Razne vesti 89 Razne vesti. v Ljubiji:ni, meseca marca 1928. XXXIX. rednih g/čivna skupščina dfuštve »Pravnika« se je vršila dne 3. februarja 1928 v ljubljanski sodbi palači. Načelnik d'r. D. M a= jaron je otvoril ziboTovanje, po^zdlravil navzočne;, potem pa 0'b napeti JK>z;mosti vseh z^borovallceN nadaljeval: i,/. Gospoda! Težko mit je danes pri srcu, ko se moram spominjatii nam "je radaji čas 'r/, naših vrst ugrabila neizprosna smrt dva našii najicdličnejSa člana čk. Andreja Ferjančiča in dr. .Tatika Bahntka. Oba sta stala ob zibelfei našega dru.štva. ko je stopalo v življenje začetkom 90 Razne vesti. 1. 1889. Eden kakuT drugi sta čutila živo potrebo, da se ustanovi društvo, ki naj zagotovi zopet ogroženo izhajanje slovenskega pravatiiškega glasila, ki na} vodi tiho, stvarno borbo za enakopravnost slovenskega jezika v uradih in pospiešuje obenemi dblo na polju domačega pravoznanstva. Oba, dr. Ferjančič in dr. Babnik, sta se krepiko zavzemala za njegovo ustanovitev in mu bila doslediia podpornika pri doseganju teh ciljev. Oba sta bila člana prvega odbora, dr. Ferjančič je bil načelnik društva od L 1893 db i. 1907, dr. Babnik pa je ostal odbornik celih tridleset let vse dotlej, ko je po prevratu prišel v Ljubljano in izrekel željo, da ne bo več voljen, ker bo lažje s svojega novega odličnega mesta dtugače podlpiral društvene namene. Dt. Ferjančič je z vso skrbnostjo in živahnostjo vodil naše društvo 17 let. Pod njiegovim načelstvom' so izšli 4 zvezki sJlovenske primočne »hirke zakonov, izšla je nemškosslovenska pravna terminologija, vršili so se mnogi društveni sestanki, zlasti tudi društveni izileti, ki jih je dr. Fer» janči^ s simpatično besedb in pesmijo oživljal in ki so nam udeležnikom še v najprijetnejšem spominu. \' parlamentu je dr. Ferjančič ob vsaki priliki nastopali miožato in zgovorno za zmiTomi ogroženo enakopravnost slovenskega jezika in slovenskih uradbikcv. Bilo je to njegovo glavno delo, in odmev tega se je tudi kazal v društvu Pravniku, da se je čutilo \edino na novo pokrepoano v tej točki s\cjega programa. V Slovenskem l^raNTiiku je dr. Ferjančiž točno registriral naše jezikovno pravo in pri« speval s poročiili iz kazenskopravnega odbeka, kjer se je kot član in predsednik odlično udejstvoval. Manj javno, a nič manj zaslužno je bilo delo pok. dr. Janka Babnika za naše društvo. Najbolj na prigovarjanje čr. Ferjančiča kot glasnika tedanjega pravosodnega ministra dr. Pražaka je začel L 1888 — po pre» sledku štirih let — zopet izhajati Slov. P'ravniik, in sicer pod patro» nainco predsedbištva deželnega sodišča ljubljanskega, ki je izbralo za urednika priliično mladega dr. Babnika. To je bila srečna izbira, ker dr. Babnik je spravil list v moderno obliko in skrbel tudi za pregled slovan« skega prava. Glavno vsebino je prejemat od odličnih pravnikov dežel« nega sodišča, toda mnogo v nemškem jeziku. Splch je mioral sam skirbeti za pra\iIno in enotno slovensko i^zražanje in je v temi pogledu po tedanjem stanju jezika imel lepe uspehe. To je bilo prav očitno' v primeri s prejšnjim Slovenskim Pravnikom v 1. 1881 do 1884. Dr. Babnikova zasliuga je, da se je potem lahko nadaljevalo s Slovenskim Pravnikom, ki jc 1. 1889. že izšel kot glasilo društva Pravnika. Njegova velika n.idaljnjia zasluga je, da je prilično v kratkem času uredil Nemiško« sl(;vensko pravno terminologijo, ki je izšla kot društvena izdaja 1. 1894. Društvenjk? so mu bili sicer gradivo kolikor toliko pripravili, a sam ga je v mnogočem dopolnil. Tako se je vendar dobila potrebna podlaga za enotno slovensko uradovanje in pravoznanstveno delovanje. Dr. Baibnik je bil, kolikor časia je služboval na Dunaju, vnanji odbornik'društva m se ni mogel neposredno udeleževati delovanja dru.štvenega odbora. Todla zanimal se je za društveno delovanje, kakor matokdo drugiv-Kadla-rkoK Razne vesti. 91 sva se sešla na Dunaju, in to je bilo tekem 20 let pogostokrat, vselej je nanesel pogovor na naše društvo in na naše glasilo, pa sem se mogel prepričati, kako zveste simpatije njegove uživa vprav to delo, katero je smatral za neobhodtao potrebno za naše nairodbo stremljenje. Za redho sotrudništvo pri Slovenskemu Pravniku ga nisem mogel pridobiti; izrekel je, d^ bi se njegove razprave, ki bi se seveda nanašale na njegova uradba izkustva v ministrstvu, utegnile napajono tolmačiti. Tej njegovi skiomb nosti je žalibog pripisati, da je Slovenski Pravnik ipriobčil le par razprav i'z njegovega globokega in jasnega peresa. Ko se je nazadbje vrnil v Ljubs Jjano. je gojil najtesnejše stike z društvom:. Odboru je bil vedno na razpolago s tem ali onim, na društvenih zborovanjih ali .sestankih ga ni, kolikor se spominjam, niti enkrat manjkalo. Znal je tudi društvu pris skrbovati gmotne podpore, na katere smo pri proračunih skoraj z goto« vostjo mogli računati. Zasluga dr. Babnika je tudi, da so se zasnovali prav* niški kongresi iz eele države. Pravzaprav je bil oni, ki je najprvo v našem ožjem krogu sprožil to idejo in pomagal z dobrimi nasveti, da se je ponesla v širše pravniške kroge ter tako sijajno oživotvorila. Za III. kon» jjres v Sarajevu je bil i^ivoljen podlprediiednnkom:, a bolezen mu je na žalost preprečila udeležbo, katere se je od srca veselil. Tako pri dir. Ferjančieu kakor pri dir. Babniku se vzdržujem nadalj* njegia opisovanja njiju kirasne osebnosti^ njiju jeklenega značaja in njijn občega pomena za našo nairodno' stvar. S tega mesta in ob današnji priliki naj se le spominjamo, kaj sta bila eden kakor drugi blagopokojnik posebej za naše društvo in njegove namene. Oba sta mu bila soustanovi« telja in zvesta sodtelavca, njuni imeni osvetljujeta lep del lepe zgodtovine našega društva. Z globoko hvaležnostjo jima zakiMeimo: vekovitai slava! Neizmerna izguba je zadela tudi bratsko nam^ Pravničko družtvo v Zagrebu. Umrl je dne 8. novembra njega predsedbik pirof. dr. Ladislav Poilič, znamenit ne samo za diruštvo, marveč za eelo našo državo in za širni pravoznanstveni svet. Bil je redbt vseučiliški profesor v Zagrebu za občno in hrvatskoako vztrajen sotrudbik Slovenskega Prlav» nika, ki je priobčil mnogo njegovih razprav. Vsledl njih je dosegel privatno docenturo na zagrebškem vseučiilišču. Bil je mož skoz in skoz poštenega srca in mišljenja. Marljiv kakor čebela je zbiral to in ono gradivo; p(xial nam je izčrpen žiivotopis o napol pozabljenem, pravniku, pisatelju in polis tiku dir. Jakobu Razlagu. Zasloižil je boljše upo.števanjc. kakor ga je dejansko užival. Občutil je to, dasi je bil vedno skromen. Plemenitemu možu in sodniku ohranimo časten sipomin. Slava!' Po končanem go\oTu so počastili zborovalci .spomin umrlih s trikrat« nim kl'ccm »Slava«, nato je pod'al na načelnikiovo povabilo društveni tajnik di-. R. .Saj o vi C naslednje letno poročilo: Slavna glavna skupščina! Koncem lanskega leta je štelo naše društvo enega častnega in 643 redbib članov. Novih članov je pristopiilo tekom teta 1927 — 31, izstopili so 4, umtlo jih je 8, in sicer: sodbi svetnik .lože Tekavčič, višji državni pravdtiik dt. Anton Kremižar, sodni svetnik dr. Rupert Celestina, s-ndnik dr. Fran .Strižič, dvorni svetnik v pok. dr. Andrej Ferjančič. \ ladni svetnik dr. Leopold Žužek, notar Mihael Korbar. šef gradbenega urada dr. Iko Est in predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko Babnik. Razen dr. Ferjančiča in dr. Babnika. katerih zasluge za društvo je omenrH že g. načelnik, se hvaležno spominjamo še sotrudnika »Slovenskega Prav* nika«, namreč dr. Kremžarja. Kakor se je štelo sraj čas naše društ\ o kot prvo poklicano, da je pripra\-ljalo pot slovenski umverzi, tako je moralo sedaj po dolgem času. Cesar ne hi nihče ipričakovai, zopet stopiti zanjo v boj. Predlagani člen 44 predloga finančnega zakona za leto 1928/29 grozi okrniti našo univerzo in tako deloma unii'čtti napore dolgih let. DruštA'o se je zato pridružilo občemu ljudskemu protestu zoper okmitev in odposlalo primemo res^oilucijo, obenem pa tudi podpisalo spom'enico: Pomen univerze \- Ljubljani za Slo« Vence in drža\Y) SHS; pri končni redakciji te spomenice je sodeloval tudi naš načelnik. Poleg tega je društvo v preteklem letu točno iz\'rševalo svoj pro« gram. Priredilo je 10 predavanj, in sicer: 4 predavanja o osnutku novefa avtorskega zakona. Predavalla sta gg. univ. profesorja dr. Stanko Lapajne Razne vesti. 93 (trikrat): 11., 23. februarja, 17. marca, in dr. Metodi Doknc (enkrat): 4. marca. Za tem dvakrat (1. in 8. aprila) g. docent dr. Ludlovik Bohm, o »Aktualnih problemih društva m socijalno politike«. Dne 2. novembra }e predaval g. s\-. Anten Lajoivfc o predmetu »Materijalno procesno vodstvo in njega meje po našem c. pr. r.; dSiščem. Zakonodavec je ustanovil pristojnost za dejanja, ki so v Srbiji in Črni gori, kjer bodb sodila prvo.stopna .sodišča', pregreški, pri nas — in sploh pri prcčanskih sodiščih pa — prest-oipki Kakšno razliko bo pomenilo to pri vprašanju zastaralne dobe, kakšno razliko in nevšeč« nost glede pravnih sredstev zoper sodbe! Pri nas se bo mogla glasiti sodba v skrajnem slučaju na 10 let zapora (sc. .strogega zapora), a stvar rednim potom nikdar ne bo mogla priti pred kasači i« s k o sodišče! Glede ovadb radi hudbdelstva ovaduštva, ki ostanejo v pristojnosti »okrožnih sodišč« (»deželnih« zakon ne omenja), pa je načelo, da se 96 Razne vesti. krivda nikoli ne sme piesumirati, ampak da jo mora obtozitelj striktno dokazati, izprevrženo v srednjevt:feko načelo, da naj obtoženec s \- o jnedolžnost ii z p r i č a. V naTločb ka» ženskih zakonikov in kazenskopravdinih prestopkov kot leges gencrales (vsaj gledb določb v abčem dolu ne). Naša sodišča sebodoravs r a 1 a pač po d o s 1 e j š n i h pravilih o postopanju. Imeli .smo do 1. aprila 1928 ministrstvo za izenačenje zakonodavstva in vendar se je napravil tik pred njegovim razpustom, in to navzlic mnogim, opominom, zakon, ki ni e izjednačuje, ampak razd!\'aja diržavljane na različne 'ikupine, dasi je \'sem: po ustavi zajamčena enakost pred' zakonom. Dr. Metod Dolenc. NuiO-ganje kratkorcvnih depozitov. Po čl. 5 zak. o ureditvi državne hipctckame banke se imajo nalagati vsi javni fondli in vse javne glavnice kakor tudi pupilarne in depozitne glarvnice prt državni hipotekami' banki in njenih podružnicah. Sedaj pa razglaša predlsedlništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani (23. februar 1928 Preds 1885/1/22—53), d'a se je sklenil z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani sporazum, da naj (;stane pri dosedanjem' postopianju (t. j. pri post'Oipanju pred otvoritvijo glavne filis jalke Državne hipotekarne banke v Ljubljani) v ib^vršifoih sitvareh, kjer je vrsta dopustnih varščin (§§ 146, 147 i. r.., § 56 c. pr. r. v zvezi s § 78 i', r.) že pravnc'močno ugotovljena, ravnoitako pa tudi takrat, ko ne gre za naložbo denarja na daljši čas, marveč samo zato, da se čuva denar ali hras nilna knjižica mimogrede. V takih primerih naj sodlišča presodij'0 sama, kje bo naložiti dtenar ali zalbžiti hranilne knjižice, vadije, zapuščinske, izvršilne in drugačne sklade. Glavna filijala državne hipotekarne banke v Ljubljani pa prosi, dia sodišča naznanijo na vsakem sklepu o realizatj. da je sklfcp pravnomočen itn izvršen, in pri nakazovanjiu denarja, ki se vlaga za privatne osebe, če je izplačilo podVrženo taksi po t. p. 33 in 170 taks. zak. oziroma če je taksa plačana. Jufistovska slcvenščtna. Ni Slovenca, ki bi govoril: »Peter je Pavlu posodil znesek 'po (!) 1000 Din«, a vendiar skoraj ni več slovenskega pravnega spisa brez te spake. Da, če je v takem spisu kdaj res potrebno rabiti prislov »po«, v pravem pomenu (nemški »je«; francoski »a«), čitaš lahko celo gorostasnost: »•Prepisi so k'o'lkotvani po a 10 EMn«. Ni potem čudlno. če sodnik kmeta skoraj ni mogel prepričati, dia dobi samo 2000 Din, ker je stalo v taki oporokii. da je stric zaptistil tremi nečakiom »¦znesek po 6000 Din«. Zdi se, da naši ljudje .še vedino »v mislih prevajajo« h nem« ščine in da kar ne morejo mimo »im Betrage — von«. IS.