PRIMORSKI DNEVNIK i£~ffiV*Sr - Cena 35 lir Leto XVUI. - St. 208 (5292) TRST, sreda 19. septembra 1962 tafrula Kan izvoljen za predsednika 17. zasedanja glavne skupščine OZN Sprejete štiri nove države - 59 držav predlaga mednarodne ukrepe v zvezi s potresi SZ predlaga mednarodno konferenco o trgovini - Poziv na sankcije proti Portugalski <15^1 ^GRk, 18. — Dosedanji predsednik skupščine OZN, tu-* at Mongi Slim je predsedoval otvoritvi 17. zaseda- 'ttti ine OZN, ki se je začelo ob 20.30 po srednjeevrop. W su- Sovjetsko delegacijo zastopa zunanji minister 'ItjL ’ britansko pa državni minister Joseph Godber. Osta-jEjlf. zastopajo njihovi stalni delegati. LC na je izvolila predsed- —:------:------- . , . «al, naj se na dnevni red sprejme vprašanje splošne in popolne razorožitve. h '"w«a !feJ' .ega zasedanja, ki je •H, . 1 delegat Zafrula v ?e dobil 72 glasov, med-cejlonski delegat Ma-‘Mjjfj ^dcibil 27 glasov. Novi SK‘t fe 32 It*.-« njegove dežele, videti e pogojev človeštva E?«™«. Mtla ..Zatein je skupščina V j., cl&nstvo štirih novih Ska !So Ruanda, Burundi, *Vorii?zil bojazen, da bi nove regionalne gospodarske sku-Protekcionistično politiko. Kg mCZCKM *i tr0,.t'ad prihodnjimi posle->tti0 gPv'nskih omejitev tam, v povečanje izvo-i?'tj ki se razvijajo, in še IrV; ?v°dov njihove manu-jUstrije, ki naraščajo.« V ,eRin d?dal; «Vendar pa, če Ovwi ne gospodarske sku-l'ko, ale liberalno trgovinsko bodo imele nezadost-iNo t dežele vzroka bati se PST l2tifaV.r^ovino- Nasprotno, lah-iV »je ,ulojo, da bodo deležne . h skupin.« I* Black pozval finančne .(r ? a,* oblasti nad 80 zasto-#5» i C „„av. naj posvetijo naj-"dP •Zor«ost mednarodnemu se U Iz ?a razvoj, ki daje po-} a\jSi, daljša razdobja in po r ba-i.PoSojih kakor medna- # S nka- v Alji® Black pozval bolj in-\ |.1'9i)nane države, naj pove-za P°m°č tujini in te pomoči usmerijo na , iir^izi-0, P°dlago. »Večina in-.d držav je danes v Jr K ,(9 da povečajo na- 1 it u kilo d narodni razvoj, kakor jViffl je ‘° pred nekaj leti. Pomoč, ki je izpo-'^."Premenljivim vetrovom m? ral;’ budi majhno podla- ?Vc>onaien----------- ?is Zavoja.« t m ni. Glavno znižanje zadeva vojaško pomoč, za katero je Kennedy zahteval 1.500 milijonov dolarjev, komisija pa Je odobrila le milijardo dolarjev. Kredite za gospodarski razvoj drugih držav je komisija znižala od 1.25G na 775 milijonov dolarjev. Tudi postavko za program «zveze zb napredek« Latinske Amerike so znižali od 600 na 252 milijonov dolarjev. Znižani program je predvideval gospodarsko pomoč 75 državam, vojaško pomor pa 58 državam: Komisija je vključila v zakonski osnutek nov paragraf, na podlagi katerega ne bo moč pošiljati gospodarske in vojaške pomoči »vsaki deželi, kateie vlada temelji na državniški teoriji, znani kot komunizem«. To se nanaša na Poljsko in Jugoslavijo. Vendar jp komisija Izjemno odobrila postavko 2.800.000 dolarjev za poljsko bolnišnico za otroške bolezni, ki jo sedaj grade v Krakovu. C,a Vo°Jl.al?n Program gospo- i'i i) |(k6r'bo^S težavnim položa- » ie sle KVi 1 ‘ (.d *' ker ka I £ X u /I Sc-i ^re^sednik izjavil, da "■ "^zadostno razvite de- morale plačevati V"*' cjfle bahave v industria-it >iivbQVe, bvah, ne da bi se pri ClHov a a prodaja njihovih S»t'"i*i»an trgih teh držav' ■Ki I' V1' dl ne države morajo ’ žUUl«° bjihove plačilne >6|>ibe *e blagodejen vpliv bradnarodni trgovine*! C., dejl? korist. Nezadostno &pd C'h Z;.„,e Pa so v mnogih ’ & ’ 3 svoruVde bevarno visok I" 'ni? izvoi*^1 Prihodnjih dohod-'I J v Poizkusu, da bi /| S’ ki 1 svojih dolgov za I ' V, ■ j"b JO dale druge i«!i S**.' se°'’b otlraniti ritem tega i J« ndolE,“ ,to lE>hko zgodilo S8/, fiesti a0Hnimi« posoj.iU na j ^ radrpžiti se drugim go-■#7 "<*t>i'Polae„Ulm deželam in da. kj,!" Ja8° badaljnja sredstva $ b;"'i fiaastjasn // K/atv' Združenju za med- fcrtriki m-ister K'be rtf^ard je izit ^ g »' SŠI& ?pm^rUbre°zCUvJinkVla: s‘V5 iShi^ija J n uPanje, da Zahod-;l®>iSap^(,ho prisiljena » povezale svojo <“s X držaST0Č z bakupi v ..•«54,^^ D°dal je da je jS?. PomL.dou.sedai=_,‘z'i!' za goje izjavil, da Jedrske eksplozije v SZ 2ENEVA,' 18. — Tristranski pododbor za prekinitev jedrskih poizkusov je imel danes novo kratko sejo. Ameriški in britanski delegat sta ponovila vse dosedanje zahodne argumente, sovjetski delegat pa je ponovil sovjetske argumente, tako da delo ni v ničemer napredovalo. Prihodnja seja bo v četrtek. Kakor poročajo iz Stockholma, so davi registrirali novo jedrsko eksplozijo na področju Nove zemlje. To je deseta eksplozija v Sovjetski zvezi, odkar Je ta obnovila jedrske poizkuse. RIO DE JANEIRO, 18. — V bližini Belo Horizonte v jugovzhodni Braziliji se je iztiril vlak, pri čemer je zgubilo življenje 13 potnikov, 40 pa jih je bilo ranjenih. mednarodne konference o trgovini. V spomenici, ki je priložena pismu, se poudarja, da bi morala biti naloga te konference ustanovitev stalne organizacije za mednarodno trgovino, ki bi zajemala vsa področja in vse dežele sveta brez vsakršne razlike. Razen tega je Gromiko z drugim pismom zahteval, naj se na dnevni red sprejme vprašanje priznanja kitajskega predstavništva v OZN in izločitev Cangkaj-škove klike, ki nezakonito zavzema mesto Kitajske v OZN. Devet afriško-azijskih delegacij pa je skupno z jugoslovansko in sovjetsko delegacijo predložilo resolucijo odboru za dekolonizacijo, v kateri zahtevajo, naj se proti Portugalski uvedejo sankcije, zato da bi menjala svojo politiko v Angoli. Načrt resolucije obsoja kolonialno vojno, ki jo Portugalska vodi v Angoli, in poziva vse države članice OZN, naj odklonijo sleherno pomoč Portugalski pri zatiranju angolskega prebivalstva. Na koncu pravi resolucija, da je ravnanje Portugalske v Angoli neskladno s članstvom Portugalske v OZN. Zahodna reakcija na sovjetsko izjavo o Berlinu WASHlNGTON, 18. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da ZDA najodločneje zavračajo sleherno e-nostransko spremembo berlinskega statuta. To je predstavnik izjavil v zvezi z včerajšnjo sovjetsko izjavo, češ da je štiristransko poveljstvo v Berlinu nehalo obstajati že leta 1948. Na vprašanje, kakšne bodo posledice ukinitve mesta sovjetskega vrhovnega poveljnika v Berlinu za odnose med predstavniki treh zahodnih držav v tem mestu in sovjetskimi oblastmi, je predstavnik odgovoril, da obstajajo «sredstva, da se Sovjetcm sporočijo naša sta-lišča, če ne v Berlinu vsaj drugje«. V ameriških uradnih krogih so poudarili, da se štiristransko nadzorstvo še vedno izvaja v dveh organizmih: v središču za letalsko varnost v Berlinu in v zaporu Spandau v zahodnem Berlinu, kjer so še vedno zaprti nekateri nacistični vojni zločinci. Predstavnik Foreign Officea je v zvezi z včerajšnjo sovjetsko izjavo o Berlinu izjavil, da ta izjava na noben način ne menja dolžnosti in pravic štirih velesil v Berlinu. »Zahodne države bodo še dalje izvajale vse svoje pravice in izpolnjevale vse svoje obveznosti v Berlinu. Pričakujemo, da bo tudi Sovjetska zveza izpolnila svoje obveznosti,« je dodal predstavnik. Incidenti v Karakalu KARAKAS, 18. — V spopadih med demonstranti ln policijo v Karakasu sta včeraj izgubila življenje en demonstrant ln en policist, dva demonstranta pa sta bila ranjena. Policija je razgnala manifestacijo, ki Jo Je organizirala Zveza komunistične mladine. Demonstranti so napadli ln razorožili dva prometnika, nekateri skrajneži pa so napadli tovornjak pred neko banko in pri tem ubili šoferja ln ranili tri osebe. Manifestacijo so priredili ob priliki 15-letnice ustanovitve Zveze komunistične mladine. Policija je aretirala več oseb. Preti na zagrebškem velesejmu Nadalleranle razgovorov s Kroighorjom • Soztaaok mošanik Ha• lijansko-jugoslovanskih trgovinskih zbornic ZAGREB, 18. — Na zagrebškem velesejmu je bil danes »dan Italije*. Ob tej priložnosti je italijanski minister za zunanjo trgovino Luigi Preti otvoril novi italijanski paviljon. Ob tej priložnosti je bil sprejem, katerega se je udeležilo nad 200 zastopnikov domačih in inozemskih razstavljavcev ter ugledne jugoslovanske in italijanske o-sebnosti. V razgovorih z novinarji na velesejmu je italijanski minister u-godno ocenil jugoslovansko-itali-janske gospodarske odnose, za katere je rekel, da so v fazi stalne krepitve in širitve. Preti je posebno opozoril na pomen tehničnega sodelovanja nekaterih italijanskih in jugoslovanskih tovarn in dodal, da med Jugoslavijo in Italijo ne obstajajo samo odnosi v trgovski izmenjavi, temveč tudi na drugih področjih, na katerih se sodelovanje razvija v obojestransko zadovoljstvo. Preti je pozitivno o-cenil letošnji zagrebški velesejem in izrekel priznanje jugoslovanski industriji, za katero je rekel, da iz leta v leto kaže stalen napredek in zboljševanje. Minister Preti je prišel v Zagreb iz Beograda, kjer ga je vče- njo trgovino Sergejem Kraigherjem razgovore- o možnosti razširitve gospodarskega sodelovanja med obema državama. Po razgovorih je Preti v spremstvu Kraigherja in italijanskega veleposlanika Alberta Bena obiskal velesejem. Opoldne je italijanski veleposlanik Berio priredil v čast Pretiju kosilo, katerega so se z jugoslovanske strani udeležili med drugimi tudi državni tajnik za zu. nanjo trgovino Sergej Kraigher, podpredsednik zvezne gospodarske zbornice Dušan Dragošavac, predsednik italijansko-jugoslovanske mešane trg. zbornice inž. Filip Kneževič in predsednik ljudskega odbora Zagreba Večeslav Ho-ljevac. V Zagrebu je bil danes skupni sestanek mešanih jugoslovansko-italijan&kih trgovinskih zbornic, na katerem so proučili nekatera aktualna vprašanja in možnosti nadaljnje razširitve blagovne izmenjave in drugih oblik gospo- 6*'**/ ‘i ~ o --« 'J - - o— --- .......j«, v raj sprejel maršal Tito. Predpol-»darskega sodelovanja med obema dne je nadaljeval z Jugoslovan- državama. V izmenjavi misli je skim državnim tajnikom za zuna-1 bilo ugotovljeno, da sedanji go- IIIIIHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItllllllllllllHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiH NESOGLASJE MED KD IN PSI GLEDE LATINŠČINE V SREDNJI ŠOLI Socialisti bodo glasovali proti zakonu če KD ne bi menjala svojega stališča Polemika «dorotejcev» proti PSI: «klic iz pragozda stare centristične poli-tike» (Granelli) - Zadružna zveza zahteva ukrepe proti naraščanju cen prehrane in najemnin - Jutri bo 24-urna stavka nameščencev CIT Italijanski poslanik v Parizu Manlio Brosio, ki je dobil grozilno pismo oasovcev RIM, 18. — Najboljši odgovor vsem »kritikom* in nasprotni kom vlade levega centra, ki si izmišljajo najrazličnejše pretveze, da bi onemogočili uresničenje njenega programa, je dal eden od prvakov demokristjanske levice, dr. Luigi Granelli, v govoru, ki ga je imel danes v Orzinuovi (pokrajina Brescia). Granelli je poudaril med drugim: »Vsi se strinjamo, da sedanjega vladnega eksperimenta ni moč reducirati na knjigovodsko uresničenje dogovorjenega programa. Ta program je namreč najtesneje povezan s procesom političnega razvoja in predpostavlja stalen napor razčiščevanja med strankami. To pa ne more predstavljati pretveze za ustavitev uresničenja avtonomno dogovorjenega programa med strankami, ki Imajo izvvršilne odgovornosti v vladi, in ki tvori podlago za parlamentarno večino levega centra. Kdor zahteva danes od PSI nekaj več kot podporo v parlamentu programu, ki so ga v glavnih potezah začrtale KD, PSDI in PRI, in zahteva v skrajšanem roku pospešenje procesa socialistične avtonomije, mora izjaviti, da je pripravljen — kakor je to storil pred meseci Scelba — revidirati sedanjo vladno formulo in nuditi socialistom, kot protiuslugo, večjo soodgovornost v vladi. Dejansko pa je podobna zahteva izven stvarnosti, ki je odprla pot eksperimentu sedanjega levega centra. Postavljati torej predloge o razči-ščenju v večini, pri tem pa predpostavljati stvari, ki so nerealne in tuje sporazumu, na. katerih temelji sedanja formula levega centra, pomeni zaiti na področje diverzantskih akcij, da bi forsirali tempo eksperimenta, ki je komaj na začetku, in tako odprli vrata klicu pragozda stare centristične politike. Razčiščenje je potrebno, toda v perspektivi, in njegova temeljna premisa Je uresničenje programa, vsega programa, pa naj to delo spremlja nenehen dialog med strankami, da bi vedno bolj poglo- ............................................... Sovjetska izjava o načrtih de Gaulla in Adenauerja Sovjetska vlada ponavlja, da je odločena skleniti mirovno pogodbo Nemčijo - Odgovor Bonna c*v v bolnišnicah, ker se še niso začela pogajanja glede njihovih zahtev. K <'n«hskf ..mnenje je izrazil i-jmiVS ^bančni mii___________ ,| J) i ltaliiejI govoril tudi yj »nančil rimmer Italiji je govoril tu, kfnake banke d-i, (ifJ je , je med drugim j* W S rJtaUj.a dal« v raz- se deže-mesecih tega skupnem znesku v "letu zna^a*a 1961. m* p,n,ož ZDA y / tv /g 18, ~ Komisija do1?1«* je znižala za znesek’ kl ga eval za p0moč tuji- Z MOSKVA, 18. — Agencija Tass je objavila danes pooblaščeno izjavo, v kateri pravi, da sedanja politika sporazumevanja z zahodno-nemškimi militaristi, ki Jo vodijo francoski krogi, ne obeta nič dobrega za Francijo in tudi ne za okrepitev miru. Agencija dodaja, da izjave de Gaulla v Nemčiji, njegovi razgovori z Adenauerjem in s francosko - nemško sporočilo ne dopuščajo nobenega dvoma o dejstvu, da obstaja sodelovanje, ki stremi po povečanju mednarodne napetosti in oboroževalne tekme. V zvezi s »sovjetsko grožnjo«, o kateri je govoril de Gaulle v Zahodni Nemčiji, pravi izjava, da so te besede imele namen «prlkriti na kak način napadalnost načrtov, ki jih Adenauer in de Gaulle pripravljata. Tass dodaja, da obstajajo načrti predvsem za ustvaritev po-litično-vojaške skupine v Zahodni Evropi na poalagi osi Bonn-Pariz z namenom, «da se pripravijo avanture proti Sovjetski zvezi in drugim miroljubnim državam.« Zatem pravi izjava, da sta de Gaulle in Adenauer med svojimi razgovori storila »vse, kar je bilo v njuni moči, da bi postavila nove ovire na poti nemškega vpra šanja«, in dodaja, da francosko-nemška politika še bolj jasno kaže potrebo in nujnost temeljitega izboljšanja položaja v Evropi i sklenitvijo nemške mirovne pogod be in normalizacijo položaja v za. hodnem Berlinu na tej podlagi. Sovjetska vlada ponavlja, da hoče rešiti nemško vprašanje sporazumno z vsemi prizadetimi državami in dodaja: «Ce se bodo zahodne države še vedno upirale odstranitvi ostankov druge svetovne vojne, Sovjetska zveza in ostale države, ki vodijo politiko ohranitve miru in varnosti v Evropi, ne bodo imele druge izbire nego sklenitev mirovne pogodbe z Nemško demokratično republiko, z vsemi posledicami, ki bi utegnile nastati«. Glasilo sovjetske vojske «Kras-naja zvezda« piše, da države v Sredozemlju, v katerih so ameriška letalska, pomorska in raketna oporišča. morajo pričakovati «strahotno uničenje« v primeru, «da bi Američani začeli vojno pro. ti socialističnemu taboru«. List omenja obstoj ameriških vojaških oporišč v Španiji, Italiji in Severni Afriki in pravi, da voditelji Pentagona pripisujejo ve. liko važnost ustanovitvi stratesko-vojaškega oporišča v vzhodnem bazenu Sredozemlja, na ozemlju Grčije in Turčije. «Ze samo dejstvo navzočnosti ameriškega šestega brodovja na tisoče milj od ameriške obale, nadaljuje list, dokazuje, v nasprotju s trditvami ameriških voditeljev, da ima na- men napada in ne obrambe.« Zahodnonemška vlada je v zvezi s Tassovo izjavo objavila nocoj posebno izjavo, v kateri pravi, da omenjena agencija «skuša s 'pomočjo že znanih formul spodkopati francosko-nemško prijateljstvo, ki je eden najbolj konstruktivnih elementov evropskega preporoda«. »Te izjave, ki iih navdihuje odvratna propaganda, ne bodo imele odziva niti v Francij' niti v Nemčiji^ niti v nobeni drugi evropski državi. Francosko-nemško prijateljstvo ni naperjeno Pr0: ti nikomur in bi moralo pokazat' sovjetski politiki, kako je moč najti miren sporazum z medsebojno dobro voljo pri reševanju vprašanj v tej povojni dobi.« Bonska vlada je objavila tud‘ izjavo v zvezi s stališčem, ki 8a je zavzela agencija Tass glede st‘‘ ristranskega statuta o Berlinu. v svoji izjavi pravi bonska vlada, da se nobena od štirih velesil v Berlinu ne more enostransko o£1' reči svojim obveznostim. Izj»va pravi dalje, da je Sovjetska zveza «nezakonito» prenehala sodeloval z zahodnimi predstavniki leta 19’?' in da so zahodni poveljniki decembra istega leta poudarili ne‘ veljavnost sovjetskih ukrepov prenehanju dejavnosti štiristran-skega poveljstva. bile svoje vzajemne odnose. Kdor zahteva drugačen postopek — zaključuje Granelli — dokazuje, da Je sprejel pontiko levega centra, ne da bi verjel vanjo, ln da se mu mudi, vražje mudi ,da bi se ta politika ustavila in zašla v krizo.« Spričo stalnega naraščanja življenjskih stroškov sta se danes sestali tajništvo zadružne zveze in predsedstvo združenj konzumnih in kmetijskih zadrug ter Izdali skupno sporočilo, v katerem zavračajo orgumente tistih, ki zatrjujejo, da je višanje življenjskih stroškov pripisati sedanji politični usmeritvi, požrešnosti trgovcev na drobno in mezdni politiki sindikatov in poudarjajo, da je ta pojav pripisati politiki cen, ki Jo uveljavljajo veliki industrijski monopoli ; hkrati pa zahtevata, da pristojne oblasti sprejmejo ustrezne ukrepe proti temu pojavu, zlasti na področju prehrane in stanovanjskih najemnin V poslanski zbornici so danes odobrili posamezne člene proračuna ministrstva za promet, nato pa so odobrili še četrti člen zakona o nacionalizaciji električne industrije in zavrnili skoro vse do-pravke. 1 V senatu se je nadaljevala razprava o obvezni srednji šoli. Glede tega obstaja nesoglasje med KD in PSI, ker bi KD hotela o-hraniti v tej šoli tudi latinščino, čeravno le kot neobvezen učni Predmet, medtem ko so socialisti Proti temu, da bi obdržali latinščino v šoli ,ki bo obvezna za vse. Liberalci podpirajo vladni osnu-tek, ki ga je senatna komisija popravila in ponovno vrnila senatu tudi kljub temu, da se socialisti niso strinjali z njim. . V zvezi z vprašanjem latinščine, 'n da bi premostili oviro, je bilo danes več razgovorov med vodilnimi osebnostmi vladnih strank in socialističnimi poslanci De Martinom, Pieraccinijem in Corono. Naj. Prej je imel minister La Malfa dolg razgovor s Corono, nato pa ?« je sestal s tajnikom PRI Reale-jem. Namestnik tajnika KD Sca. glia je govoril s Pieraccinijem, Zaccagnini pa s Corono. Scaglia se je kasneje razgovarjal z Zaccagni-Pijem, nato pa še z Realejem. Razgovoru med Scaglio in Zacca-Kninijem se je pozneje pridružil se De Martino. Po tem razgovoru sta De Martino in Reale izjavila novinarjem, da so si izmenjali mnenje o splošnem političnem položaju in o vprašanju obvezne srednje šole. Socialistični senatorji so danes sklenili, da bodo glasovali proti vladnemu zakonskemu osnutku o obvezni srednji šoli v primeru, da b.i vlada vztrajala na ohranitvi latinščine v tej šoli in če ne bi sprejela predlogov PSI glede brezplačnega razdeljevanja učnih k.njig samo tistim učencem, katerih družine ne presegajo določenega dohodka. Takoj ko se bo Moro vrnil iz Barija, kamor je šel v zvezi s Se-gnijevim obiskom na tamkajšnjem velesejmu, bo sklical zasedanje vodstva KD: vodstvo PSI pa se bo sestalo v sredo ali v četrtek, da pl Proučilo vprašanje predvolilne kampanje v zvezi s splošnimi volitvami, ki bodo v prvi polovici Prihodnjega leta. Ob tej priliki bodo obravnavali tudi vprašanje kongresa stranke. Nennl se te se-,e ne bo udeležil, vendar je v stalnih telefonskih stikih s tajništvom stranke. V četrtek bo 24-urna vsedržav-na stavka nameščencev CIT, ker "Prava ni pristala na njihove zahteve (skrajšanje delovnega urni-7». povišanje plač. revizija kvali-‘lkapij itd.). Vse tri sindikalne organizacije pa napovedujejo za pr-v,! dni oktobra stavko nameščen- Težave v Londonu pri pripravljanju skupnega poročila LONDON, 18. — Davi se Je' v Londonu zaključila diskusija ministrskih predsednikov o mednarodni politiki. Popoldne so se posvetovali o pripravi skupnega poročila o konferenci. Popoldanska seja je trajala eno uro in 40 minut, ne da Di se sporazumeli o dokončnem poročilu. Posvetovanja se bodo nadaljevala jutri zjutraj. Jutri popoldne bo prišel v London luksemburški zunanji minister na razgovore z ministrom Hea-thom. V Londonu bo Istega dne prišel nizozemski zunanji minister Luns. V soboto zjutraj pa bo prišel v London belgijski zunanji minister Spaak. Ti razgovori so v zvezi z obnovitvijo pogajanj v Bruslju za vstop Velike Britanije v skupno tržišče, ki se bodo nadaljevala 8. ali 9. oktobra. Novi poleti ameriških letal nad Kubo HAVANA, 8. — Kubanski radio je danes sporočil, da sta v zadnjih 48 urah dve ameriški letali prekršili kubanski zračni prostor. Leteli sta nad dvema kubanskima trgovskima ladjama, ki sta pluli ob obali vzhodne pokrajine. V Washingtonu je ameriški državni tajnik Dean Rusk na seji zunanjepolitičnega odbora senata in predstavniške zbornice izjavil da se ve tu in v tujini — in to pomeni Moskva, Havana in ostali svet — da smo zaskrbljeni zaradi velikih aktualnih problemov in zaradi možnosti napada na ameriški kontinent.« Na omenjeni seji so govorili o objavi izjave, ki bi jo odobrila vlada in kongres v zvezi s Kubo. Komisiji se bosta ponovno sestali jutri. Zunanji ministri ameriških držav se bodo neuradno sestali 2. oktobra v Washingtonu ter razpravljali o Kubi in o splošnem mednarodnem položaju. To je sporočil predstavnik državnega de. partmaja. Kakor je znano, pritiska ameriška vlada na ostale latinskoameriške republike, naj bi privolile v skupno akcijo proti Kubi, toda večina teh držav se upira. Smrtne obsodbe v Libanonu BEJRUT, 18. — Vojaško sodišče v Bejrutu Je obsodilo na smrt 20 oseb, in sicer častnikov ln civilistov, ki so sodelovali pri poizkusu državnega udara 30. ln 31. decembra 1961. Na zatožni klopi Je bilo skupno 309 obtožencev, od katerih Jih je 74 odsotnih. Proces se je bil začel junija. Državni pravd-nik je zahteval smrtno kazen za 178 obtožencev. spodarski potencial Jugoslavije daje realne možnosti za širši nastop jugoslovanskih podjetij na italijanskem trgu, kolikor bi se z italijanske strani odstranile nekatere ovire. Jugoslovanski gospodarstveniki namreč sodijo, da kljub določeni liberalizaciji a strani Italije plasma kmetijsko-prehrambenih izdelkov še vedno ne zadovoljuje. V plasmaju industrijskih izdelkov se je sicer nekoliko napredovalo, toda po mnenju jugoslovanskih gospodarskih krogov bi to napredovanje lahko bilo še večje, kolikor bi se odstranile razne omejitve. Na skupnem sestanku gospodarstvenikov obeh držav so poudarili potrebo ustreznih korakov za odstranjevanje obstoječih ovir. Pred razpravo o novi ustavi Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — V zvezni skupščini Jugoslavije se bo letos začela razprava o osnutku nove jugoslovanske ustave. Kakor smo svoj čas poročali, bo predsednik zvezne skupščine Petar Stambo-lič v sporazumu z izvršnim odborom Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije predlagal skupščinskima domovoma, naj se o osnutku ustave razpravlja na skupni seji zvezne skupščine in zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na tej seji bo predsednik ustavne komisije Edvard Kardelj podal tudi obrazložitev osnutka. Po nepopolnih podatkih se j* jugoslovanskim diplomatskim zastopništvom v inozemstvu sedaj prijavilo nad 25.000 jugoslovan-skih emigrantov, ki žele na podlagi zakona o amnestiji urediti svoje odnose z domovino. Največje število njih želi obiskati Jugoslavijo, bodisi z jugoslovanskim ali pa s tujim potnim listom. Is istega razloga se številni jugoslovanski državljani, ki imajo svoj. ce v inozemstvu, skoraj vsako-dnevno obračajo na jugoslovanska oblasti, jugoslovanska diplomat ska zastopstva v inozemstvu se strogo drže načela prostovoljnosti in vsakemu emigrantu prepuščajo, da sam odloči, kako želi urediti svoje odnose z domovino. B. B. Javorški se poslavlja NOVI DELHI, 18. — Indijski funkcionarji so izjavili, da so kitajske čete postavile 34 vojaških postojank na indijskem ozemlju od maja 1962 do danes. med drugim: »Menim, da je važno, 1 datkov, CAPE CANAVERAL, 18. — Davi so izstrelili ameriški meteorološki satelit «Tiros VI«, kl je redno nastopil pot okoli Zemlje in je že poslal več fotografij oblakov. V Wandenbergu v Kaliforniji pa so izstrelili tajen vojaški satelit, o katerem niso objavili nobenih po- RIM, 18. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Javorški se Je nocoj poslovil od političnih ln diplomatskih krogov v Rimu s sprejemom. ki ga je priredil v prostorih veleposlaništva. Se prej pa Je podtajnik za zunanje zadeve Carlo Russo priredil v vili «Madama» kosilo na čast Javorškemu, ki so se ga udeležili številni politiki, diplomati in poslovni ljudje. Kroll o Berlinu BONN, 18. — Zahodnonemški poslanik v Moskvi Hans Kroll se je danes vrnil v Bonn. Ob prihodu je izjavil, da ne predvideva novih sovjetskih pobud glede Berlina pred ameriškimi volitvami. Dodal je, da niti Hruščov ne ve, kaj se bo zgodilo potem. Vsekakor pa bo prišlo do odločilnega razvoja, in Sovjetska zveza bo prav gotovo podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Pogled na ruševine palače v Bruslju, ki se je nenadoma porušila, pri čemer je zgubilo življenje mnogo ljudi. Do včeraj opoldne so uradno ugotovili 18 mrtvih. Policija je aretirala gradbenika in inženirja, ki sta v bližini gradila neko poslopje. Obtožena sta »umora zaradi nemarnosti«, ker' so u-gotovili, da se je poslopje porušilo zaradi izkopavanja v njegovi bližini. Najvažnejši dogodek je bil včeraj vsekakor začetek sedemnajstega zasedanja glavne skupščine OZN. Za predsednika zasedanja je bil izvoljen pakistanski delegat Zafrula Ivan. V organizacijo so bile sprejete štiri nove države, ki so nedavno dosegle neodvisnost, tako da šteje sedaj OZN 108 članic. Glavni tajnik U Tant je zahteval, naj se rasorožitveno vprašanje sprejme na dnevni red sedanjega zasedanja, sovjetska delegacija pa je predlagala, naj se razpravlja o sklicanju mednarodne konference e trgovini, ki naj M odpravila vse dosedanje diskriminacije, Id večajo prepad med bogatimi ln revnimi državami. Važen je tudi predlog skupine 59 držav, naj bi iskali način mednarodnega preprečevanja hujših posledic zaradi potresov. Sedanje zasedanje bo vsekakor pritegnilo mnogo pozornosti spričo dejstva, da se bo na njem čutil ie močnejši vpliv afriško-asijske skupine, ki se je z novimi državami močno okrepila; saj večina držav te skupine savzema izven-blokovsko stališče. Sovjetska agencija Tass je objavila izjavo, v kateri poudarja, da politika sporauzmevanja med de Gaullom in Adenauerjem ne prinaša nič dobrega za okrepitev miru, saj suujeta de Gaulle in Adenauer oa Bonn-Pariz. ki je naperjena predvsem proti Sovjetski zvezi ln drugim vzhodnoevropskim državam. Kar se tiče riških volitev ne bo sovjetska vlada dala nobene nove pobude, toda takoj zatem se bo zadeva spet obudila, in sovjetska vlada bo nedvomno podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. V rimski poslanski zbornici se nadaljuje diskusija o enotni srednji šoli. Se vedno trsja oster spor glede poučevanja latinščina. Vreme včeraj: najviSJa temperatura 21.2. najnižja 15, ob 19. url 18.4; zračni tlak 1007.8 raste, vlage 68 odst., veter 2 km jug, padavine 28.5 mm, nebo 9 desetin pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SHEDA, 19. sept*®1'’ Vitodrag Sonce vzide ob 5.47 in zatorl,i)j) 18.10. Dolžina dneva 12113. J vzide ob 21.48 in zatone o" *' Jutri, ČETRTEK, 20. sep«® Brane -X OB DNEVU POSVEČENEM ITALIJI Tržaška gospodarska delegacija včeraj na zagrebškem velesejmu V italijanskem kolektivnem paviljonu razstavljajo tudi številna tržaška podjetja in med njimi tudi CRDA Na zagrebškem mednarodnem velesejmu je bil včeraj dan posvečen Italiji in ob tej priložnosti je obiskal velesejem italijanski minister za zunanjo trgovino Preti, o čemer obširneje poročamo na prvi strani. Ob tej priložnosti je uradno obiskala velesejem tudi gospodarska delegacija tržaške trgovinske zbornice, katero vodi podpredsednik zbornice Suttora, sestavljata pa član izvršnega odbora dr. Vatta in načelnik oddelka zbornice za zunanjo trgovino dr. Maurel. V Zagrebu niso predvideni razgovori te delegacije, ki se bo omejila le na uradni-formalni obisk. Trst uradno ne sodeluje na zagrebškem mednarodnem velesejmu, kot je na primer sodeloval na Dunaju, v Celovca in Innsbrucku. Zastopana pa so številna tržaška podjetja, ki so se udeležila razstave na lasten račun in razstavljajo svoje izdelke v okviru mogočne in arhitektonsko lepo u-rejene italijanske kolektivne razstave Italijanski inštitut za zunanjo trgovino (ICE) je namreč letos v rekordnem času zgradil na zagrebškem velesejmu ogromen paviljon na 5000 kvadratnih metrih prostora. Gradnjo je vodil tržaški inženir Della Zonca, pri nje] pa so povečini sodelovali tržaški delavci, ki so izvršili to obsežno delo v 56 dneh. V tem paviljonu je tudi obsežna razstava tržaške CRDA, ki prikazuje možnosti tega podjetja pri gradnji ladij, ladijskih strojev in opreme ter žerjavov za ladje ter luke. Umrl je Alceo Luchesi Predsinočnjim ob 22. uri je po dolgi in mučni bolezni umrl ravnatelj patronata INČA v Trstu Alceo Luchesi, star komaj 40 let. Bil je najprej tajnik pokrajinskega sindikata upokojencev CGIL, nakar je postal ravnatelj INČA. Udejstvoval se je tudi v političnem delavskem gibanju in bil občinski svetovalec, nato pa pokrajinski svetovalec KPI. V obeh svetih je odločno branil interese delavcev, zlasti upokojencev, v pokrajinskem svetu pa se je mnogokrat oplašil tudi o korist samega osebja pokrajine, za izboljšanje razmer v umobolnici, šanje razmer večjo pomoč bolnikom tbc itd. Ker je bil že dolga leta bolan, je bil sam upokojenec INPS kot invalid in se je posvetil socialno-zavarovalnim vprašanjem ter postal v tej stroki pravi strokovnjak. Vse najboljše moči svojega kratkega življenja je žrtvoval sindikalnim in političnim organizacijam delavcev. Vsakemu, ki je potreboval pomoč in kak nasvet zlasti pri reševanju pokojninskih in drugih socialnozavarovalnih vprašanj, je vedno rad šel na roko in vsi, ki so imeli opraviti z njim, ga bodo ohranili v hvaležnem spominu. Zato so izgubili tržaški delavci z njegovo smrtjo enega svojih najboljših tovarišev. Tržaški patronat INČA je prejel včeraj obilo sožalnih brzojavk od raznih patronatov iz drugih pokrajin in od osrednjega vodstva INČA v Rimu, ki bo poslalo na pogreb svojega predstavnika in venec. Pogreb bo danes ob 16.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice ■'ekamo ob bridki izgubi iskreno sožalje. Popravni izpiti na slovenskih šolah Na strokovni industrijski šoli v Dolini so uspešno opravili nižji tečajni izpit v jesenskem roku naslednji kandidati: Miroslav Curman, Boris Krmec, Miran Maver, Vladimir Petaros, Stevo Slavko Sancin, Milan Tul, -.o, Zahar, Cvetko Zobec, Vanda Can-na pokopališče pri Sv. Ani. Hudo I ziani, Marija-Loredana Fabris, Li-prizadetim svojcem, patronatu IN dija Mahnič. Dva kandidata sta CA in sindikalni organizaciji iz- ' bila zavrnjena. PO ZAUSTAVITVI LADJE «GENTILE DA FABRIANO» Resnični nagibi «romanja» v Rovinj (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — V zvezi s pisanjem dela italijanskega tiska o potovanju italijanske ladje «Gen-tile da Fabriano« 16. t.m. vzdolž istrske obale do Rovinja, v tukajšnjih krogih ugotavljajo, da so jugoslovanske obalne oblasti ravnale popolnoma v skladu z ženevsko konvencijo o plovbi na morju. Po tej konvenciji tuje ladje ne smejo brez ustreznega dovoljenja in pilota obalne države vpluti v njene notranje vode. Poleg tega je vsaka tuja ladja, ki vpluje v notranje vode neke države, dolžna izobesiti na drogu zastavo te države. Italijanska ladja »Gentile da Fabriano« je po informacijah, ki smo jih dobili v Beogradu, vplula v notranje vode Jugoslavije brez dovoljenja, brez vodstva ju- RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST Stavka v podjetju Stock traja že deseti dan Prekinitev stavke v podjetju Machne ■ Posredovanje za izplačilo prejemkov odpuščenim delavcem podjetja Marchioro Stavkovna borba v obeh podjetjih Stock se nadaljuje in traja že deseti dan. Ves ta čas sploh ni bilo stavkokazov in je delavstvo stavkalo stoodstotno. Po drugi strani pa še ni nobenih znakov, da bi bili delodajalci pripravljeni na pogajanja. Stavka se tiče skoraj 400 delavcev, med katerimi so pretežno ženske. Včeraj so se delavke in delavci zopet sestali na enotni skupščini, kjer so po poročilih sindikalistov sklenili, da bodo stavko nadaljevali. Delavke so šle tudi v povorki po mestnih ulicah in po nabrežju do Trga Unith, da bi opozorile prebivalstvo na svojo pravično borbo. Včeraj pa se je nehala stavka delavcev v podjetju Machne, ki so odločno nastopili proti odpustom v podjetju. Delodajalec je namreč, končno pristal na pogajanja na u-radu za delo, ki so se začela včeraj zjutraj ob 9. uri. Sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice sporoča, da včeraj ni bilo sestanka, ki ga je sklical urad za delo, da bi proučili vprašanje odpusta delavcev podjetja Marchioro, ker predstavniki podjetja sploh niso prišli. Urad za delo je ponovno sklical obe stranki za danes ob 9.30 Sindikat je interveniral pri podjetju in pri uradu za nove železniške gradnje, da bi se premaknile vprašanje plač 100 delavcev z mrtve točke. Podjetje je namreč dolžno delavcem nad 6 milijonov lir. Zvečer je sindikat interveniral pri funkcionarju omenjenega železniškega urada inž. Violinu, da bi uprava javnih del posredovala, da bi izplačali delavcem, kar jim pritiče. Inž Violin, ki odpotuje danes v Rim, da se bo tam posvetoval glede tega vprašanja, je zagotovil, da bo posredoval pri glavnem ravnateljstvu ministrstva javnih del, da se to vprašanje čimprej in ugodno reši. Kot smo že pisali, gradi podjetje Marchioro krožno podzemeljsko železniško progo na odseku pod Greto. Vodstvo podjetja je izjavilo, da je ustavilo v predoru vsa dela zaradi tega, da pristojne oblasti izvršijo kontrolo nad opravljenim delom, vendar so se razširile vesti, da je resnica drugačna. Podjetje baje sploh ni imelo več denarja, da bi plačalo delavce, ker mu tudi banke nočejo dajati več kreditov. Tega pa naj bi ne bilo krivo podjetje, marveč državna u-prava oziroma tisti železniški organi, ki bi morali plačati podjetje za opravljeno delo, medtem ko tega niso storili. Ko bo podjetje prejelo denar, ki mu ga država dolguje, bo najbrž nadaljevalo z delom. Vsekakor je prekinitev dela povzročila zaskrbljenost v gospodarskih krogih, ki se boje, da se ne bi ponovil primer pomola VII, kjer dela stojijo že več let. Doslej miiiiiiiiiimiiniuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiMiiiiiiiiiii SEJ* OBČINSKEGA ODBORA Za obnovitev «RossettiJa» bo občina Jamčila a plačilom najemnine Poročilo odbornika Bazzarra o delovanju matičnega oddelka Na tržaškem županstvu je bila včeraj redna seja občinskega odbora. Najprej je župan dr. Fran-jsil poročal odbornikom o dopoldanskem sestanku, na katerem so razpravljali o vprašanju namestitve stalnega gledališča in obnove gledališča «Rossettn>. Zupan je povedal, da se je RAI odločil, da popolnoma podre poslopje, v katerem gostuje Teatro Nuovo, namesto da bi le obnovil slačilnico. Odbor je nato sklenil, da bodo pozvali lastnike gledališča «Rossettl», naj začnejo z obnovitvenimi deli, občina pa jamči, da bo plačala takšno vsoto najemnine, ki bo enaka vsoti izdatkov za obnovo gledališča. S tem naj bi sc končno nudila možnost, da se to gledališče obnovi. Odbor je tudi sklenil, da bo izdal 6 milijonov ln pol za postavitev ogrodij s tablami, na katere bodo stranke lepile svoje propagandne lepake. Končno je sklenil, da se občinski pomožni izpostavi v Barkovljah in Križu spremenita v pravi občinski izpostavi. Zatem je odbornik oddelka za anagrafske in matične zadeve Baz-žaro poročal o delu tega oddelka v preteklih štirih letih. V tem času so anagr&iski In matični oddelek spojili in ga premestili v novo občinsko palstčo v Ul. Teatro Romano. V preteklih dneh so preselili v to paiačo še zadnji odsek, to je volilnega. Nadalje so sklenili, da bodo mehanizirali delo oddelka. Pri tem pride najprej na vrsto, in sicer še do konca leta, odsek, ki izdaja razna matična potrdila in spričevala. V ta namen bodo uporabljali sistem kovinskin ploščic, za kar bodo porabili 50 milijonov Ur. Ko bo uvedena mehanizacija izdajanja potrdil, bodo odpravili dolge vrste in čakanje, saj bodo lahko izročili prosilcem potrdila že v nekaj minutah. V prvih šestih mesecih je izdal matični oddelek nad 250.000 raznih potrdil in spričeval, v prejšnjih letih pa nad pol milijona vsako leto. Vsak dan se zbere pred okenci matičnega in anagrafskega oddelka okrog 3.200 ljudi. Odbornik je orisal tudi veliko količino dela, ki ga Je opravil oddelek za čEisa ljudskega štetja. Na koncu je odbornik Bazzaro poročal o številu volivcev in o opravljenih revizijah volilnih imenikov ter omenil veliko količino dela, ki ga ima oddelek tudi za urejevanje imenikov vojaških obveznikov. Pri gradnji stavbe je padel z lestve Pri gradnji nove stavbe na Proseku se je včeraj dopoldne ponesrečil 50-letni Albin Parovel s Stopnišča Eriča št. 15. Sel je po lestvi da bi začel s svojim delom, pa se mu je spodtaknilo in je padel k višine 2 m. Pri tem si je zlomil desno nogo. Njegovi delovni tova-, je zaposlen v kamnolomu «Casa- -1 le» pri Seslj pri katerem je delal, mu je jermen riši so mu takoj priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim av- tom odpeljali v bolnišnico, kjer so prejeli ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni. * H* # V tovarni testenin v Ul. Madon-nina 21 se je okrog 9. ure ponesrečil na delu 16-letni vajenec Vojko Skerk iz Saleža št. 46. Nadzoroval Je stroj za mešanje testa, pa ga je močno udarila lopata po desni roki, tako da si je zlomil zapestje. Takoj so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dober mesec. * * Ni Ko je včeraj popoldne 51-letni Gino Rigo iz Sesljana it. 100, ki ri Seslj anu hotel očistiti stroj, katerem je delal, mu je jermer poškodoval tri prste na desni ro ki. Ponesrečenega delavca so takoj odpeljali s taksijem v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne. * * * Okrog poldne pa se je ponesrečil na delu v novem pristanišču 48-ietni Giovanni Corte iz Ul. Sponti-ni 2. Pomagal je razkladati bale papirja s tovornika, pa je zgubil ravnotežje in padel iz višine 3 m. Zaradi tega se je pobil po ramenih In sl je verjetno nalomil desno ključnico. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga so na tem področju izkopali že nad 600 metrov predora. Novi urnik trgovin z zelenjavo Tržaška prefektura je izdala odlok, po katerem se zopet spremeni urnik trgovin z zelenjavo. V odloku ugotavlja, da prejšnji novi urnik ni naletel na ugoden sprejem niti pri potrošnikih niti pri prodajalcih. Zato se s tem odlokom razveljavi prejšnji in bo ve; ljal odslej dokončno naslednji urnik; od ponedeljka do petka od 7.30 do 13. ter od 16.30 do 19. ure; ob sobotah in dnevih pred prazniki od 7.30 do 13. ter od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah bodo trgovine vedno zaprte. Poleti, to je od 1. ju- nija do 31. avgusta pa bodo trgovine s sadjem in zelenjavo popol- dne odprte od 17. do 19.30, ob sobotah pa od 17. do 20. ure. Prijave hotelskih cen Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse lastnike licenc Javne varnosti, ki imajo sobe za goste, da morajo do koica septembra po zakonu prijaviti cene nočnin in eventualne prel rane, ki jih nameravajo uveljaviti prihodnje leto. Te cene bodo smatrane za maksimalne in jih v nobenem primeru ne bodo smeli povišati. Sam v bolnišnico po trčenju z avtom 46- sprejeli na II. kirurški oddelek, i nico, kjer so ga sprejeli Zdraviti se bo moral od 10 do 30 kirurški oddelek. Zdraviti dni. I moral dva tedna. Včeraj okrog 8. ure se je letni Gabriele Budigna iz Ul. Bo-nomea 6 peljal z motorjem po Ul. Cisternone proti središču mesta, na vogalu z Ul. Šalita di Greta pa je trčil ob avto, ki ga je vozil Paolo Buffa iz Ul. Rigutti 10. Motorist je zletel na tla in si je pri tem zlomil desno ključnico. Čeprav ga je precej bolelo, je sam odšel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni. Nekoliko pred 8. uro pa se j* z motornim kolesom ponesrečil 39-letni Antonio Pizz.i iz Ulice Schiapparelli 42. Peljal se je po novem pristanišču, pa je vanj trčil z motorjem 53-letni Claudio Guštin iz Ul. Madonna del Mare 18. Pizzi se je zaradi tega prevrnil in se je' pri padcu precej ranil po desni nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolniš- II kirurški oddelek, i nico, kjer so ga sprejeli na II. se jj0 «Palatino» danes v morje v 7ržiču Danes ob 11.30 bodo v ladjedelnici CRDiA v Tržiču splavili 10.000- tonsko motorno tovorno ladjo «Pa. latino«, katero grade za pomorsko družbo Tržiški Lloyd. Splavitvi bo prisostvoval poleg lokalnih predstavnikov oblasti tudi minister za trgovinsko mornarico Cino Macrelli. To je prva iz serije štirih ladij, od katerih grade ostale tri v ladjedelnicah v Livornu, Castellam-mare di Stabia in v Palermu. Vse te ladje bodo vozile ria rednih progah med Italijo in Južno ter Vzhodno Azijo. So najmoderneje opremljene za prevoz visoko kva- ; goslovanskega pilota in ni izobesila jugoslovanske zastave. To so dejstva, ki so bila ugotovljena v trenutku, ko je jugoslovanski o-balni patrolni čoln zaustavil italijansko ladjo, zaradi česar je morala ladja «Gentile da Fabrianoi) v spremstvu jugoslovanskega pa-trolnega čolna vpluti v Rovinj, kjer je bilo nadalje ugotovljeno, da so na ladji potniki, ki sploh niso vpisani v ladijsko knjigo potnikov. Jugoslovanski tisk, v interesu vzdrževanja in razvoja dobrih sosednih odnosov z Italijo, sploh ni omenil tega ((incidenta«, za katerega jugoslovanski organi v Rovinju ne nosijo nobene odgovornosti, ker so ravnali popolnoma v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi, čeprav bi že sama navzočnost določenih oseb na ladji, ki so bile po pisanju italijanskih listov namenjene v Rovinj, bila zadostni razlog za komentarje. V Beogradu namreč sodijo, da navzočnost znanih zastopnikov in zagovornikov iredentizma na ladji «Gentile da Fabriano« odkriva ne le prave cilje potovanja, temveč zakaj poveljstvo ladje ni spoštovalo mednarodnih predpisov o plovbi. Določenim krogom v Trstu je bil v pomanjkanju drugega materiala potreben ((incident«, da bi lahko ponovno oživili gonjo proti Jugoslaviji. Končno naj še pripomnimo, da o tem incidentu s strani jugoslovanske vlade ni bila dana v Beogradu nobena uradna izjava in da so vse zadevne «uradne jugoslovanske izjave«, ki so bile doslej objavljene v italijanskem tisku, izmišljene. B. B. O Sinoči so sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek 83-letno Narciso Kolenz vd. Vidali iz Ul. Diaz 83. Zenska je nerodno padla v svojem stanovanju in si zlomila levo nogo. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Sodni epilog stavke prevozniških nameščencev Obsojen na pogojno kazen pod obtožbo, da je bil soudeležen pri napadu na šoferja nekega avtobusa Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Višali, zapisnikar Rachelli) se je zagovarjal včeraj 45-letni Giovanni Pieri, ki je bil obtožen, da je 24. aprila lani skušal nasilno preprečiti, skupaj z nekaterimi drugimi neznanimi o-sebami, da hi šofer nekega avtobusa nemoteno opravil svoje delo. Obtožnica je trdila, da je Pieri u-daril šoferja Ernesta Anselmija, starega 41 let iz Fidence, ki je upravljal avtobus s katerim so se peljali številni dijaki na izlet. Bilo je okoli 4. ure omenjenega dne, ko je Anseimi dospel v Trst z avtobusom, v katerem se je peljalo 55 dijakov iz Parme. Pripomniti je treba, da je bila tistega dne splošna državna stavka vseh nameščencev prevozniških podjetij. V bližini železniške postaje je neki mestni redar ustavil avtobus ter odsvetoval šoferju, da bi nadaljeval svojo pot. Zato je Anseimi obrnil avtobus ter se odpeljal proti Barkovaljam. Kmalu nato pa ga je obkolilo okoli 60 stavkajočih u-službencev avteprevozniških podjetij, ki so ga napadli ter mu baje raztrgali pulover in suknjo. Poleg tega so razbili tudi ogledalo na avtobusu. Skupna škoda je znašala okoli 40.000 lir. Eno uro pozneje so prepeljali v splošno bolnišnico Pierija, pri katerem so zdravniki ugotovili poškodbe na palcu leve noge in verjetne kostne poškodbe. Ko je Anseimi v določenem trenutku pognal vozilo ritenski, je sprednje kolo zavozilo na Pierije-vo stopalo. Zato so slednjega prijavili sodišču kot soudeleženca pri napadu na Anselmija. Na včerajšnji razpravi je Pieri izjavil, da je bil sicer prisoten pri omenjenem dogodku, da pa se je čisto slučajno znašel v bližini avtobusa, v trenutku ko ga je povozil. V tem smislu je pričal tudi sindikalni voditelj Piero Marsich, ki je prisostvoval dogodku. Javni tožilec je zahteval, naj sodniki o-prostijo Pierija zaradi pomanjkanja dokazov. Ti pa so ga vseeno spoznali za krivega ter ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 15 dni zapora. K temu dogodku je treba še pripomniti, da so pred časom prijavili sodišču tudi dvanajst drugih uslužbencev avtoprevozniških podjetij. Istega dne se je šofer Sergio Valconover podal iz Trsta v Bar-kovlje, kjer jo parkiral avtobus, s katerim je bil nekaj dni prej pripeljal v Trst štiri nune in 40 deklic. V Trstu so mu svetovali naj ne gre z avtobusom na cesto. Nune pa so ga preprosile, da zapelje vozilo iz Barkovelj do Trsta. V bližini kvesture so stavkajoči ustavili avtobus. Šofer pa jih je prepričal, da je prepeljal otroke v Trst iz človekoljubnih nagibov. Stavkajoči so to uvideli ter so mu dovolili, da pelje avtobus do Ro-tonde del Boschetto. Spremljalo ga je 12 stavkajočih z motornimi vozili. Ko so prišli do Rotonde del Bosehetto, so policisti aretirali spremljevalce ter jih prijavili sodišču. Preiskovalni sodnik jih je oprostil, češ da niso zagrešili kaznivega dejanja. Simfonični koncert v Avditoriju Pri glavni prodajalni listkov v Galeriji Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za simfonični koncert trža. škega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Erminia Romana in s sodelovanjem harfistke Albe No-velle Sohirinzi, ki bo v petek 0b 21. uri v Avditoriju. Program obsega skladbe: Rossini — Obleganje Korinta (simfonija); Piz-zetti — Koncert za harfo in orkester (novo za Trst); Weili — iz «Opere za tri groše« — suita; Brahms — Madžarski plesi. Rascel v Verdiju Od četrtka nastupa Rascel v Verdiju v glasbeni komediji «En-rico 61», ki sta jo napisala Garinei in Giovannini. PRVIČ PROTI DALMACIJI IN GRČIJI Danes otvoritvena vožnja motorne ladje «llliria» Razna obvestila SKUD »Misel in delo« v*W "V 6i»n! davanje Staneta Bidovca. 9 stva, o temi »Socialistična d Slovenci«, ki bo danes i’ Or 20.30 v Prosvetnem domu o® i** n ah. Predavanje je izključno Lj)*# j"1 zgodovinskega značaja in psiot*11 razvoj delavskega gibanja na. “n skem od prvih početkov do i) Vstop je prost. -l i To temo bo Slovensko 'J. 'Uštvo («Misel ln delo« fin ® tudi po drugih večjih sreaj it Tržaškem, nakar bodo sle" (** aktualna predavanja, namen)*11 širši javnosti. 3c y $ ob »»fe in nu Verdi v Miljah javno i - Govoril bo tajnik tržaške » _ t*fr i, V četrtek 20. t.m. Govoril bo tajnik ne »Borba za mir ln oei»™- ta «■ danjem trenutku«. Vabljeni * 'Vlil uv iaji.ir\ ------ . i . federacije Paolo Šema ..." (» - irba za mir in demokrat' n Nazionale 16.00 «Svet na P*.,mi< mondo suhe spiaggie). 1 ., lor Prepovedano mladim leta' utfljtf F.enice 15.30 »Mož, ki je ty Valance« (L’uomo che ,, cH1 berty Valance). John ^a)"1 ^ povedano mladini. ,i>t Excelsior 16.00 «Kakor v Jj (Come In uno specchUH- «1» Bergmanov film. Prepove ■ dim id "v S Grattacielo 16.00 ((Poveljni5^r *it, (Ponte di comando). “(#. ip Alec Guinness, Dirk B°* Arcobaleno 16.00 ((Inšpektor* S L tore). Technicolor — pr . mladini (. , (Malesia maglca). Techn f Preijovedano mladini. i s' Zadnji dan. ,J| Aurora 15.30 «Grof Mont*1 i conte di Montecristo). " Garibaldi 16.30 ((Potopit' Moore. Zadnji dan. Cristallo 15.30 21.30 ((El C|f W |5 nicolor. Charlton Heston. »ta, Loren- ,No» ,*lli Capitol 17.00 «Ne ubijaj« ,J"p dere). Laurent Terzieff- Impero 16.30 «Tot6 Diab01 |!»! Massimo 15.45 »Vulkan, 3' (Vulcano figlio di Giov*> color. Michel Gordon. > i«*1 Prvo potovanje z nad sto potniki v kabinah - Moderna potniška ladja bo odplula iz Trsta vsakih 14 dni - Izleti na kopno litetnega kosovnega tovora in semenskega olja in urejene za dolge proge, za kar so posebej poskrbeli za udobno namestitev posadke. Predvidena je za ta tip ladje relativno visoka brzina 18.5 milje na uro, tako da bodo lahko vzdrževale hitro tovorno zvezo proti obsežnim novim tržiščem. Danes odpluje na otvoritveno vožnjo proti Dalmaciji in Grčiji nova motorna ladja «Illiria», last beneške družbe ((Adriatica«, ki bo zamenjala dosedanjo «Barletto». S tem se bo na potniško progo Dal macija - Grčija vključila nova moderna ladja, ki bo nedvomno mnogo prispevala k razvoju turizma na tem področju. Zlasti pa je to pomembno za naše mesto, ki bo na ta način postalo izhodno pristanišče za številne tuje turiste, ki so se doslej za potovanja v Dalmacijo in Grčijo posluževali v glavnem Benetk. (dlliria« je moderna ladja, ki bo nedvomno pritegnila še tako za-zahtevne turiste. Ni prevelika — saj za potovanja po Dalmaciji in Grčiji niti ne sme biti večja — vendar dovolj, da nudi potnikom vse ugodnosti in udobje. Ima 3.780 ton nosilnosti, poganjata pa jo dva motorja Fiat vrste B 486 TS, od katerih ima vsak po 2.600 KS, tako da razvija ladja brzino 18 milj na uro. Njena največja dolžina znaša 101,20 m, naj večja širina 14,60 m, trup v vodi s polnim tovorom je 4,40 m. Ladja je res krasno urejena. Poleg salonov, jedilnice in bara ima tudi bazen za kopanje, 142 potnikov pa je razmeščenih v kabinah I. razreda, v katerih je prostora za 2 ali 4 osebe. Po vsej ladji so klimatske naprave, tako da je v vseh prostorih vedno enaka temperatura. Tudi navigacijske naprave so najmodernejše, tako da omogočajo varno plovbo v vsakem vremenu in ponoči, poleg tega pa je ladja opremljena še s stabilizatorji vrste «Denny Brown», ki omogočajo, da se ladja ne «valja» po še tako razburkanem morju. Za zabavo bo na potovanjih skrbel dober orkester in kot smo zvedeli, pripravljajo potnikom tudi razne družabne igre ter presenečenja, tako da ho potovanje, ki bo trajalo v obeh smereh 14 dhi, čim prijetnejše. Ladja se bo na svoji poti v Grčijo ustavila še v Benetkah, Anconi in Bariju na zahodni obali Jadranskega morja ter v Splitu, Dubrovniku in Boki Kotorski na vzhodni obali. Poleg tega se bo u-stavila še na Krfu, v Pireju, Kan-diji, Katakolu, Ithei, Rodosu in Naupliji. Družba ((Adriatica« je poskrbela, da bodo iz vseh teh pristanišč organizirani izleti za ogled mestnih zanimivosti oziroma daljši izlet v notranjost, kjer so zanimivi zgodovinski in kulturni spomeniki. Samo potovanje bo trajalo 13 dni in bo pravcato križarjenje, čeprav bo ladja vozila na redni progi. Po podatkih turističnih uradov kažejo ljudje vedno večje zanimanje za tovrstna potovanja, saj se število križarjenj iz leta v leto veča. Zato ni dvoma, da bo nova ladja na tej progi doživela velik uspeh, saj se dotika najbolj znanih turističnih središč, da ne govorimo o poti, ki vodi med tisočerimi otoki dalmatinske in grške obale. Čeprav ima ladja le kabine I razreda pa cena potovanju ni pretirana (nekaj nad 100.000 hr), saj je treba upoštevati, da je življenje na ladji enakovredno najbolj luksuznemu hotelu. Tu moramo tudi poudariti, da je družba posvet la največjo pozornost hrani, tako da bodo potniki deležni izvrstno in obilne jedače, medtem ko imajo na ladji tudi na izbiro prvovrstna vina najrazličnejših znamk. ' «Ii‘irir>'J,e^r.Zlna f* hangar- vo -potovanje bo ladja odplula z | delek in se bo moral zdraviti do- nad 100 potniki, vendar se utegne njih število do odhoda še povečati. Ladji voščimo srečno pot na prvem potovanju, z željo, da bi tudi s svoje strani pripomogla k spoznavanju držav in narodov, ki živijo od Trsta do Rodosa. 1u st. 1, od koder bo odplula da- £>pjj '% Vespa v vespo Včeraj okrog 22. ure se je 18-letni Gianfranco Balanz.in z Grete štev. 37 hotel odpeljati z vespo od doma v mesto, pa je imel veliko smolo. Usedel se je na svoje vozilo in naglo krenil na levo, ne da bi pogledal, če kdo prihaja po cesti. Prav tedaj pa je mimo privozil /. vespo 22-letni financar Ferdinando Visocchi, ki je v službi na Proseku. Visocchi ni pravočasno zapazil Balaiizina in je treščil vanj. Zaradi močnega sunka sta oba zletela na tla in se poškodovala. Najbolj jo je skupil Balanzin, ki se je pobil in ranil po glavi, kolenih in desni roki ter si verjetno zlomil gleženj leve noge. Večjo srečo je imel financar, ki se je nekoliko pobil po obrazu in je zgubil spomin. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so Ba-lanzina sprejeli na ortopedski od- Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 18. septembra 1962 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo Pa je 8 oseb. UMlRiLI SO: 74-letna Antonia Da-gnelut, 60-letna Miohela Vovk por. Hrovatin, 48-letni Giovanni Pavatich, 30-letni Giovanni Rocco, 63-letni Mario Citter, 75-Iet'na Francesca Polil, 73Jetni Francesco Lloizzl, 73-letnl Car. lo Portularl. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba i; Sponza, Ul. Montorsln0 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vlelmet-tl, Borzni trg 12 ber mesec. Visocchija pa so sprejeli na 2. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Moderno 16.00 »Dogodilo s^ernc’1 . tembru« (Accadde in ) Joseph Cotten, Jean R-iUi' Astoria 16.45 «Ali, čaroVj”1 p .« da« (Ali mago d’oriente'' | color. c-nl«1,,#1 p,i Vittorio Veneto 17.00 »S01 (r (L’eclissi). Alain Delo"'|[ < j Vitti. Prepovedano Abbazia 16.00 «Stirje OJ’ c#»r , quatt.ro disperati). Je‘‘ Jj ” % Marconi 16.30 «Toiplo n^f O (L’occhio caldo del j, Ppi;l John Saxon. fle"*il^«, ;iel( color. Rock Hudson, V Ideale 16.00 «SS podvi«, (SS operazlone Fortun« mm na lSTTWTw3 predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 18. uri bojno Pat ščino v tainstveni Afriki J GMMONRO^ MBG iR- Dlf?ETTO 0A JAMES CLAVELL He^nSSS11 S • KURE NEUMANN 'Al 8 TecmicoLOZ- KINO PROSEK-KONTO 19. t. m. ob 19.30 tiri Metro barvni f''* SOMBREfe predvaja danes 19. t. m. ob 19.30 tiri Metro barvni ^ Igrajo: YVONN E DE CARLO, CYD in RICARDO MONTALBAN Jutri SUPERCINEMA PRINCIP^ FILM, KI GA HOČE VSAKDO VID ZMEŠA EAS.TMAHCOLOR SANDRA Ml|0 BOURVIL I S V >S; & s PREPOVEDANO MLADINI POD K k 84.000 °prebivaicev ^ Rezultati prvih krajevnih volitev v sultanatu Brunei - Na , ^^»'hjonov d i.ujev le.. prvem mestu Ljudska stranka, katere voditelj Azaharin Jif. nar°dnega dohodka (pov-< . °krog 15.000 dolarjev let- Jjlf 0s»k„i _ _ , . (({njSve'a' kjer dejansko povil ,^01 dohodek ne pre- Mitične težave okrog ustanovitve Malezijske federacije Vprašanja integracije v Jugovzhodni Aziji -» ij °sebo), a se nahaja v pre- T" A dolarjev letno na ose-i, je »m le povsem razumlji-% it| to Postane središče pozor-jtul1 »t n»katerih večjih državnih «>i 'Hierun^.egovi bližini. V našem Hip., is beseda o majhnem tltj u P°d britanskim protek-((1 na severni obali velikega iip.1'a.'*mantan (Borneo), ki ®rune'' Ta otok ie K l ;»J?0]en z nekim «vonjem» ?'()« Vini’ tradiciji in... pe- *' tahko predstavite petro-stolPe, ki so tako zna-■ Srednjevzhodni Kuwait, (^k® v indonezijsko džun-r cela naselja dobesedno t *a rskah in katerih sve-3*7,,, spominjajo na indij-'ilS Mahal — potem ste si V mto pr''3*'žno sliko Bruneia. ki a® bi JJrunei še naprej V >ja^?znan in bi se sploh .A i j. ’* na prizorišču svetov-i ^ ^ *iaJ8ni' ko se ne *ai^a lik jia o uresničitvi Ma-/ i imt/ederacije in bi brunej-kt(i n Omar Saifudin ne bil K. lpre* avojo izjavo, kako da Vtp ta načrt malajskega s r*. in. se je postavil proti federaciji, kot jo je bil sprejel sultan .*fj n Tunkuja Abdelrah- k i?® Brunei, kot prva od fdj kih 1 anskih kolonij na se-m 0“alah otoka Kaliman-,4 'trn; S”*'H dve sta Saravak in A i-,v.norne0 »*• Venski — sprejel ma-^ sporazum. Ta ''ta«:j 0 Ustanovitvi malajske t k v.® Pod imenom Malezija, 1(1 * Jt, je plenjen v začetku av-j*o dfj povezati že neod-l|W,?Vo Malajo, samouprav-/ J* .Singapur, ki je pod af1 kiije 0ntanske krone, in že tri kolonije na Kali- /’ kit ’ '* Pri..6 Pohitel z objavo svo- l>- 4 i* *Moh 8. cel° prei> kot pa 0*5 k * rešilo vprašanje, kdaj f*1 * prjij an°vitve nove federa- 0 **i»kh»^' ^tem ko je Tunku I da se no- enota ustanovi čim-r°ko’i- Z naj'trajšim prehod- VC t, _ --«uinanianu, da bi ta .»•»mu — umi daljši. ■m 1 ? je 0 Ministrstvo za kolo-'V' ' r*ain *®m v zvezi zavzelo skupine in režimi na V jjjt „arn za omenjene tri kozi J k.. Kalimantanu, so Bri-ii> aV‘U zabtevo, Sk„r°k. bil čim J ,vn ® stališče, in sicer, da "i/ s'cuPine in režimi na raj S) Zaostalih ozemljih mo-Vjf ’ ohi u1 doseoi neko moder-S samouprave in še-fHo. j?® vključiti v novo fd-hu, a vsem tem se je skri-1 ahska želja, da bi se Severni Bor- ;%."Jvali pred kitajskim StS?*, katero bi se z ,■« Malezije v velikem Ji, "»selilo z Malaje in Sinji te oblasti ter tako ?. Politični odnos sil. , ! sultan Saifudin na-^ oun brez krčmarja«, S P’k, Prvih krajevnih voli* »o* je britanska kolo-Jf*jvj ava dovolila na tem takoj ugotoviti, in K ‘ ska is j stranka — Partai Ra-jhljh . V štirih oblastvenih i* karSj»iih od 55 sedežev l >l s ?■ Ti krajevni sveti C' ki °ue srede izbrali 16. i 9t». dad° stopili v svet *hltajja 0vno posvetovalno it j„ av je namreč sestav-uvteb, ®l**>ov, ki so izvo-ko jih 17. imenuje 1 stvak in ‘vMi?r°Va’li Pre ufipi« )e Popolnoma pora-hko p°dtične stranke — 11 ^dru*0*0118^110 organiza-zeno nacionalno gi- banje — je Ljudska stranka postala v sultanatu vodilna politična sila. Toda takoj po volitvah je njen voditelj, A. M. Azaharin, izjavil, da se njegovo gl. banje sploh ne strinja s suita-novo odločitvijo in da ne bo sprejelo nobene rešitve, ki bi ne upoštevala želja prebivalcev. V nekem svojem javnem političnem govoru, enem od prvih, ki so se vršili s privolitvijo kolonialne uprave in sultana, je Azaharin postavil zahtevo, da se odločitev v zvezi s sprejetjem načrta o ustanovitvi Malezije in brunejskim pristankom glede pri-stopa k tej federaciji popravi, oziroma spremeni. Izjavil je, najprej da sta on in njegova stranka za neodvisni Brunei, pri čemer je poudaril, da si more samo neodvisna država, ki ni podvržena zunanjim vplivom, izbojevati mesto, ki bi odgovarjalo njeni vlog, in položaju v Jir- govzhodni Aziji. Obenem pa je vodja Ljudske stranke izrekel predlog za ustanovitev federaci je, ki bi vanjo bili vključeni Brunei, Saravak in Severni Borneo — današnje britanske kolonije — da bi se tako zatem takale krepka enota na otoku Ka-limantanu lahko na enakopravni osnovi pogajala s svojimi sosedi za dosego neke širše državne skupnosti. Azaharin je zavrnil obtožbe, češ. da je cilj njegove stranke priključiti Brunei in ostali dve britanski koloniji k Indoneziji, katera je njihov južni sosed in katere ozemlje se razteza čez več kot tri četrtine otoka. In, dasiravno je izrazil svoje sim-patije do Indonezije, je Azaharin obenem tudi poudaril lojalnost svoje stranke do sultana Omarja Saifudina. S tem, da je javno izrazila svoje nasprotovanje v zvezi s pred- loženim načrtom glede ustanovitve Malezije, pa je Ljudska stranka bila postavljena v položaj obtoženca. Azalharinov nastop je bil označen kot «zelo nevaren« za mir in varnost Bru. neia. Minister Dato Mohamed Jusof je preko radija imel celo govor, kjer je prebivalstvo opozarjal, naj bo previdno v odnosu do te umajhne izdajalske skupine, ki izraža nezaupanje do sultana in služi interesom neke tuje države.« Gledano s stališča Indonezije, katera je že večkrat izjavila, jasno in nedvoumno, da nima v odnosu do omenjenih držav nobenih ozemeljskih zahtev, pa je moč izraziti edinole upanje, da Se bodo vsa vprašanja integracije na tem področju reševala samo, kot bo to v skladu z željami in interesi narodov na o-menjenih področjih. S. O. * % l Dokaz prijateljstva l Dr. David Spencer je «poklonil» eno ledvico svojemu stanovskemu kolegu dr. Hammersmithu. Operacijo so izvedli v neki londonski bolnišnici. Dr. Spencer, ki ga vidimo na sliki, kaže vidne znake svoje plemenite žrtve PO AMERIŠKO SPREMENJENA NEKDANJA ALTERNATIVA Ne gre več za to, ali topove, ali maslo pač pa za topove, ki zagotovijo maslo Oboroževalna tekma je privedla do tega, da 95 odst. ameriške letalske, 60 odst. ladjedelniške in 40 odst. radijske industrije dela za vojsko Čeprav je sedanja ameriška vlada v enem samem letu povečala državne stroške za oboroževanje za toliko, kolikor Velika Britanija in Francija porabita v ta namen v vsem svojem enoletnem proračunu, so njeni edini kritiki, ki izrazito nastopajo, še vedno oni, ki zahtevajo ne z>marijšanje oboroževanja, pač pa še večje izdatke in še strašnejša orožja in ki očitajo vladi, da vodi politiko po-mirjevanja. Edina manjšina pa, ki ima dejanski vpliv, so oni, ki obtožujejo predsednika Ken-nedyja, češ da je »nasproti ko. munizmu mehek«. V svojem sedemmesečnem bivanju onstran Atlantika sem se te zares «razlike» stalno zavedala. V ZDA so se ljudje že navadili na to, da gredo topovi in maslo skupaj. Večji vojaški izdatki pomenijo povečanje zaposlenosti, večja zaposlitev večje dohodke. V splošnem velja mnenje, da če ne bo oboroževanja, če ne bo topov, ne bo masla, kajti zmanjšanje vojaških izdatkov, da pomeni odpuščanje ljudi z dela, zaviranje poslov, torej manj dohodkov. In vendar te analogije ne smemo jemati povsem dobesedno. V sodobnih ZDA bi niti hujša recesija ne primorala ljudi, da bi ostali brez kruha, kajti kmetijski viški omogočajo vladi, da more siromašnim ljudem dati brezplačno kruha m tudi masla. Povezovanje velikih vojaških izdatkov s prosperiteto ni nova stvar. Kljub Rooseveltovemu New Dealu se je Amerika od gospodarske krize v letih okoli 1930 opomogla šele v drugi svetovni vojni, lahka povojna rece- .laponci so na letošnjem beneškem festivalu pokazali film «Blazna lisica« (na sliki prizor iz tega filma) SREDA, 19. SEPTEMBRA 1962 YiXio Trst ^ ....................... ........... |1. •#: Iaar; 7.30: Jutranja glas- 13.30: Mikrofon za dva; 14.55: Vre- Dueti iz Blzetove «Carmen»; 12.05: Si.VllE?'* slovenskih pesmi; me na ital. morjih; 15.15: Gledali- Kmečka godba; 12.15: Kmetijski K' ui. ’ 12.15: Za vsakogar 5ke in filmske novosti; 15.30: Pa- % Jtra. •' Zabavali vas bodo; rada uspehov; 15.45: Ital. pesmi V *VJ:rkester Guido Cergoli; in plesi; 16.00: Program za naj- 4. >bij!,‘ ln Ples; 18 15: Umet- mlajše; 16.30: Skladbe Carla Ja- !ili ^>eks 081 ln prireditve; china; 17.25: Koncert operne glas- ture; Ijevanje Omnibusa; 12.00: Pojo lljOO: Pet pevcev — pet. popevk; Bongusto, Del Mare, Pallesi, itd.; 11.15: Človek in zdravje; 11.25: Dueti iz Bizetc Kmečka godba; lz.ia; iviijcujam SK€ 10 runisse muvw»i, .».1»: r.- nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Ob- rada uspehov; 15.45: Ital. pesmi vestila; 13.30: Dva divertimenta; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35: Tri VVebrove uver- „ umcuiivc ........o, ............... —-.......... tur«; 15-20: v narodnem tonu; / \ *t ,ander Skrjabin: Sim- be; 18.25: Literarna oddaja; 18.40: 15.45: Trije violinisti; 16.00: Vsak / 'vftl; ,• 19.0B: Pianist Fablo Neapeljska antologija; 19.10: Kme- dan za vas; 17.05: Šoferjem na po- sJi3r°t: Turistični razgle- tljska oddaja: 20.25: Sličice lz lah- tj17.50:_ Vedirt Jntermezzo; J8.0O: / £ 1 20.30: Pevci, kl- J1"' rani'u.M.00; «01oveško živ- gala; 22.10: Plesna glasba. HijOltni- -drama; 21.40: Pri- tiiska oauaja: zu.zj. »ime iz um- 1*, • ....... ke glasbe- 2105: Album lz Gran Aktualnosti doma in v svetu; ■ ' 18.10: Beethoven In Šostakovič; 18 45: Ljudski parlament; 19.00: 1, revVi. 22-30: Druga med-o|0es j3 Pevskih zborov; MelodiJe- Tnt V*1'1®*;1 i«r»z besed; 13.35: *ŠJ5. ‘’W): Veliki operni ' Leta jazza. //. program Obvestila; 19.05: Glasbene razgledano- T«t’ran17 "vesti"” 8 33- Pole niče; 20.00: Giordano: Fedora, ope-8.00. Jutranje vesti, 8.33. poje ^ y ^ dejanjlh. 21.35: Lepe melodije; 22.15: Zvočne slike raznih dežel: Afrika; 22.50: Literarni 12.25: Tretja stran; U.06: Nastopajo pevci; 14.45: Pio- ™k'l'rno; 23 05: ZaDOjmo >" zapl»- ' hp“- ---------• .»■>*- šče; 15.00: Melodije in romance; alrn°. 15.35: Pisan popoldanski spored; Acliille Togliani; 9,35: Nevv York-Rim-Nesv York; 10.35: Pesmi; 1100: Glasba za vas, ki delate; Ital. televizija \\ , koper ii*T5?Vlai.Sba: 7-00: Pre' &> ' Pre„Glasba za dobro Ju-iJV Htau RL: 12.00: Opol-K . 12 5n- Oni'rnp 12.50: Operne . Zabavni zvoki; »:«r-Knll£,7 V>: 15.30 0 mLV, ■ i„a, lemannova K; 16 35: Za vas Izbrani motivi; 16,50: , , .... ir,-^ TeSSeilja7;35:i7“?; ™ 18%; ""ki Plesna glasba; 19.50: Simfonična bal«t ?er!lozka' 19„35: f'lvJifam giasba; 21.00: Klasiki jazza; 21.45: S Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Rojstvo ladje »Michelangelo«; 21.35: Arturo Testa; 22.05: Obe plati zvo- Večerna glasba. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; n'a;"22.5()7 DneTnIk novosti; 19.00: Te-Kantata za flavto in 21.05: JST or h 1 Tv i če mba 1 o; "9.15: Pregl^Tuske 2245. 16 30- V-,16'^0', Otr0' kulture; 19,30: Vsakovečern! kon- 22.45. Dnevnik. K b?ash? aSbe"i cert; 20.30: Revija revij; 20.40: Na DRUG! KANAL Film «Mondo equivoco»; ’ Vra,, Gla«hr„------v- r. r. cert; 20.30: Revija revij; zu.w: isa iv; l»c°skl Oevrfnim ?nbenk ' programu Mozart; 21.20: Dela Igor-'!> . 9.0(1. _Pevci; 18.00: Pre- ‘ ___________ n- Jug. televizija I|L ^, 1a> DAuaI • »n nn — 010^11(11111 IVlDčd II, »* ."V • A-/C1 ct w , I* Stravinskega; 22.20: Španski Ljubljana 18.00: Čarodejna kre- S| . 19 3o° roman Otočenta; 22.50: Sodobne da —• TV slikanica. Beograd 18»15- Vft?Va'LL«s Brownn;OS22.40’: skladbe- 1 za godala; 23.00: Slovenija Pr°gram Veselo potovanje — balet za lutke, 18.45: Rezerviran čas; l9-1?' ,V°t0 In športna prognoza. Ljubljana 5.00: Dobro jutrol; 8.05: Svet v 19.30: TV obzornik. Zagreb 19.30: orkestralnih barvah; 8.55: Pisan geJems^TV biro; vas po telefonu — zabavno glasbe- ,v _ svet pravljic in zgodb; 9.25: So- 103«. Jtal- morjih: 8.20: vjetske, poljske in romunske po- • Srti O • s 1 on . ■ t ft IR. Od t Orl In nn rlorl • Bola; 11.00: Nada- pevke: 10.15: Od tod in ondod; na oddaja. sija pa je povsem izginila šele v »dobrih letih korejske vojne«. Po tem razdobju je nastopilo nazadovanje letalske industrije, ki ga je delno nadomestila gradnja raket. Lanskoletna berlinska kriza pa je končno utrdila gospodarstvo, ki ga je bila zajela recesija v dobi 1959 in 1980. Kennedyjeva administracija je večanje vojaških izdatkov samo pospešila, ne pa da se je večanje vojaških izdatkov z njo začelo, kot se v splošnem misli. Pospeševanje vojaških izdatkov ne izhaja kot odgovor na gospodarske potrebe, pač pa kot zahteva moderne strategije. V dobi medcelinskih raket in jedrskih bomb je bila stara obrambna politika nevzdržna. In nikakega dvoma m, da so se z novim pospeševanjem oboroževalne tekme vojaški stroški le povečali. Sele po korejski vojni je vojaški proračun začel rasti, da bi dosegel svoj nov, sedanji obseg in da bi se v zadnjih osmih letih Eisenhovverjeve administracije leto za letom dvigal in dvigal in to kljub temu, da predsednik Eisenhovver ni rade volje gledal na primanjkljaje v proračunih in kljub temu da mu vojaški podvigi zares niso bili po volji. Milijarde so šle tako za konvencionalno kot tudi za jedrsko orožje. V času lanskoletne berlinske krize je bilo pozvanih pod orožje 158.000 rezervistov, razširila so se tudi evropska vojaška oporišča, povečanje vojaškega proračuna pa se predvideva tudi za prihodnji dve leti. Kar se tiče raket, je treba vedeti, da se »dokončni proizvodi« morejo pričakovati šele čez daljšo dobo. In vendar je Pentagon dovolil sporočiti javnosti, da že sedaj razpolaga s 50 »Atlasi«, 9 »Titani« in da bodo do konca 1963. leta ZDA imele 540 medcelinskih raket, konec naslednjega leta pa že 1028 raket. Iz tega sledi, da se bodo vojaška naročila stalno večala... Se ni točnega merila, s katerim bi mogli meriti vpliv vojaškega proračuna 50 milijard dolarjev za ameriško gospodarstvo, razen tega, da predstavlja vojaški proračun nad polovico javnih izdatkov ter deset odstotkov nacionalnega dohodka. ZDA imajo sedaj pod orožjem dva milijona in pol mož, okoli milijon civilistov je zaposlenih v obrambnem ministrstvu, industrija, ki izdeluje strelivo, pa zaposluje še nadaljnji milijon oseb. Ni pa podrobnih podatkov o tem, koliko milijonov Američanov si služi kruh s tem, da vsaj posredno služi vojski, oz oboroževanju. Po nekem letošnjem poročilu ameriške agencije za razorožitev in nadzorstvo nad oboroževanjem niso odvisne od vojaškega proračuna le določene 'industrije, pač pa cela področja' 95 odstotkov letalske ter vojne industrije, 60 odstotkov ladjedelniške industrije in 40 odstotkov radijske industrije dela izključno za vojsko. V istem poročilu beremo, da je pet zveznih držav — Kansas, Washinf5" ton. Nevv Mexico, Kalifornija' in Connecticut — odvisnih bd vojske, kajti od 26 do 30 odstotkov zaposlenih ljudi teh držav dela izključno v vojni industriji. V drugih zveznih državah ZDA pa se ta procent vrti med 10 in 20 odstotki za poslenih. Seveda obstaja tudi druga plat zvona. Ako vojska zapre eno tovarno ali določena naročila prenese drugam, se posledice takoj občutijo. Nove tovarne, ki delajo za vojsko, so se koncentrirale na vzhidni in zahodni obali in fo na račun starih industrijskih centrov na Srednjem zahodu. Neki mladi član Komiteja za razumno jedrsko politiko v Clevelandu 'e izjavil, kako se je njegova akcija slabo obnesla, ker so prvo kampanjo za razorožitev začeli vprav v dobi, ko se ie raznesla vest o ponovnem obratovanju neke tovarne tankov ter o gradnji nove tovarne stroinio v predmestju tega mesta. Njihova kampanja je zaradi te »vesele« vesti povsem propadla. Ekonomiste tako imenovane Kennedyjeve »nove meje« nič bolj ne razjezi kot poudarje-nje, da je gospodarstvo njihove nove, dobre Amerike odvisno od napredovanja vojaške industrije. Kot odgovor na to takoj poudarijo, da bi bilo bolje, če bi na »nezadostno razvitem Jugu« začeli z javnimi deli, ki bi jih krili z milijardami, ki jih trošijo za oboroževanje. Poročilo agencije za razorožitev se zaključuje s trditvijo, da z razorožitvijo ameriško gospodarstvo ne bi prišlo v nevarnost. Nasprotno, če bi se politika javnih del in zadovoljevanja zasebnih potreb dovolj upoštevala, bi razorožitev nudila izredno priložnost, da se na tem področju dosežejo izredni rezultati. Toda ta problem gre preko ek i mije in prehaja že v suho politiko. Največjo težavo namreč predstavlja dejstvo, da nevojaške alternative z vsakimi zveznimi izdatki sedanji kongres ne bi sprejel. Ministrstvo za obrambo je nedavno j-snovalo nov oddelek, ki se mora ukvarjati z dodeljevanjem odškodnine tistim družbam in področjem, ki so imeli škodo, ker so bila vojaška naročila odpovedana. Ker pa se zavedajo, da ne bodo dobili dovolj sredstev za preusmeritev proizvodnje teh podjetij v nevojaško proizvodnjo, se v tem oddelku obrambnega ministrstva trudijo, kako bi tem podjetjem in področjem pomagali s tem, da jim naročijo vojaška naročila iz specialnih skladov. (Observer) IZKOPAVANJA V VARAŽDINU DOKAZUJEJO «Aquae Iasae» so bile zares obsežne podi, v posamezne prostore pa so ga tedanji prebivalci ali gosti termalnih kopališč spuščali skozi votle opeke, ki so bile postavljene ali nanizane po zidovih. Notranji prostori so bili o-krašeni s stenskimi slikarijami. Največje i zmed treh do sedaj odkritih kopališč je imelo tudi veliko družabno dvorano za lažje telovadne igre, za recitacije, za koncerte, pa tudi za trgovske posle, oziroma transakcije. Iz dvorane so vodila vrata v slačilnice, v bazene s hladno in v bazene s toplo vodo ter tudi v zelo vroče kopeli. Ker so letošnja izkopavanja spravila na dan Še nekaj delov tega starega rimskega kopališča, je povsem jasno, da so stare Aquae lasae bile zares zelo obsežen kopališki ali zdraviliški kompleks. Kako veliko je to termalno zdravilišče bilo, pa bodo dokazala šele prihodnja leta, ko se bo odkopavanje ne le razširilo, pač pa tudi pospešilo. Z. 2. iMitinittittiiiiiiimHHMitmMtiitMiiiHHiflimmitMC Dva meseca sam, samcat pod zemljo SAINT-DALMAS, 18. — Znanost ima včasih kaj čudne zahteve. Ni dolgo tega, ko je ves tisk pisal o skupini šestih italijanskih jamarjev, ki so preživeli 756 ur v neki jami, da bi preizkusili, kako se da živeti v jami, ne da bi vedeli koliko je ura, ali je dan ali noč, skratka v novem okolju, na katerega človek m vajen, ker živi pač normalno življenje na Zemlji. Včeraj pa je mlad francoski jamar, 23-letni Michel Siffre, potolkel rekord italijanskih jamarjev in to malo manj kot za dvakrat. Michel Siffre je prestopil prag jame Scarasson v gorovju Marguareis pred dvema mesecema in prebil tako pod zemljo celih 1500 ur. S seboj je bil odnesel le nekaj hrane in ustrezno obleko, toda nič drugega, celo ure ne, kajti bistvo tega njegovega poizkusa je bilo vprav v tem, kako se bo psihološko in fizično, toda predvsem psihološko znašel, če., bo povsem osamljen živel globoko pod zemljo, brez najmanjšega stika z zunanjim svetom. S svojimi sodelavci, prav tako jamarji, se je bil dogovoril, da ga bodo ob času opozorili in ga prišli iskat. Njegovi sodelavci pa so bili toliko previdni, da so ga nekoliko pred čašam opozorili, da je rjjegov *je-kord dosežen in presežen« in tedaj se je mladi jamar mal me pokesal, ker da bi bil mogel vzdržati še več. Izjavil je namreč: • Ce bi bil vedel, da je konec poizkusa tako blizu, bi bil pojedel vse svoje rezerve paradižnika in sadja in vsekakor bi se bil bolje hranil kot sem se...« Dejstvo je namreč, da so pogumnega Michela Siffra našli globoko v jami hudo izčrpanega in čeprav so računali, da ne bo tako lahko prišel na površje, se je njegova pot iz 25 metrov globoke jame na površje zavlekia za dobre tri ure in pol. Ob 3* zjutraj je prišla k njemu skt*-pina sodelavcev, da bi ga spra vili na površje in vso pot, muf vsem vzponom iz jame so ga morali nositi in po sami pol uri vzpona so se morali že ustaviti, da bi se Siffre odpočil. Prair tako so morali počivati tudi pozneje in Siffru nadeti posebna očala, ki jih bo moral nositi še dolgo časa, da bi se privadil na dnevno svetlobo. Ker je namreč 1500 ur preživel pod zemljo v popolni temi, bi bil nenaden stik s svetlobo tako nevaren, da bi mladenič mogel oslepeti. Sicer pa je tudi fizično 'ako obnemogel, da so ga morali s previdnostjo prenesti na vrt, na vrhu pa prav tako previdno na rokah vse do helikopterja, ki ga je nato odpeljal iz tega kraja v gorah v Pariz. Tudi ta primer, še bolj kot primer šestih italijanskih jamarjev, nam dokazuje, da je človeku zelo težko živeti izven njegovega okolja, pa čeprav komaj 25 metrov pod zemljo v tako imenovanih »prirodnih pogojih« brez stika z ostalim svetom. Kakšne posledice bo ta poizkus imel nanj, bodo ugotovili šele poznejši zdravniški pregledi. .............................................................................................................................................n,n OVEN (od 21.3. do 20,4.) Dosegli Ljubljena oseba bo pokazala do vas b°ste lep uspeh v boju s svojimi nasprotniki. Sledite klicu svojega srca. Zdravje odlično. BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavljeni vam bodo zelo ugodni predlogi. Skuhajte si pridobiti zaupanje osebe, ki Jo ljubite Zdravje dobro. DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Ogibajte se prenagljenosti, utegnili bi Pokvariti dober posel. Zanimiv bogovor v teku večera. Zdravje od-llčno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dober Poslovni uspeh v vseh tistih prime-rlh' kjer je moč delo opraviti na osnovi korespondence. Premagajte nemir, ki je brez podlage. Zdravje nespremenjeno. Lev (od 23.7. do 22.8.) Ne veruj-te besedam ljudi, ki kažejo površ- Varaždinske toplice niso znane le kot termalno zdravilišče, pač pa tudi kot stara naselbina. Zaslovele so ie tudi po tej plati, v zadnjih letih pa se jim posveča vedno večja pozornost, kajti tu se vršijo arheološka izkopavanja, ki včasih zastanejo.da bi se nato izkopavanj ponovno lotili. Kaže pa, da se bodo izkopavanja nadaljevala še dolgo, veliko več, kot se je računalo, kajti najnovejši rezultati kažejo, da čaka arheologe, ki se u-kvarjajo s tem izkopavanjem, še veliko delo. Po računih strokovnjakov se obseg tega starorimskega kopališkega naselja šele nakazuje. Kot kopališko naselje, to se pravi kot nekakšno termalno zdravilišče obstajajo Varaždinske toplice že najmanj 2500 let. Tega mnenja je prof. Marcel Gorenc, eden od voditeljev arheološke skupine, ki se ukvarja z izkopavanji v Varaždinski£ toplicah. O prvih prebivalcih Varaždinskih toplic, in sicer o Ilirih plemena Jasa, priča šele latinsko ime toplic samih, ki so jim Rimljani dejali — Aquae lasae. Naselje je sredi drugega stoletja po našem štetju pogorelo. Toda po nekem napisu, ki so ga odkrili že leta 1843, je bilo v dobi Marca Avrelia in Lu-cia Verre ponovno obnovljeno. Gornji podatki nam povedo, da je to moralo biti v drugi polovici drugega stoletja. Rezultati letošnjega odkopavanja so dokazali, da ima kamnita plošča, ki so jo odkrili leta 1843, prav. Odkrili so namreč reprezentativno vežo, v katere notranjosti je bil tudi izrir termalne vode. Kustos varaždinskega muzeja profesorica Branka Vikič nam je pokazala nekaj zelo zanimivih fragmentov, ki so jih našli v že omenjeni veži. Ti fragmenti izhajajo iz dobe rimskega cesarja Konstantina. Po stilskih in časovnih značilnostih prihajajo posamezni fragmenti v okvir delavnic, ki so v rimski dobi delovale v Celju, Ptuju in v Varaždinskih toplicah samih, torej v nekdanjih Aquae lasae, Z najnovejšimi izkopaninami so bili dopolnjeni tudi spomeniki iz 1, in 2. stoletja. V pločniku že o-menjene veže so med drugimi odkrili tudi fragment neke marmornate plošče, posvečene . Mitri Sohi Anonimni kiesar je na zelo zanimiv način iz" trke O, ki jo je opremil z žarki, torej iz črke O, ki začenja besedo • soU, ustvaril edinstveni ep>-grajično ikonografski spomenik. Kot smo že povedali, so se v Varaždinu izkopavanja že večkrat začela in prekinila, v zadnjih desetih letih pa se nadaljujejo precej redno in v teh desetih letih so pri odkopavanju odkrili kar precej obsežen kompleks kopališča, oziroma termalnega zdravilišča. Poleg kanalizacije je nekdanje termalno zdravilišče imelo še sistem peči za segrevanje prostorov s toplim zrakom, ki se je širil pod ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ * * i Prepričljivi znaki«predanosti» | Nekaj Mosleyevih pristašev na zborovanju angleških fašistov. Njihove obvezane glave dokazujejo, da jih povprečni Anglež ceni kolikor dejansko veljajo. Na nekem zborovanju so jim potolkli butice veliko razumevanje. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pogoji so zelo ugodni na področju dejavnosti, ki zahtevajo pogum in vztrajnost. Pozanimajte se za vprašanja svojega soseda. Zdravje izvrstno. KOZOROG (Od 21,12. do 20.1.) Dosegli boste zadovoljiv uspeh, navzlic storjenim napakam. Samo s potrpežljivostjo boste pomirili svoje družinske člane. Utrujenost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka neznatna zapreka vas bo prisilila, da boste spremenili svoj načrt. Posvetite nekaj ur svoji zabavi. Zdravje odlično RIBI (od 20.2 do 20.3.) Skušajte na vsak način uresničiti svoje za- nost. Ne zanašajte se samo na svojo srečo. Zdravje izboljšano. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne postavljajte svojih načrtov v nevarnost zaradi pomanjkanja odločnosti. Spoznali boste zelo zanimivo In o-čarljivo osebo. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Razvili boste izredno intenzivno poslovno dejavnost. Nesporazum z ljubljeno osebo, ki bo kmalu odpravljen. Zdravje prav dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) . ________ _____ __ Cas Je izredno primeren za dela, k! misli V.išp izkušnje vam bodo zelo se opravljajo na podlagi sodelovanja. | koristile pri odpravljanju napak. PR KJ KI sl SMO TURISTIČNI VESTNIK. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Leto X. Avgust 1962. Ljubljana. PERSPEKTIVE. Mesečnik za kulturo in družbena vprašanja. Izdaja Državna založba Slovenije. Leto II. 1961-62. St. 18. Ljubljana. PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije, Letnik XVIII. st. 9. September 1962. Ljubljana. SANTE DU MONDE Le magazine de l'Organ!satlon Mondlal de ii Sante’. Numero special. Septem-bre-Octobre 1962. Geneve. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — POSVETOVANJE V TRGOVINSKI ZBORNICI Prispevki denarnih zavodov za oškodovance po suši Kmečka banka je prispevala 200.000 lir In bo nudila kmetom posojila po znižanih obrestih - Tržaška posojilnica je prispevala 500.000 lir za kraško področje Včeraj dopoldne ob 11. uri je bilo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici ponovno posvetovanje merodajnih ljudi in ustanov v zvezi z ukrepi za pomoč po suši prizadetim kmetom. Na zborovanje so povabili tudi predstavnike krajevnih denarnih zavodov. V nasprotju s prvim takim sestankom, ki je bil pred dvema tednoma, tokrat niso povabili samo predstavnike Mestne hranilnice in Kmečke banke, ampak tudi drugih denarnih zavodov, ki imajo na Goriškem svoje podružnice in ki tukaj operirajo. Kot smo že pisali, je Mestna hranilnica namenila v sklad za nakup dodatne krme za živino pet milijonov lir, poleg tega pa bo dala še do 25.000 lir brezobrestnega posojila kmetom za vsako govedo za nakup take krme. Kmečka banka je prispevala v »klad 200.000 lir, poleg tega pa bo nudila prizadetim kmetom številne ugodnosti pri dodelitvi posojil za obnovo hlevov, nakup semen in umetnih gnojil ter v vse svrhe, za popravilo po suši povzročene škode. Taka posojila bo Kmečka banka nudila po znižanih obrestih in z raznimi drugimi olajšavami. Tržaška mestna hranilnica, ki ima svoj delokrog tudi v spodnjem Posočju in v doberdobski občini, bo prispevala v sklad 500 tisoč lir kot pomoč za doberdob-sko občino ter nudila razne druge ugodnosti, ki so bile ali pa bodo sprejete tudi za tržaško področje. Predstavniki drugih denarnih zavodov, ki imajo svoje podružnice na Goriškem, pa so si pridržali, da bodo skupaj z vodstvom svojih zavodov določili obliko in ........................•"""... višino svoje pomoči ter bodo to sporočili naknadno. Posvetovanja se je udeležil tudi kmetijski nadzornik dr. Via-nello, ki je navedel tehnične podatke v zvezi s povzročeno škodo in ukrepi za pomoč, prof. Mar-sano pa je navedel nekaj številk, iz katerih izhaja, da je suša povzročila na Goriškem preko dve milijardi lir škode. Petje in igra na prireditvi v Števerjanu SPD V FURLANIJO Slovensko planinsko društvo Gorici priredi v nedeljo 7. oktobra popoldne avtobusni družinski izlet v Furlanijo. Izletniki bodo obiskali Gonars, kjer je bilo med vojno znano taborišče internirancev, dalje Cervinjan, staro trdnjavo Palmanovo, Oglej t' njegovimi zgodovinskimi spommiki. Vrnili se bodo preko Tržiča in Doberdoba v Gorico. Odhod izpred kavarne Bratuš v Gorici ob 12.45, iz Podgore ob 13. uri. Vožnja za člane po 500 in za nečlane po 550 lir. Povratek okrog 22. ure. Vpisovanje v kavarni Bratuš do vključno 3. oktobra. VERDI. Zaprto CORSO. 17.00: «Stirje konjeniki A-pokalipsev (l quattro cavalieri delTapocalisse). G. Ford in I. Tbulin. Ameriški panoramski film v oarvah. VITTOR1A. 17.00: «Vlom v zapadnl četrti« (Rapina al quartiere O-vest), L. Montaigne in M. Fie. Crnobeli francoski film; mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Na mejah divjega zapada» (AUe frontiere del Far West), J. Davia in M. Castle Ameriški črnobeli film. V nedeljo popoldne je bilo v Števerjanu, med borovci, jesensko slavje, ki ga je organiziralo krajevno katoliško društvo. Po uvodni besedi predsednika izobraževalnega društva Marjana Trpina je nastopil združeni moški zbor pevcev iz Steverjana in Jazbin, ki je pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapel tri pesmi. Prav toliko jih je zapel tudi oktet Planika pod vodstvom pevovodje Valentinčiča. Sledila je otroška igra v treh dejanjih «Postržek», ki jo je v režiji prof Peterlina prikazal Slovenski oder iz Trsta. Prireditev so si ogledali številni domačini in okoličani. mentnih izdelkov, se je precej poškodoval. Vpisovanje v otroške vrtce ONAIRC Državna ustanova za otroške vrtce v obmejnih deželah (ONAIRC > sporoča prizadetim družinam, da se bo vršilo vpisovanje otrok v njene otroške vrtce še danes, 19. septembra t. 1 od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Za slovenske otroke se vrši vpisovanje v naslednjih otroških vrtcih te ustanove. v Standrežu, v Podgori, v Pevml, v Sovodnjah in v Rupi. Na Peči so pokopali Rožo Cijan Preteklo nedeljo popoldne je po daljši bolezni umrla na Peči 74-letna Roža Cijan roj. Pojavnik. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne ob 16.30. Udeležilo se ga je mnogo ljudi, saj je bila pokojnica zavedna in priljubljena slovenska žena in vzgledna mati, ki je po moževi smrti morala prevzeti vse breme gospodarstva. Imela je osem otrok, od teh jih je sedem še živih, a samo eden, Ciril, je živel z njo na domu ter še našel čas, da aktivno sodeluje pri domačem pevskem zboru. Zato se je tudi pevski zbor s Peči poslovil s pesmijo od pokojnice, ko ji je zapel na domu in pri odprtem grobu. Prijatelji in znanci izrekajo družini sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo. Roko si je zlomita Sinoči okrog 19.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici Lo-redano Stanič iz Gorice Ul. Pasu-hio št. 16. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomila desno roko ter 'o jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. miiimiHniiiiiiininiHiiimiHiiiUMiHiiiiiimiinmiiiiiiiiiHmiHiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiimHiiiiiumniiiiiiiiii OD 20. DO 25. SEPTEMBRA Vpisovanje v občinske otroške vrtce v Gorici Smrt šoferja na Ajševici V prometni nesreči, ki se je pripetila na Ajševici v ponedeljek ob 9. uri dopoldne, je izgubil življenje šofer-amater 25-let'ni Franc Justin iz Škofje Loke, hudo pa je poškodoval šofer 21-letni Janko Oblak iz istega kraja. Nesreča se je pripetila na o-strem ovinku, kakšnih 100 metrov pred mostom čez potok Lijak. Tovornik, ki ga je vozil Justin, je zaradi prevelike brzine, predvsem pa mokre ceste, najprej zaneslo, potem pa vrglo še s ceste. Zaradi močnega udarca je bil šofer takoj mrtev, njegov delovni tovariš pa se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Tovornik, ki je bil namenjen v anhovsko tovarno ce- Kakšni dokumenti bo potrebni pri vpisu Občinska uprava v Gorici sporo-1 jo starši ali varuhi dati pismeno ča vsem prizadetim, da bodo vpi- izjavo, da otrok ne marajo dati sovali otroke v. občinske vrtce v Gorici od 20. do 25. septembra. Vpisovanje bo v prostorih posameznih otroških vrtcev vsak dan od 9. do 12. ure. Za slovenske otroke bo vpisovanje v otroškem vrtcu v Ul. Croce št. 3, kjer bodo vpisovali otroke tudi za slovenski otroški vrtec v Ul. Randaccio. Starši, ki želijo, da bi njihov otrok hodil v vrtec v Ul. Randaccio, naj to pri vpisu izrecno omenijo. Otroški vrtci bodo začeli poslovati dne 1. oktobra. Vanje se lahko vpišejo otroci, ki so rojeni v letih 1957, 1958 in 1959. Pri vpisu je treba predložiti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam, da-vici in otroški paralizi; obenem Je treba plačati mesečni prispevek za šolsko kuhinjo, ki je znašal lani po 1000 lir. Za tiste otroke, ki niso bili cepljeni proti otroški paralizi, mora- llllllllllfllltIfIHIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIMIttlllllllllllllHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllimillllllllMII POD KALVARIJO BLIZU L0ČNIKA Padel je z visoke skale in obležal s prebito lobanjo V gorički bolnišnici skušajo dečku rešiti življenje DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI, v Raštelu št. 26, tel. 33-49. TEMPERAI URA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 21 stopinj ob 12.30 uri in najnižjo 13 stopinj ob 10. un Povprečna dnevna vlaga je dosegla 65 odstotkov. Dežja je padlo 25,2 mm. Včeraj popoldne okrog 13. ure | pravili za prekop navadne grobo- iz * ve, kjer so pokopavali mrliče do »e je 13-letni Claudio Zanin St, Lovrenca igral s svojimi vrstniki pod Kalvarijo blizu Loč-nika. nedaleč od drugega železniškega predora, kjer so ob cesti velike skale. Prav te skale pa so bile za dečka usodne, ker je, ko je bil na eni izmed njih, izgubil ravnotežje in padel 15 m globoko, kjer je obležal nezavesten. Domačini so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenega dečka odpeljal v civilno bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da si je deček prebil lobanjo, zlomil levo in desno roko v zapestju ter dobil tudi pretres možganov, zato so ga pridržali v bolnišnici s pridržano prognozo. Prekopavanje {robov Goriško županstvo sporoča, da bodo od 15. oktobra letos dalje pri- 30. septembra 1952, kakor tudi zasebne dvajsetletne grobove, ki so zapadli do 30. septembra 1962. To velja tako za glavno pokopališče ob Tržaški cesti, kot za pokopališča v Standrežu, Ločniku, Podgori in v Pevml. Posmrtne ostanke bodo položili v skupno kostnico, če svojci ne bodo podaljšali najemne dobe ali poskrbeli za njihov prenos na drugo mesto. Prizadeti se lahko obrnejo do 15. oktobra na Pogrebni zavod in do takrat lahko plačajo tudi prispevek za podaljšanje najemnine. Spomeniki m druga nagrobna znamenja, ki Jih svojci ne bodo odstranili do 31. decembra 1962, bodo postali last občinske uprave, ki bo z njimi razpolagala po zadev nih predpisih. cepiti. Krmilna moka po znižani ceni Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v Gorici obvešča vse pripadete, da je pri poslovalnicah agrarnega konzorcija v Mirniku, Krminu, Standrežu, Ločniku, Gradiški, Fari in Romansu ter v Gorici v Ul. Boccaccio v teku razdeljevanje krmilne moke za živino po znižani ceni 3.950 lir za stot. Moko lahko dobijo tisti živinorejci, ki so vpisani v seznam na svoji občini. Razdeljevanje prvega obroka bo zaključeno 29. t.m. Kdor bi do tega roka ne prevzel obroka, ki mu pritiče, pomeni, da se mu odpoveduje. V PARIZU NA VOJAŠKEM PRVENSTVU Holandec Jiskoot evropski prvak na 100 m metuljčka PARIZ, 18. — Holandec Jan Jiskoot je danes med mednarodnim vojaškim prvenstvom, ki je v bazenu stadiona »George Valleret*, dosegel s časom 59”9 nov evropski rekord v plavanju na 100 m metuljčka. Prejšnji rekord je od prejšnje sobote pripadal z 1’00”2 Madžaru Gulbrichu. Jiskoot je imel v Jeanu Pomma-. tu, ki je skušal izboljšati francoski rekord, najhujšega tekmeca, ki mu je s poskusom največ primo-gel, da je zaplaval pod minuto. Nasprotno pa se Francozu, ki je progo preplaval v 1’04’T, ni posrečilo izboljšati Mačkovega rekorda (1’02”2). Jan Jiskoot je profesor telesne vzgoje in je visok 1,77 m. Na nedavnem evropskem prvenstvu v Leipzigu Je bi! s 5’05”5 drugi na 400 m v štirih slogih. Tudi v prostem slogu dosega Jiskoot odlične čase in je s 55”5 drugi za holandskim prvakon. Kroonom. Kot je znano pripada svetovni rekord na 100 m metuljčka Argentincu Luisu Nicolaou, ki je progo v morski vodi preplaval v 57”. stil Inter v prvem in kakšen v drugem polčasu ter obenem kdo je bil po njihovem mnenju najboljši igralec moštva. Izpolnjene pole bodo tedensko pošiljali mekanografskemu centru «01ivetti - Buli«, ki bo izvedlo vse potrebne račune in bo nato vrnilo vodstvu kluba točno sliko javnega mnenja. Da b: gledalce vzpodbudila k sestavljanju vprašalnih pol je vodstvo kluba sklenilo podeliti tedenske nagrade. Nagrajena z zlatim pokalom T. Press najboljša atletinja na PEA Tamara Press je bila najbolj nagrajena atletinja letošnjega ev- ’ ropskega prvenstva v atletiki, ki se je v nedeljo zaključilo v Beogradu. Predstavnica Sovjetske zveze ni samo osvojila dve zlati kolajni in evropski naslov v metu krogle In dišita, temveč ji je glavni odbor IAAI (mednarodna amaterska atletska zveza) podaril zlati pokal, katerega je finski predsednik Kekkonen namenil najboljšemu atletu na PEA. Izenačeni svetovni rekord v metu krogle in osvojitev treh zlatih trofej je podvig, ki ga bo težko izenačiti. DVIGANJE UTEŽI BUDIMPEŠTA, 18. — Rus Kaplu-nov je s 415 kg, kar je tudi novi svetovni rekoid, osvojil naslov svetovnega prvaka lahke kategorije. Na drugo mesto najboljših dvigalce cev uteži te kategorije sc je uvrstil Poljak Baszanovski s 412,5 kg, na tretje pa Zielinski (Polj.) s 405 kg. NOGOMET Inter in igralci pod lečo javnega mnenja Vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.19 (D), 5.48 (A), 6.42 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 9.03 (D), 11.01 (A), 14.02 (A), 15.58 (A) #), 16.40 (A) #*), 18.16 (DD), 18.415 (A), 19.58 (A), 21.56 (A), 22.37 (D), 23.15 (DD) ###*). Proti Vidmu: 4.31 (A), 6.24 (A), 6.57 (D), 7.26 (A). 8.01 (D), 10.46 (A). 13 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD) ###), 15.41 (A), 17.30 (A), 18.46 (A), 19.57 (D), 20.38 (D), 21.41 (A), 22.41 (A). Odhod v Novo Gorico: 8.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A). PRIHODI Jz Trsta: 4.30 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8 (D), 10.44 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD) #**>, 15.39 (A), 17.27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.37 (D), 21.38 (A). 22.39 (A). Iz Vidma: 0.18 (D), 5.43 (A), 6.40 (A), 7.35 (D), 7.58 (A), 9.02 (D), 10.59 (A), 13.59 (A), 15.36 (A) #), 16.38 (A) **), 13.15 (DD), 18.43 (A), 19.54 (A), 21.54 (A), 22.25 (D), 23.14 (DD) ****). Prihod iz Nove Gorice: 9.23 (A), 15.22 (A), 21.25 (A). A — potniški vlak, D — brzi, DD — ekspresni. #) Vozi od 31. oktobra 1962 do 14. marca 1963. ##) Vozi od 27. maja do 30. oktobra 1962 in od 15. marca 1963 I dalje. MILAN, 18. — Izvršni svet nogometnega kluba Inter Je sklenil razširiti delokrog klubskega urada za odnose z javnostjo z ustanovitvijo urada za ugotavljanje javnega mnenja. Vodstvo kluba bo tako skušalo dobiti sliko o mnenju gledalcev po vsak: tekmi. Ta služba bo začela delovati že prihodnjo nedeljo. Vsakemu gledalcu bodo izročili vprašalno polo s pripombo, da naj prisotni izrazijo mnenje kakšen vtis Jim je pu- V nedeljo. 23. t. m. bo na odbojkarskem Igrišču SZ BOR MEDNARODNI ZENSKI TURNIR V ODBOJKI Sodelovale bodo štiri ekipe; Ljubljana. Časa della I.ampada (prvak Italije), AGI GO (član italijanske A lige) in SZ Bor (član it. B lige) ...■MIH..IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII......................•Illlllllllll.. NOTRANJI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ŠZ BOR Švab zmagovalec med noviflc| Boris Košuta pa med č\d$ i Tekmovanje je v obeh skupinah potekalo na zadovoljivi 0 k Trinajst igralcev je odgovorilo na poziv namiznoteniškega odseka SZ Bor in se prijavilo za prvo letošnje notranje klubsko tekmovanje. Konkurenca ni bila kot se je pričakovalo, ker sta Merlak in Boris Milič iz raznih razlogov odpovedala. Kljub vsemu je tekmovanje potekalo, z redkimi izjemami, na zadovoljivi višini. Novinci, ki sc že dobro kretajo za mrežico in so že premostili začetniške težave, so pokazali velik napredek. Tega smo videli tudi pri tistih igralcih, ki so bili lani bolj v senci. Letos so nas prav ti s svojim nastopom najbolj prepričali. Glavni favorit za zmago in no-sitelj skupine štev. 1 je bil Boris Košuta. Njegova sobotna igra je bila najbolj dovršena. Se nikoli ga nismo videli tako sproščenega in gotovega pri izvedbi vseh vrst udarcev tako z leve kot z desne. Verjetno se mu je vse posrečilo, ker se je zavedal svoje premoči nad ostalimi in ni bil nikoli v skrbeh za rezultat. Zato je zaigral zelo samozavestno in prepričljivo ter si povsem zasluženo osvojil prvo mesto. Najtežjo pot do finala je imel Ščuka. Najprej je moral zlomiti oster odpor dobro razpoloženega Viteza, kateremu primanjkuje le ritem, da bi ga lahko šteli med naše najboljše predstavnike, nato udeleženca, ki sta še Pri ^1! L teniški abecedi .Proti vsaR teF čakovanju se je ob konC " vanja takoj za zmagoV®^^ i iiiiiiitiiimiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiMimiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiimiiiminuiiiiii NOGOMET Danes v Beogradu Jugoslavija-Etiopija BEOGRAD, 18. — Jutri bo na «Omladinskem stadionu* mednarodna nogometna tekma med jugoslovansko in etiopsko reprezentanco. Jugoslovani so že najavili postavo, v kateri bo verjetno i-gral tudi Sekularac. Igralec se je namreč laže poškodoval in če ne bo mogel stopiti na igrišče, bo njegovo mesto prevzel Matuš. Jugoslovani bodo nastopili v sledeči postavi: Stojanovič; Durkovič, Svinjarje-vič; Ivoš, Markovič, Popovič, Lu. karič, Zambata, Jerkovič, Sekularac (Matuš), Melič. Za rezerve so določili Radoviča, Brnčiča in Sti-piča. KOPRSKE ŠPORTNE VESTI 23. t. m. začetek nogometnega prvenstva koprskega okraja Pred dnevi je bila v Kopru letna skupščina okrajne komisije za nogomet, na kateri so izvolili nov strokovni odbor. Na skupščini so ugotovili, da je nogomet v koprskem okraju nazadoval predvsem zaradi pomanjkanja vodstvenih in strokovnih kadrov in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Prav tako nazaduje število igralcev in bo nujno potrebno misliti na občinska tekmovanja, v katera bi vključili šolsko mladino in delovne kolektive. Prvenstvo koprskega okraja se bo začelo 23. septembra, nato se bo začelo tekmovanje za primorski pokal z udeležbo ena koprskega in goriškega okraja. pa je na prav lahek način izrinil iz tekmovanja še drugega nosi-telja skupine Draga Miliča. Ta nas je s svojo igro razočaral. Drugače odlični napadalec, ni Milič niti za trenutek prevzel pobude in je tako izpadel iz tekmovanja, ki je bilo kot nalašč za njegove sposob nosti. Četrti polfinalist je bil Drago Košuta. Tudi on ni imel lahke naloge. Pot med prvo četvo-rico mu je odprla le zmaga nad Germanijem. Skedenjc, ki se je po skoraj dveletni odsotnosti vrnil za zeleno mizo, je bil Križanu enakovreden protivnik. Med igro pa ni bil stalen; enkrat Je zablestel z vrsto zaporednih napadov, drugič pa je zgrešil najlažjo žogo. V tekmovanju članov je prišel še posebno do izraza Zlatko Bogateč. Le njemu je uspelo prisiliti Košuto do tretjega niza. S tem podvigom se je Bogateč uvrstil med naše najbolj perspektivne igralce, katere bo moral Bor negovati z največjo skrbjo, če hoče prodreti v tukajšnji in ostali konkurenci. Končna lestvica v tekmovanju za člane je sledeča: 1. BORIS KOŠUTA 2. ZORKO ŠČUKA 3. - 4. DRAGO KOŠUTA 3.-4. DRAGO MILIC Istočasno s članskim turnirjem se Je v družtvenih prostorih prosvetnega društva v Barkovljah odvijalo tudi tekmovanje za novince. Pet igralcev se je pomerilo po italijanskem sistemu, to je vsak z vsakim, kjer pa zaradi velikega števila tekem ni prišla do izraza premoč tega ali onega udeleženca. Trije Križani so si nabrali enako število zmag in točk in le količnik med dobljenimi in zgubljenimi seti je dovolil določenje vrha lestvice, ki seveda, pri takih pogojih nima nikakršne rea)ne vrednosti, predvsem ker ne more z gotovostjo odločati kdo je res najboljši. Švab, jstoric i Perissutti in Bogateč so nam nu-aja. I dih Popolnejšo igro kot ostala dva bom znašel Perissutti, V je ugajala kostantnost D čeprav je njegov slog s®J V pomanjkljiv. Co bo ta 1S. u .Iv pravil z vestnim trenin! gativne točke, bo pr»v , idov*1' naglimi koraki napret Lestvica: 1. ŠVAB 2. PERISSUTTI 3. BOGATEČ 4. BRECELJ 5. TAVČAR s s? Izidi sobotnin tekem ** začetnike so sledeči: člani Bogatec-Gregorič 2:1 ... 21:16) ,-l6, * MorelJ-Perissuttl 2:0 «2 .»i Vitez-Švab 2:0 (21:16, ^ Košuta B.-Bocutec 2:0 D.-Tavčar 2:0 ^j.jj) jji Milič-Morelj 2:0 (21:7, 2:0
    V ' 2:0 Košuta B.-Košuta 21:11) .. f'1' ščuka-Milič D. 2:0 (21:IV Košuta-ščuka 2:0 (21:14- ZAČETNIKI: j1;9) Švab-Perlssuttl 2:0 jiJL.||! Bogatec-Tavčar 2:0 (21:9, " Perlssuttl-Brecelj 2:0 u, Svab-Tavčar 2-0 (21:7, * A Jt Perissuttl-Tavčar 2:0 (R*-oj;9) švab-Brecelj 2:0 j) Perissutti-Bogatec 2:0 ( . Jl:1.,||l Bogatec-Brecelj 2:0 Bogatec-švab 2-1 (21:7’’ojl Brecelj-Tavčar 2:1 (13' 23:21) Sv s DANES, BO V barkov' notranja namiznoteftiš prvenstvo Bora za ioOv J pri«' . 1 Vpisovanje turnirja J ŽARKO PETAN VELIKI IZNAJDITELJ USODNI MADEŽ kateri izmed osumljencev je morilec. Ali se spominjate primera direktorja Bradača?* umetnega dvojnika.* «Ah se niste obrnili na tovarno robotov z za «Ne,» sem priznal. Hodil sem po cestah z odprtimi očmi in ugotovil sem, da so si vsi ljudje podobni. Zlepa nisem srečal niti enega tujega obraza. Vem, da moramo znanstvena odkritja podpreti z eksperimenti. Tudi eksperimentiranja sem se lotil Pred petimi leti sta se vselila v našo hišo mladoporočenca. On je bil plavolas, ona pa je imela črne lase kot oglje. Skratka: težko bi našel dva človeka, ki bi bila po zunanjosti tako različna. Da-nes ima ona prav take lase kot on in podobna sta si kot brat in sestra. Tudi njuna otroka sta jima podobna. Kot da bi bili vsi izrezani iz istega lesa. No, kaj pravite k temu?* Psihiater je zapisal v beležnico: Blazna misel. Mož Je hud paranoik. Kaj pa, če ga žena vleče za nos? «Ne verjamete mi, kaj? Ali še nimate dovolj dokazov? Včeraj sem bil pri brivcu. Ves čas, ko me Je bnl, sem se gledal v ogledalu. Nepričakovano se je moja slika v ogledalu dvignila in odšla. Tam namreč sploh ni bilo ogledala, pač pa še en stol, na katerem je sedel eden izmed mojih številnih dvojnikov, ki se je prav tako bril. Tovariš doktor, nisem prišel k vam kot bolnik, marveč zato, da bi skupaj znanstveno utemeljila moje odkritje. Lahko postaneva tako slavna kot Kolumb ali Newton...» »Prav,* je rekel psihiater. »Za danes bo dovolj, jutri pa se zopet oglasite kadar koli vam je prav, se pravi od treh do štirih.* Veliki iznajditelj je nejevoljno odšel. Psihiater pa je zapisal v beležnico: Jutri ga bom psihoanaliziral. Izvedeti moram, kaj tiči v njegovi podzavesti. Kako je že rekel, da se piše. Menda sploh ni omenil svojega imena. Sicer pa sem si zapomnil njegov obraz. Podoben je bil mojemu kolegu z univerze Tako neverjetno podoben, da sem bil v prvem hipu prepričan, da je on... Upokojenega policijskega inšpektorja Zalarja ni bilo treba dvakrat prositi, da pove kakšno zanimivo zgodbo iz svojega dolgoletnega službovanja. Obadva sva skoraj sleherni večer prebila v kavarni Astoriji in pogostoma se Je pripetilo ,da sva se v začetku slučajno, pozneje pa hote znašla za isto mizo. Resnici na ljubo moram povedati ,da mi je njegova družba bila pogodu .kajti inšpektor Zalar je bil imeniten pripovedovalec. Zatorej sem bil vesel, ko sem ga srečal v parku zdravilišča, v katerem sem moral po nasvetu zdravnika ostati najmanj dva tedna. »Ali ste tudi vi prišli na generalno reparaturo?* sem ga pozdravil z običajnim vprašanjem. »Samo zaradi jeter. V našem poklicu vam jetra slej ko prej odpovedo.* Povabil me Je, naj prisedem na klop, nad katero Je mogočen hrast stegoval košate veje ko ogromne prste. «Ali ste že prebrali današnji časopis?* «Sem.» »No, in kaj mislite o zagonetnem umoru v spalniku brzo-vlaka? Namesto enega so prijeli kar tri zločince. Vsi seveda zanikajo krivico, ampak z detektorjem za odkrivanje laži so ugotovili, da lažejo. Se pravi, da so vsi trije morilci. Saj to sploh ni mogoče!* »V kriminalistiki je vse mogoče,* je s posebnim poudarkom rekel inšpektor Zalar. cMenim pa, da je preiskava ubrala napačno pot. Vi veste, da se jaz prav nič ne zanesem na te čudodelne detektorje, avtomatske detektive in podobne znanstvene pripomočke. Kar zadeva tehnični napredek, zločinci prav nič ne zaostajajo mimo policajev. Avtomatskim detektivom stojijo nasproti avtomatski zločinci. Klin se s klinom izbije! Stavim, da bi jaz v enem dnevu samo z logiko odkril, «Seveda, saj se Je to zgodilo že pred leti. Natanko v jeseni leta 1952. Direktor Bradač je poneveril precejšnjo vsoto denarja. Pravzaprav poneveril ni prava beseda, ker je denar preprosto sunil. Kot direktor banke je imel ključe trezora. Lepega dne je iz njega pobral ves denar ter jo popihal. Se isti večer smo bili obveščeni o tatvini. Jaz sem vodil lov na dragoceno divjačino. Čez dva dni smo ujeli prvega Bradača, naslednji dan pa še drugega.* njeni strokovnjaki povedo, katerega Bradača so ^ «Tudi to smo poskusili, ampak tovarna po ^ v^V botih ni dolžna, da izda svoje poslovne tajne. g {«%' interese svojin klientov. Preiskava ie ugotovila saR’ skoraj obupal nad zapleteno indentifikacijo pravega ^cy je prišla na misel odlična ideja. Poklical sem fuggš-1* «Kaj sta bila dva direktorja z istim imenom?* sem se zar čudil. Inšpektor Zalar je pipo, ki jo je držal med zobmi, ne da bi bil kadil, z jezikom prestavil v drugi kot ust. »Naka! Direktor Bradač je bil samo eden, ampak mi smo ujeli dva možakarja, ki sta mu bila na las podobna. Seve, cba st« trdila, da to nista.* torja Bradača. Zahteval sem od nje, da nam hkrati z milijoni izginila tudi direktorjeva mlacl8,jg gospa Bradačeva po dolgih notranjih bojih sleci^ite^ ir! ustregla moji zahtevi. Moram reči, da se je " o*1% ■ navdušenjem lotila odkrivanja svojega soproga. O \t> 4 ca si je natančno ogledala, izpraševala ju je o «Kaj pa denar?* navsezadnje pa je priznala, da se ne more z »- t čiti za nobenega. «Dvajset let sem že poročena ge J ^ t rekla. «Ampak ne vem, kateri je pravi.* Že »Denarja nismo našli pri nobenemu, s tem se je zadeva ge bolj zavozlala. Obadva sta zatrjevala ,da sta robota, umetna dvojčka direktorja Bradača in da o denarju ne vesla ničesar. Njuna obramba je bila zelo spretno zasnovana, saj ne bo noben tožilec na svetu obtožil robota tatvine. Robot je mrtva stvar, stroj, sicer je do najmanjše podrobnosti posnetek živega človeka, tako da ga ni mogoče ločiti od originala, ampak po naših zakonih ni odgovoren za kazniva dejanja Vedel sem, ze zahvaliti za prijazno sodelovanje, ko se je nen ntP.r domislila. «Moj mož ima pedenj nad popkom ^ _ vzkliknila. »Neštetokrat sem videla ta madež. P° ^ r.t spoznala. Naj se oba slečeta!* Ukazal sem f šata. Nejevoljno sta to storila. Samo eden ie strani trebuha krivca. da je eden od njiju pravi direktor Bradač, za vsako ceno sem hotel, da krivca doleti zaslužena ka velik črn madež. Tako sem ,|jf) robota ,ste izPu ^»^51 »Onega drugega brez madeža »Ravno narobe sem napravil. Možakar bre*,n»l* < ______ __________ kazen ,zato sem poskusil vse, da bi ga odkril. Cele noči sem ju izmenoma zasliševal, nekaj, krat sem Ju soočil s pričami, ampak uganke mi vendarle ni uspelo rešiti. Pričam sem pokazal najprej enega Bradača, potem drugega. Za oba so se pridušali ,da je prav ta «pravi». Ko pa sem jim pokazal oba hkrati, so kar osupnili od presenečenja. Nihče sploh ni vedel ,da je imel direktor Bradač bil pravi direktor Bradač. Njegova soproga je sPf0i(M ki je imel madež na trebuhu — to je bila t°v® j.js V — kajti zadnja leta je robot nadomeščal direKt jj f JL vsod, tudi v zakonski postelji. Pozneje smo P A # fj* tajnico, pri nji smo našli ukradene milijone, *jD0* potrdila. Da, logika je slej ko prej še vedno JLjjj w vito orožje v boju zoper kriminalce,* je zakU policijski inšpektor svojo zgodbo. !h i k UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-803 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellic® • -33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA st. 20 - leti,« 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ; v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, PJ „ ' toiDCa. ,n’ če,r,|etno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo Str tarieva ulica 3-1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodu, banki v Ljubljani 600-14'5-375 - OGLASI: Cene uitiasov: Za vsak mm v širim eneg • r8«yski 100, finančno-upiavni 150, osmrtnice 120 lir. Dinarje « , ~ ----- * *> nw-iv!iz,s jzdaja in usKa Zalo;nisiVo tržaškeca M Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO --------------------------------------------- - Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 Ur. V tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADI”, Mali oglasi 80 lir beseda. — Vsi oglasi se naroča) liska. Trsi