dr. Polič služil kot podpredsednik kongresa v Sara« jevn, kajterega se pa že zaradi bolezni več udeležiti ni mogel. Prav iz srca je torej ob smrti dr. Poliča, koja je bila žalost vsega našega troime« nega naroda, izreklo naše društvo' posebno kttndblenca Piavničkemu društvu in odposlalo odbomiiika g. prof. dr. Dolenca, dla se je udeležil pogreba v imenu našega društv^-a. Ponavljamo danes naše globoko soža« Ijenje in kličemo: dr. Ladislavu Poliču slava in večen spomiinl
Pred kratkim smo spremili k večnemu počitku tudi bivšega člana dr. Frana Mohoriča. Bil je svojčas >ako vztrajen sotrudbik Slovenskega Prlav» nika, ki je priobčil mnogo njegovih razprav. Vsledl njih je dosegel privatno docenturo na zagrebškem vseučiilišču. Bil je mož skoz in skoz poštenega srca in mišljenja. Marljiv kakor čebela je zbiral to in ono gradivo; p(xial nam je izčrpen žiivotopis o napol pozabljenem, pravniku, pisatelju in polis tiku dir. Jakobu Razlagu. Zasloižil je boljše upo.števanjc. kakor ga je dejansko užival. Občutil je to, dasi je bil vedno skromen. Plemenitemu možu in sodniku ohranimo časten sipomin. Slava!'
Po končanem go\oTu so počastili zborovalci .spomin umrlih s trikrat« nim kl'ccm »Slava«, nato je pod'al na načelnikiovo povabilo društveni tajnik di-. R. .Saj o vi C naslednje letno poročilo:
Slavna glavna skupščina!
Koncem lanskega leta je štelo naše društvo enega častnega in 643 redbib članov. Novih članov je pristopiilo tekom teta 1927 — 31, izstopili so 4, umtlo jih je 8, in sicer: sodbi svetnik .lože Tekavčič, višji državni pravdtiik dt. Anton Kremižar, sodni svetnik dr. Rupert Celestina, s-ndnik dr. Fran .Strižič, dvorni svetnik v pok. dr. Andrej Ferjančič. \ ladni svetnik dr. Leopold Žužek, notar Mihael Korbar. šef gradbenega urada dr. Iko Est in predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko Babnik. Razen dr. Ferjančiča in dr. Babnika. katerih zasluge za društvo je omenrH že g. načelnik, se hvaležno spominjamo še sotrudnika »Slovenskega Prav* nika«, namreč dr. Kremžarja.
Kakor se je štelo sraj čas naše društ\ o kot prvo poklicano, da je pripra\-ljalo pot slovenski umverzi, tako je moralo sedaj po dolgem času. Cesar ne hi nihče ipričakovai, zopet stopiti zanjo v boj. Predlagani člen 44 predloga finančnega zakona za leto 1928/29 grozi okrniti našo univerzo in tako deloma unii'čtti napore dolgih let. DruštA'o se je zato pridružilo občemu ljudskemu protestu zoper okmitev in odposlalo primemo res^oilucijo, obenem pa tudi podpisalo spom'enico: Pomen univerze \- Ljubljani za Slo« Vence in drža\Y) SHS; pri končni redakciji te spomenice je sodeloval tudi naš načelnik.
Poleg tega je društvo v preteklem letu točno iz\'rševalo svoj pro« gram. Priredilo je 10 predavanj, in sicer: 4 predavanja o osnutku novefa avtorskega zakona. Predavalla sta gg. univ. profesorja dr. Stanko Lapajne
Razne vesti. 93
(trikrat): 11., 23. februarja, 17. marca, in dr. Metodi Doknc (enkrat): 4. marca. Za tem dvakrat (1. in 8. aprila) g. docent dr. Ludlovik Bohm, o »Aktualnih problemih društva m socijalno politike«. Dne 2. novembra }e predaval g. s\-. Anten Lajoivfc o predmetu »Materijalno procesno vodstvo in njega meje po našem c. pr. r.<o. dne 23. novembra g. sv. db. E. Eberl o »Načrtu zakona o prisilni poravnavi izven konkurza«, dhe 7. dtecembra g. univ. prof. dr. M. Dolenc: »'Kazenskopravna presoja umetne sterilizacije« in 12. decembra g. min. n. r. poslance dr. Albert Kramer o »Načrtu zakona •o sodnikih«.
Društveno glasilo »Slo\'enskt Pravnik« je zaključdto svoj^ XLI. letnik. Kot prilogo mu je dodkjala Notarska zbornica v Ljubiljanii »Notarskii vestnik«. Prejemalo pa je glasilo poleg članoiv še 126 drugih naročnikov, 11 časopisom se je pcšitjalo v zameno.
Kakor prejšnja leta, tako je sodelovalo naše društvo tudi prošlo leto pri pripravah za kongres pravnikov Kraljevine SHS; to je splošno znano, zato naj zadostuje o tem gola ugotovitev.
Omeniti mi je končno še eno dejstvo. Trk pred Božičem je izšel »Občni drža\ljianski zakonik« v slovenskem prevodu. Knjigo je izdala sicer »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, \cnd)air smemo to izdanje po vsej pravici reklamirati za društvenoi zaslugo. Že leta 1905 je poveril dr'uštveni odbor sodnega pristava Frana Regallvja s prireditvijo novega prevodk o. d. z. Na vseh glavnih skupščinah ste oulii, kako je dieto napredovalo in koliko je pri tem sodteloval tudi odlbor. Leta 1926 se jie poverila rediaka cija prevoda našemu podpredsedhiiku, g. dV. sv. Bežku, ki je delo tekom leta 1927 tudi izvršil. Le vsled tega, ker društvo samo ne razpdaga s potrebno glavnico-, se je skleniiilo', da se poišiče zatožmiik izven diruštva, kar se je tudi zgodilo. Dolgoletno in težavno dtelo je s tem izvršeno'. Ni pa dvoma, dia je prepotrebni no^•i prevod dbbrodbšel \-sem, starim prakti» kom kiaktor učeči se mlladini in č& bo knjiga služilla diobro vsakomur, kdor se peča z našim državljanskim pravom.. Zato pa veljaj naša topla zahvak in hvaležnost končnemu priredlitelju prevoda, g. dv. sv. Bežkn.
Po tem poročilu je izrekel g. načelnik imenom društva še posebno zahvalo dv. sv. Bežku za požrtvovalni trud, k* ga je imel! s prevodom o. d. z. Zbrana skupščina je vzela to z odbbravanjem na znanje.
Blagajnik dr. R u t a r je podal nasledinjo sliiko O' imovinskem stanju društva:
Društvena imovina (naložena glavnica, knjižna zaloga)
koncem leta 1927     ...........Din  72.667.28
dohodki leta 1927...........      »   103.312.6.3
(medtem prispevek odvetniške zbornice  v   Ljubljani za
kongres pravnikov v Ljubljani v znesku Din 30.000)' izdatki leta 1927..........    .      »    47.462.72
ostane prebitek v znesku.........Din   5.5.849.91
s t Razne vesti.
Proračun za leto 1928 izkazuje
a) Izdatkov:
tiskarna   .    ......... Din 36.000
honorarji       ......... » 10.000
ekspedicija......... » 1.300
uprava.......... » 1.200
razni  izdatki........ » l.fiOO
skupaj    .    .    .     Din   50.000.—
b) Dohodikov:
članarina       .........Din 42.000
pod^jora        .........      »    8.000
skupaj ... Din 50.000.— s čemer bodo izdatki kriti s pričakovanimi dbhodki.
Pregled^nik dir. Žirovnik je poročal^ da. je pregledal skupno z dr. Tekavoičem knjige in račune ter našel vse v redu. Predlagal je absoliitorij celemu odboru. G. dr. Felliacher pa je predliagal, dla se izreče posebna zahvala blagajniku in tajniku za njuno nesebično delo. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Pri volitvah so bili izvoljeni soglasno z vzklikom: za načelnika dr. Majaron, za odbomijke: dv. sv. Bežek, d)r. Sajovic, dr. Rutar, dr. Etolienc, dr. Souvan, dr. Grasselli, Hudlovemik, dr. Hrašovec, sv. Kuder in dr. Jan« čič, za pregfcdhiika zopet dir. Žirovnik in dr. Tekavčič.
Pri slučajnostih opozarja g. univ. prof. dr. Dolenc, dk bo praznovalo društvo prihodiije leto štiridesetletnico svojega obstoja. Na njegov pred^ log pooblasti skupščina odbor, da po uvidevnosti proslavi obletnico s pri« memo slavnostjo.
Dnevni red je bil s temi izčrpan in g. načelnik je, zahvalivši se zibos rovalcem za udeležbo, zaključil skupščino.
Kongres pravnikov Kraljevine Srbov, Hrvate^' in Slovencev. Stalni odbor kongresa se je dne 19. februarja t. 1. zbral na seji v Zagrebu, se spominjal najprvo smrti bivših zaslužnih odbornikov dr. Ladlislava Poliča in dr. Janka Babnikia, nato pa izvolil za I. podpredisediiika dr. A, V e r o n o. Odbor je nato na 'predlog srbskih članov sklenil,, naj bo prihodinjii kongres v Skoplju in v času med 21. in 27. septembrom 1928. Ot\'oritev kongresa bodi združena s posebno svečanostjo v spomin desetletnice naše osvo« boditve, ta pa naj obsega spričo obhajanja te desetletnice na Jiistoričniih tleih bivše Dušanove prestolnice dvoje predlavanj o tem vkdlarju stare Srbije. Predmeti strokovnim razpravam bodb pa ti«le: 1. Agrarno vpra=! sanje v naši državi; 2. Tobaioni monopol in njega važnost za gospodlarstvo in državne finance; 3. Sodelovanje sodnika in psihijatra pri ugotovitvi zmanjšane vračunljivosti; 4. Zaščita avtorskega prava; 5. Vpiliv pomors skega prava na naše rečno pravo. Referentje se bodb še izibrafe Določila , se je tudi nagrada ra referate, in sicer po 100 Din za stran, vendiar največ do 1000 Din. Nagrada rediaktorjem spomenice se določi z zneskom 3000 Din. Rokoipisj, ki smejo obsegati naJA'eč 8 db 12 strani, morajo biti oddani
Razne vesti. 95
najikosneje do 1. junija, knjiga referatov mora iziti vsaj d'0' 1. avgusta.
Člani morajo priglasiti svojo udieležibo najkcsneje do 20. avgusta t. I. Kongresnina je ostala ista kakor prejšnja leta in znaša za javne uradnike m pravne pripravnike 60 Din, za ostale člane 120 Din. Za vsakega rodbinskega člana — največ dVa — je plačati ravno toliko. Vsak kon< gresist plača že naprej prisipeve^k za knjigo referatov v znesku 25 Din. Priglasiti se mora vsak udfeležnik pri društvu, čigar član je, obenem je plačati navedlene pris.pevke. V to svrho naj se naši člani poslbžijo današnji številki priložene položnice.
Zakonodajna tehnika v desetenra letu obstoja države SHS<. V zakonu o zrakoplovstvu od 22. februarja t. L, obnairodovanem dtie 3. marca t. 1., se nahajajo v četrtem delu ipod nastovomi »Kazni« mnogobrojne določbe gledb na novo ustanovljenih kaznivih dtejanj. Kazni gredo db 50.000 Din in db 5 let zapora; tudi odvzetje pravic je ponekod odrejeno. Po čl. 101 se smeta kazni zapoira in gtobe ob prvem povratku k dejanju tekom 3 let podvojiti. Da je tu »zapor« mišljen za prečanske kraje kot »strogi zapor«, to bo morala šele praksa ugotoviti! V čl. 110 pa stoji, da vodijo preiskave o teh dejanjih policijska (politična) oblastva, ki vlože, potem ko so dejanje preiskala, pri sodišču tožbo- zoper obdbllžence. Kazni naj izrekajo (to je: pristojna za glavno razpravo in sodbo so) »sreska (okraj« na, kotarska) sodišča, kjer pa teh ni, prvostopna sodišča, kolikor ni določeno z zakonom kaj drugega (čl. 99)«; Ta člen 99 pa ureja dtejanski stan preleta nekega pasa zoper odredbe oblastev in pravi, da se smatra to za ogleduštvo, »v kolikor storilci ne opravičijo razlogov, zaradi katerih je letel zrakoplov nad prepovedanim pasom«. Zanimiv je tudi čl. 104, ki govori o najdbnih, pa utajenih predmetih od' zrakoplova. Vobče kaznuje zakon o zrakoplovstvu — popolnoma pravilno — vsa kazniva dejanja poostreno, baš citirani člen pa dovoljuje, dla se bo mnogo utajitev, ki se pri nas kaj hitro za hudodelstvo kvarificirajo (§ 199 e. k. z.) odslej milteje kažnjavalo, a poleg tega bodo ta dejanja samo prestopki.
Ugotavljamo: Zakonodavec jc pač vedel, da izven Srbije in Črne gore eksistirajo okrajna sodišča, ni pa upošteval, da velja v Sloveniji, Dalmaciji, Vojvodini itd. akuzatorični princip, po katerem' po« litična oblastva (kli po svojem ustroju nitii niso pripravna za kazenske preiskave) niimajo nobene ingerenee na tožbo (recte: obtožbo) pred so>; dSiščem. Zakonodavec je ustanovil pristojnost za dejanja, ki so v Srbiji in Črni gori, kjer bodb sodila prvo.stopna .sodišča', pregreški, pri nas — in sploh pri prcčanskih sodiščih pa — prest-oipki Kakšno razliko bo pomenilo to pri vprašanju zastaralne dobe, kakšno razliko in nevšeč« nost glede pravnih sredstev zoper sodbe! Pri nas se bo mogla glasiti sodba v skrajnem slučaju na 10 let zapora (sc. .strogega zapora), a stvar rednim potom nikdar ne bo mogla priti pred kasači i« s k o sodišče!
Glede ovadb radi hudbdelstva ovaduštva, ki ostanejo v pristojnosti »okrožnih sodišč« (»deželnih« zakon ne omenja), pa je načelo, da se
96 Razne vesti.
krivda nikoli ne sme piesumirati, ampak da jo mora obtozitelj striktno dokazati, izprevrženo v srednjevt:feko načelo, da naj obtoženec s \- o jnedolžnost ii z p r i č a.
V naT<xl'nii skupščini je mendla okoli 25 prečanskib juristov, ki vrše dolžnosti narodnih poslancev. Ah ti niso čitaJi gori označenih — milo rečeno — tehnično ne možnih zakonitih dbločb? Zakon o zrako« plovstvu kot le.\ specialis namreč nikakor ni derogiral občih dk>ločb ka» ženskih zakonikov in kazenskopravdinih prestopkov kot leges gencrales (vsaj gledb določb v abčem dolu ne). Naša sodišča sebodoravs r a 1 a pač po d o s 1 e j š n i h pravilih o postopanju. Imeli .smo do 1. aprila 1928 ministrstvo za izenačenje zakonodavstva in vendar se je napravil tik pred njegovim razpustom, in to navzlic mnogim, opominom, zakon, ki ni e izjednačuje, ampak razd!\'aja diržavljane na različne 'ikupine, dasi je \'sem: po ustavi zajamčena enakost pred' zakonom.
Dr. Metod Dolenc.
NuiO-ganje kratkorcvnih depozitov. Po čl. 5 zak. o ureditvi državne hipctckame banke se imajo nalagati vsi javni fondli in vse javne glavnice kakor tudi pupilarne in depozitne glarvnice prt državni hipotekami' banki in njenih podružnicah. Sedaj pa razglaša predlsedlništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani (23. februar 1928 Preds 1885/1/22—53), d'a se je sklenil z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani sporazum, da naj (;stane pri dosedanjem' postopianju (t. j. pri post'Oipanju pred otvoritvijo glavne filis jalke Državne hipotekarne banke v Ljubljani) v ib^vršifoih sitvareh, kjer je vrsta dopustnih varščin (§§ 146, 147 i. r.., § 56 c. pr. r. v zvezi s § 78 i', r.) že pravnc'močno ugotovljena, ravnoitako pa tudi takrat, ko ne gre za naložbo denarja na daljši čas, marveč samo zato, da se čuva denar ali hras nilna knjižica mimogrede. V takih primerih naj sodlišča presodij'0 sama, kje bo naložiti dtenar ali zalbžiti hranilne knjižice, vadije, zapuščinske, izvršilne in drugačne sklade. Glavna filijala državne hipotekarne banke v Ljubljani pa prosi, dia sodišča naznanijo na vsakem sklepu o realizatj. da je sklfcp pravnomočen itn izvršen, in pri nakazovanjiu denarja, ki se vlaga za privatne osebe, če je izplačilo podVrženo taksi po t. p. 33 in 170 taks. zak. oziroma če je taksa plačana.
Jufistovska slcvenščtna. Ni Slovenca, ki bi govoril: »Peter je Pavlu posodil znesek 'po (!) 1000 Din«, a vendiar skoraj ni več slovenskega pravnega spisa brez te spake. Da, če je v takem spisu kdaj res potrebno rabiti prislov »po«, v pravem pomenu (nemški »je«; francoski »a«), čitaš lahko celo gorostasnost: »•Prepisi so k'o'lkotvani po a 10 EMn«. Ni potem čudlno. če sodnik kmeta skoraj ni mogel prepričati, dia dobi samo 2000 Din, ker je stalo v taki oporokii. da je stric zaptistil tremi nečakiom »¦znesek po 6000 Din«. Zdi se, da naši ljudje .še vedino »v mislih prevajajo« h nem« ščine in da kar ne morejo mimo »im Betrage — von«. IS.