Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din,
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo {e v Maribora, Roška cesta 5, poitni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Mariber, Rolka cesta 5, poitni predal 22. Ljobljana Vil, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Du.	Malih oglasov, ki sluzi)o v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih eglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V_ oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335, — Reklamacije se ne frankirajo.
Sftev. 67.	Sreda 22. avgusta 1928.	Leto lil.
Pomen mednarodnega socila llstičnega kongresa v Brusilu.
Od 5. do 11. avgusta se je vršili v ®rusl]u tretji socialistični mednarodni kongres. Radi bi objavili ves po-tek kongresa, toda pretesni prostor v listu nam tega ne dopušča. Objavili komo Le nekaj važnejših govorov poboma in resolucije.
Da pa bodo sodrugi imeli vsaj n®kaj pregleda o poteku kongresa, Podajamo tukaj po »Arbeiter-Zei-tung« v posnetku glavni efekt kon-fre&a•.
V soboto, dne 11. avg., je bil zasuče n v veliki dvorani bruseljskega Lfudskegia doma strankin zbor, na katerem so zastopniki socialističnih strank vseh deželi razprarvljali o pernicah socialistične svetovne pomike in prerešetali vse probleme današnje dobe s stališča socijalizma. Težko si je ustvariti sliko vseh mnogovrstnih problemov, ki jih je bilo rešiti 'v enem tednu. Med obravnavali, ko so bile izvoljene posamezne komisije, je>-i>ilo opažati .pogostoma Prav različna naziranja z ozirom na razvoj v posameznih deželah. Različne stopnje razvoja v posameznih deželah povzročajo tudi v posameznih [deželah posebno taktiko, posebne Potrebe in je bilo treba izredne volje 'n dluhovitosti, da se je moglo v polni toari vipoštevati vse razmere in potrebe v mednarodni s očija listič ni svetovni politiki. Bile pa so težkoče vendarle trenutni navidezni pojav. Socialistična delavska internacijonala, je 'lamreč postala tako mogočna in z Žilavim življenjem prepojena korporacija, v kateri se zrcalijo kakor v S°rišču različni politični, socijalni in gospodarski problemi sveta, da iz-i'staliziranje vsega bistvenega in pne ga ne gre brez velikih duhov-naporov. Končno pa se je posre-'lo na kongresu, napraviti soglasje v vSeh bistvenih vprašanjih socijalistič-jie svetovne politike, in pokazalo se »o v bodočnosti, dia je Bruselj v marsičem uvedel novo perijodo socialistične politike', ki je pomembna za svet.
Zasluga za to rodovitno a težko jjelo, za organizatorično pripravo kongresa, gre belgijskim sodrugom na strani, tajništvu socialistične de-a.vske internacijonale na drugi stra-^ Možem, ki so s svojo veliko vdanostjo za stvar, s’svojim delom pri-ni ogli k uspehom kongresa: Van-^rveldu, tajniku belgijske stranke, ,an Roosbroeoku in sodrugu Fricu olerjii* gre hvala in priznanje vseh r'ank socijalistične internacijonale.
^ Predvsem lahko ugotovimo važno l^jstvo, da vlada v socijalistični in-. rnacifonaiti v vseh odločilnih vpra-^njih svetovne politike edinstvo, ki ^ Pred par leti še ni bilo. Ne smemo ■gabiti, da je socijalističnia delavska n temacijonak v sedanji obliki nastala šele pred' petindvajsetimi leti, j.5 je takrat nosilia še znake razcep-j^nosti, ki so jo .spremljale kot bor v ‘,a dediščina. Od takrat se je pa iz-^s>l v njej neprecenljivi proces po-^ostavlj-enja mišljenja. V vseh vpra-j^lih se je doseglo enotno stališče |^nŽresla, vsi sklepi so bili naprav-v J11 soglasno; Površnemu opazoi-Hie°U ki se zdelo to postranskega po-[r ^a- Če pa si predočimo, da so se Vp C°ski >n nemšikt socijalisti' glede ania razorožitve popolnoma ze-kritika dleilavska stranka *e*a v kolonialnem vprašanju isto
stališče kakor socijalisti v kolonialnih deželah sami, ali socijalisti dežel, ki nimajo kolonij, potem priča to o ogromnem, duhovnem delu, ipa tudi velik zgodovinski napredek pomeni to. Seveda je enotno socijallistično mišljenje v mnogem posledica po vsem svetu enako se razvijajočega sistema. Toda to edinstveno socialistično mišljenje j:e' postalo mogoče le, ker so se socijalistične stranke odrekle vsakršnemu duhovnemu vplivu meščanskega sveta ter so si postavile proti meščanski sedanjosti cilj socijalistične bodočnosti, za katero se ho čejo boriti.
Več let že opažamo, kako vlade kapitalističnega razreda uganjajo ko. medijo z razorožitvijo, kako vse govore o razorožitvi in odpravi vojne, v resnici se pa neprestano oborožu jejo in pripravljajo nove vojne. Tej zločinski igri nasproti je bil napravljen v Bruslju jasen, do podrobnosti premišljen mirovni načrt. Velik napredek je v tem, da se je kongres iz rekel, da je dolžnost borbe proti vsaki vl’adi, ki bi se ne hotela, preden prične vojno, poslu žiti vseh mednarodnih pomočkov za sporazumevanje in razsodišča. S tem je odrezana možnost, da bii se vlade izgovarjale, kakor leta 1914, z »obrambno vojno«, ki je socijalizmu prizadejala tako ogromno škodo. Pomenljiv je bil trenutek, ko je desničarski francoski poslanec Renaudel izjavljal: Proti vsaki vladi, ki ob mednarodnih konfliktih ne pokliče razsodišča, nego prične vojno, je insur.eikcija sveta pravica in največja dolžnost naroda. Tako se dviga proti vojni volji imperialističnih vlaid volja delavskega razreda; vojno, če že moria biti, bo izpremeniti v meščansko vojno, ter namenoma pričeto vojno porabiti za strmoglavljenje voj-norazpoloženih vlad in za njimi stoječih kapitalističnih razredov. Pa tudi sicer pomeni ziavzeto stališče proti militarizmu in oboroževanju pomemben napredek. Nikdar se še ni s tako jasnostjo povdarilo, dia so le organizirane množice v stanu voditi boj proti vojni in podpreti protivojno stremljenje ter mir zajamčiti. Ni malenkost, če sta za mir nastopili soci-jaTOstičnl stranki' dveh najmočnejših militarističnih držav Francije in Britanije, in sicer z vso odločnostjo. Klic svoje sile1, da zlomite orožje! bo slišal ves svet.
Drug važen dogodek na kongresu je, da je socijalistična delavska internacijonala z vso jasnostjo ugotovila, dia boj za izpremembo družabnega reda ni evropska zadeva, nego se mora ta boj voditi le kot svetovno gibanje. Razširitvi kapitalistične pro-izvaje na ves svet se mora tik za kapitalizmom širiti tudi socijalistična politika. Socijalistična internacijonala prav dobro ve, da se nahajamo še-1^ ob pričetku tega velikega dela, ali ona si je na belgijskem kongresu za ta svetovni boj izdelala orožje. Predvsem je bil govor Otona Bauerja, ki je prepričevalno in jasno izrekel,' da ima ta svetovna politika delavske^ razreda izvršiti dve nalogi. Vso moč intemlaeijonale porabiti, da odvrne amerikansko deliavstvo iz duševne odvisnosti amerikanskih kapitalistov »n ga pritegne k svetovni vojski soci-jalističnega proletariata. Drugič, vzbujajoče se narode daljnj. vzhoda! narode v kolonijah in njih polagoma
naraščajqči proletarijat združiti s socialistično delavsko internacionalo s tem, da jim pokaže pot osvoboje-nja, ji sporoči izkušnje evropskega delavskega razreda, in zlasti vodi boj proti njihovim1 sovražnikom, imperi-jalističnim vladam in razredom. Za mednarodni proletarijat so prav posebno važne resolucije o kolonijalnem; vprašanju, ki prvič določajo izve n evropsko socialistično politiko in so zgodovinski dokument največjega pomena. Po vsem svetu, v vseh jezikih azijskih, afriških in drugih narodov, naj zvedo in spoznajo zatirani narodi socijalistični nauk, ki jim prinese tolažbo in pouk, kako naj se bore za svobodo in svoje pravice. In pride čas, ko bodo ti dokumenti, ko bodo besede in dejanja zavojevala svobodo narodom. Vse to povdarja tudi manifest, ki ga je' izdal kongres proletarcem vsega sveta. To ni tuja utopija, nego čin, iki označuje na podlagi izkušenj pravo pot realističnega marksizma, kakršnega najpomembnejši zastopnik je Oton Bauer.
Ta porast socijalistične delavske intemacijonale do svetovno politične velesile, spoznanje in izrek, da je usoda pr ole tari ja ta vsega sveta v tesni zvezi, pa kongresa ni spravila s tira na pota fantazij in bajk; ni ga varala, da bi precenjeval moči socijalizma, ker ve, da bo treba potom temeljitih raziprav dela ter posvetovanj vaditi boj za socializem in v smislu marksizma sporazumno uravnavati taktiko in svoje boje. Delavski razred se mora zavedati z ozirom na svoje svete izpremirijajoče naloge, ki ga čakajo, da skuša že danes osvojiti vsako pozicijo oblasti, opravljati praktično delo in se pripravljati s tem, da izrabi vse možnosti uveljavljenja demokracije in nudi potom nje praktično in moralno pomoč delavcem v deželah, ki nimajo demokracije. Boj proti vsem oblikam protirevolucije, solidarnost z žrtvami belega terorja v fašističnih 'deželah so trenutno najvažnejše naloge, in ni bil slučaj, da so na kongresu govorili de Brouckere, Turati, Dan in Kunfi za one, ki zdihujejo v ječah <ali pa so žrtvovali življenje v boju za svobodo delavskega razreda.
Vse te velike in različne naloge socijalistične delavske internacijonale se pa dajo uresničiti le, ako se u-resniči enotnost delavskega razreda vsega sveta, predvsem, če se premaga cepljenje proletarijata po boljševizmu. Zato je kongres izrekel iskren apel na ruski proletarijat, izrekel takrat, ko je komunistična internacijonala na svojem kongresu sklepala o novih bojih proti socijalni demokraciji. Socijalistična internacijonala je v duhu marksizma pozvala proletarijat k edinstvu, kar je edino prav, ker ustvarja s tem enotno fronto proletarijata. Smernice, ki ji je dal bruseljski kongres, so pot proletarske solidarnosti v boju za zmago socijalizma.
Hendersonov otvoritveni govor.
(1. nadaljevanje.)
Predsednik izvršnega odbora Hender-son je otvoril kongres z naslednjim uvodnim referatom:
Sodrugi, Sodražice! Skoraj je minulo štirideset let, ko se je vršil v Bruslju mednarodni kongres. Takrat, leta 1891, je bilo gibanje povsod v povojih. Če primerjamo takratni kongres z današnjim, spoznamo, kako izredno je delavsko gibanje po vsem svetu napredovalo. Ta razvoj bomo najbolje spoznali, če ga primerjamo z življe-Kongres socijalistične internacijonale.
njem moža, ki se je takrat kot mlad delegat majhne stranke udeležil tistega kongresa in bo danes kot voditelj, kot »patron« vojske, ki šteje 600.000 organiziranih delavcev te dežele (Belgije) govoril za menoj. In enako kakor Emila Vandervelda (odobravanje), pozdravljamo ' Edvarda Anseeleja, Krmila Huysmausa, Luja Bertranda in druge, ki so posvetili svoje moči internacionali, ko je bil nje sedež v Bruslju in smo jim za njih delo dolžni najiskrenejšo zahvalo, tem slovitim predbojevnikom belgijskega delavskega razreda. (Živahno odobravanje.)
Kakšen duh vlada v belgijskem gibanju, smo se globoko prepričali pred enim letdm, ko smo v tem domu odkrivali spomenik Matteottiju, mučeniku internacijonale. Tembolj se veselimo, da smo se sešli ravno v tem domu, ki je posvečen interna-cijonalizmu, ki je središče boja proti vsakršni obliki reakcije in obenem dom naraščajočega stremljenja, da se napravi konec kapitalističnemu izkoriščanju in povede delavce k miru in svobodi.
Socijalistična delavska internacijonala se ozira danes na prvo petletnico, svojega delovanja. Velike težkoče, ki smo jih imeli ob ustanovnem kongresu v Hamburgu, so premagane, večinoma že tudi pozabljene, V triletni dobi po našem kongresu v Marselju st je naša organizacija stalno jačala. (Odobravanje.)
Če je delavski razred ob hamburškem kongresu še močno dvomil, kakšno obliko naj ima mednarodno bojno orodje za osvo-bojenje, danes z vso gotovostjo ve, da more sloneti internacijonala le na pravici iamo-odločevanja delavskega razreda, ki svojo organizacijo enako kakor v posameznih deželah tudi kot svetovno organizacijo naslanja na demokratično enakopravnost vseh svojih članic. Napredovali ne bomo po ukazih voditeljev, ne po zveličavnih naukih, ki naj bi jih slepo verovali, ftego le z neumornim delom v naši organizacjji in na nje problemu. (Odobravanje.)
Če si ogledate dnevni red našega kongresa, opazite jasno napredek, ki smo ga napravili v petih letih. Oočim smo morali na prejšnjih kongresih graditi svojo lastno organizacijo in smo bili popolnoma -zaposleni z nujnimi dnevnimi problemi, se moremo danes lotiti dalekosežnega konstruktivnega programa za svoje delovanje. Seveda bomo imeli pri tej svoji nalogi premagati velike težkoče in bodoči kongresi naše internacijonale se ne bodo bavili samo S problemi, ki jih obravnavamo tokrat, marveč se bodo norali posvetovati še o drugih enako važnih problemih. Ali, ko pričnemo obravnavati problem, težak in mnogostranski, kakor je vprašanje kolonij, in ga postavljamo kot težišče naših razprav, dokazujemo, da se zavedamo, da moremo priti do pravih skupnih smernic delavstva vseh dežel po težkem in vztrajnem delu.
Slišali bomo več referatov o gospodar-»kem položaju povojne dobe in gospodarski politiki delavskega razreda. V vseh takih vprašanjih smo vedno najiskrenejše sodelovali v soglasju z internacijonale Zveze strokovnih organizacij v Amsterdamu, in ugotoviti moremo, da je to sodelovanje obeh mednarodnih organizacij proletarijata v teh petih letih ob medsebojnem spoštovanju svoje avtonomije bilo vedno bolj iskreno in uspešno.
Med gospodarskimi problemi je predvsem zakonita določitev osemurnega delavnika, za katerega se mora boriti enako politično kakor strokovno delavsko gibanje. Glavna ovira, da se izvede obljuba, ki so jo dale vlade po vojni, je sedaj konservativ. vlada Anglije. Naša dolžnost je, da glasno povemo, da smatramo neratificiranje vašing-tonskih konvencij kot prelom dane besede in goljufijo nad delavskim razredom. (Gromovito odobravanje.)
V mnogih deželah so se vršile letos volilne borbe in se bodo vršile prihodnje leto. Na Poljskem, v Franciji in Nemčiji so naši *n\?,rnac^nati priključene stranke dosegle velike uspehe. Na Poljskem se je povečalo število glasov od zadnjih volitev za pol milijona; v Franciji, ki je politično tako razcepljena, je naša stranka najmočnejša in je dobila 1,700.000 glasov. V Nemčiji je bil volilni uspeh socijalrie demokracije tako velik, da so morali naši sodrugi prevzeti odgovornost za sestavo vlade. V deželi, iz katere prihajam jaz, in v deželi, v kateri se nahajamo danes, se bodo vršile volitve šele prihodnje leto. Nadejamo se, da bodo volitve, enaka onim na Švedskem,, Nizozemskem in' * v Švici, kjer se bodo v kratkem vršile, pokazale odločen korak na levo, česar se že danes veselimo.
Ta stanovitni in zanesljiv dvig delavskega razreda, ki, če bo znal preprečiti sv<ye lastno cepljenje, mora postati končno nepremagljiva moč napram zastopnikom kapitalizma, je eden predpogojev, na katerega naslanjamo svojo sodbo o svetovnopolitič-nem položaju in politiki. (Živahno odobravanje.)	(Konec	prihodnjič.)
m
Hoft
*
Diktatura tudi v socijalnem zavarovanju.
šiepa Hrvatica
ceni lepo perilo in skrbim da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Naročajte In širite »Del. Politiko«.
Socijalno zavarovanje po novem zakonu z dne 15. maja 1922 obstoji že nad šest let in še vedno niso bile izvedene zakonite volitve v ta zavod. Minister za socijalno politiko imenuje upravo na predlog svoje stranke In legislativno določene u-prave ni treba. Ko je postal minister socijalne politike dr Gosar, je zamenjal ravnateljstvo okrožnega urada v Ljubljani, v katero je po krivičnem razmerju imenoval svoje pristaše, ne da bi bogvekaj upošteval predlog« pristojnih korporacij.
Sedaj pa čitamo, da je klerikalni Hrvat dr. Barič, ki je novi minister socijalne politike, zamenjal vseli pet slovenskih zastopnikov v upravi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Doslej so bili v upravi Osrednjega urada Franchetti, Šukije, Lovšin, sodrug Čobal in Blaž Korošec. Sedanji minister socijalne politike pa je imenoval namesto teh Remca, dr. Ahačiča, Mih. Kreka, Jos. Gostinčarja in G. Jesiha, ne da bi si dal predložiti od pristojnih strokovnih korporacij tozadevne predloge, kakor predpisuje izvršilna naredba in pa običaj demokracije.
Razumemo, da- stranki, ki pride slučajno do moči, rad zrase prevelik apetit po oblasti, toda tako velik apetit, da se zaradi njega odvzame soci-jalističnemu pokretu v Sloveniji edini mandat pri osrednjem uradu in da se vrhutega pristojnih korporacij ob imenovanju članov uprave niti ne zasliši, to je pa že krokodilski apetit, ki pomeni ignoriranje zakonito pri-
znanih korporacij Delavske zbornice in Trgovske in obrtne zbornice, ki imata zakonito pravico predlagati ob takih imenovanjih primerne kandidate.
S tem imenovanjem je absolutno žaljen čut demokracije že s preziranjem zakonite poti, obenem pa tudi z ozirom na to, ker imenovanje ne odgovarja razmerju organizacijskih moči. Nobene moralne pravice nimajo klerikalci, čeprav sede v vladi tako ostentativno delati kriyico delavstvu s svojim — diktatom.
Tak hegemonizem izziva maščevanje siamoobsebi, in če pride, takrat naj se krivci zavedajo, da, kdor kliče vraga, ga prikliče.
Nosilec in interesent na delavskem zavarovanju je delavstvo, k' želi, da se zavarovanje izpopolni. 2e dr. Gosar je imenoval v upravo ljubljanskega okrožnega urada nekaj ljudi, ki hočejo zavarovanje poslabšati' Isto je storil sedaj dr. Barič, zakaj, med imenovanimi so ljudje, ki ne morejo imeti zmisla za to ustanovo.
Delavstvo opozarjamo na to d®i' stvo, ker je postalo socijalno zavarovanje in tudi druge socialnopolitične ustanove objekt politične spekulacije enkrat te, enkrat one stranke.
Kdaj se bo delavstvo dvignilo proti takim diktatom? Kdaj bo delavstvo odločno zahtevalo in izvojevalo upravo v svojih 'lastnih zavodih?
čas je za to! Obenem, ko izražam^ protest proti kršitvi avtonomije, zahtevamo takojšen razpis volitev.
Dnevne novice.
Zanjko za dr. Korošca pletejo.
Račičevo dejanje v narodni skupščini je spravilo celo osorno radikalsko buržuazijo' nekoliko iz ravnovesja'. Neka poparjenost je zavladala v Beogradu in sentimentalnost. Sedaj je umrl še Radič. Tudi ta dogodek jim je detlal skrbi, češ, to so resni dogodki, ki utegnejo naprtiti Beogradu vsaj moralno odgovornost. Pod vtisom teh dogodkov in iz oportunitete so se omehčala srca radikalne buržuazije in da odvrne od sebe sum, da je nespravljiva', je pričela ubirati povsem nove strune. Z neverjetno vnemo že zagovarja danes sporazum z opozicijo, s Hrvati. Izredna spravljivost in uvidevnost za zahteve opozicije (do gotove meje) sta postali bistvo najnovejše politike, ki čuti, da ljubezen med Samostojnimi demokrati in Hrvaško kmetiško stranko ni prav trdna. Radikali absolutno že računajo s tem, da pridobe Hrvate in da jim bo mogoče ohraniti hegemonijo v državi s pomočjo njih in brez slovenskih klerikalcev, ki se tudi njim končno zde vendarle preveč požrešni. Tako
se spleta zanjka okolu sedanjega mi' nistrskega predsednika, ker mu radikali ne zaupajo in ker je premalo hvaležen zaveznik. In ko se radikal1 konsolidirajo in ogledajo po zaveznikih, bodo dali slovo sedanji vladii potem pa kmalu pridejo nove volitve v narodno skupščino. — Toda volitve so nujne, ker je že dovolj absolutizma!
V ravnateljstvu Osrednjega urada *a zavarovanje delavcev v Zagrebu je bil do
sedaj kot edini zastopnik slovenskega delavstva s. Melhijor Cobal. Te dni je bil Pa po intervencijah klerikalcev razrešen svoje dolžnosti in so bili imenovani na njegovo mesto klerikalci. Kot zastopnike delodajalcev imamo sedaj v SUZORu gg. VI. Remca> dr. K. Ahačiča, oba klerikalna tovarnarja, kot zastopnika delavcev (?!) pa gg. JoS' Gostinčarja in Miho Kreka, predsednike OUZD v Ljubljani. Poleg zvrhane mefe krivic, prizadejanih socialističnemu delavstvu od klerikalcev, se je pridružila sedai še ta, da so ga oropali edinega zastopnika v Osrednjem uradu. K tej stvari se bomo še povrnili.
Ministri — srbski industrijalci. Tudi v Srbiji imajo nekaj industrije, ki je pa v rokah važnejših politikov. V teh obratih ie celo obrtno nadzorništvo brez moči, čeprav se kršijo delavske varstvene določbe. Ta-
—
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš. (Dalje prihodnjič.)
41
Iz dvorane se je čul krik. Vadili so igro. Ko so vstopili in jih je zagledal režiser, tisti železniški uradnik, je takoj skočil z odra. »Dober večer. Lepo, da ste prišli. Sicer malo pozno!«
»Ampak vendar!« je ipristavila Tilka. »Pripeljali smo celo enega gospoda s seboj. Gospod Vuk — gospod Kovač. Kratko tju je predstavila. »Me veseli.« Kovač je biil absolvent gimnazije. Med vojno je bil poročnik in v Jugoslaviji se je kot pod-poručnik boril na koroški fronti. Doma so ga namenili za bogoslovje, toda vojna ga je pokvarila. Ko je slekel vojaško suknjo, je sicer vstopil v bogoslovje, po pol letu ipa je popihal. Ni vzdržal. Da lahko živi, je vstopil k železnici. Na tihem je imel gledališke ambicije. Upal je, da postane še igralec. Lažje, kratkočasneje bi se dalo živeti ... S profesorjem Klincem se je skregal in skušal je ustanoviti svoboden ljudski oder, kjer bi bila prosta pot zai njegove načrte. Bil je sicer odločen pristaš SLS, vendar kot bivši oficir se ni pustil kar tako komandirati. Zato se je sprl z gospodom dr. Klincem, ki je bil konservativen, starokopiten predsednik Orla, da ni dovolil uprizoriti Halbejeve »Mladosti«, kjer pisatelj nič kaj laskavo ne pokaže vaškega kaplana. Čutil je ost proti sebi. Take drame so proti duhovščini, proti javni morali in pohujšujejo l judi ...
Dvorana ni bila velika. Strop stisnjen, pod pokvarjen, stene zmedle. V levem kotu poleg omare, kjer so bile spravljene knjige in note, je visela podoba dr. J. Ev. Kreka. Na desni, ravno njemu nasproti, je visel Anton Martin Slomšek, To je bila vsa dekoracija, V oglu, samoten in zaprašen je visel Kristus na' križu. Videlo se je, da je dvorana že precej zapuščena in stara. Na odru so vadili neko ljudsko igro, s katero so hoteli zadnjič nastopiti pod okriljem Orla. Hvalila je božjo previdnost, cerkveno gospodo in bogaboječnost.
Režiser je takoj povedal, da so sestanek preložili, ker ni balo pravočasno javljeno vsem tistim, ki pridejo pri ustanovitvi novega društva v poštev. »Nič ne de. Pa postanemo malo pri vaji,« je dejala Tilka. Vuku je razložil, da bo novo društvo strogo nepolitično, ki se bo pečalo samo z dramatično umetnostjo. Vsakdo, ki bo imel veselje, požrtvovalnost, brez razlike političnega prepričanja, bo lahko sodeloval.
»Upate v uspeh?«
»Upam. Verujem.«
Kovač je govoril kratko, samozavestno. Imel je veliko političnega, diplomatičnega daru, kakor se je izkazalo pozneje, ko ije moral opraviti veliko intervencij radi novega društva pri raznih merodajnih mestih.
V sobi se ni kurilo. Vsi so bili v površnikih. Za kurivo ni bilo denarja. Onim, ki so vadili na odru, ni bilo mraz, ker so se morali naglo gibati. Sicer jih je Kovač tiral nazaj. Vmes, ko sta se pogovarjala z Leonom, je tudi nadzoroval oder. Leo je večino udejstvujočih se poznal. Po večini so bili iz dramatične šole, kj se je lani zaključila. Dala jim
je precej. Nastopali so sigurno in samozavestno-Ko je Kovač odšel na oder, ker je igranje obtičal0' je stopil Leo k Sonji. Sedla je v prvo vrsto, odpeja kožušček in plašč, da se je zasvetila živordeč bluza.
»O, gospodična, vi pa ste vsa rdeča , , ,« Tako je prisedel.
»Ali vam ugaja?«
»Nisem rekel radi tega in sploh ne delam p°' klonov. Ženskam najmanj . . .«
»Ali hočete biti zbadljivi?«
»Ne. Govorim resnico. Ženskam ni mogofe ustreči. Preveč zahtevajo od! človeka. Kaval1*' stva, to se pravi . . . lepih, lažnjivih besedi . - '* Leo sam ni vedel, zakaj tako govori. Kar tako UL je prišlo iz ust, »Mislim, da so jih moški napra^* take, Sami ste krivi, če smo se navadile vašeg, krasnoslovljenja , . .« — »Našega? Gospodična, . govorite v drugi osebi?« »Da! Haha!« Leo je vj v zadregi. »Oprostite, gospodična, ne vem, kak° odgovoril. Tako čuden pogovor vodiva. Ali bi n govorila mogoče naravnost in odkritosrčno, t>r y zavijanja . . .« Pri zadnjih besedah, kakor da je zastala sapa. Huškndl je mimo njega spomin , _ Binico. Tudi zakotna ulica se je za trenutek og sila. Takrat so se srečale njune oči.
»Gospodična ... vi imate črne oči kot • ciganka! Žareče . . . žive . . .«
»Pravijo!« Malomarno. In se je smejala.
»Oprostite, zakaj se smejete? Ali sem smešen?«	ie_
»Nikakor. Ampak . . . nekam nerodm ^ Haha . . .« Leo je zardel1 kot kuhan rak. Sonia je glasno zasmejala.
ko je glavni delničar tovarne v Paračinu dr. Lazar Markovič. V njegovi tovarni se dela po 14 ur na dan. Zaposlujejo se celo otroci od 12 leta. Markovič je poslanec, je bil minister in še bo. — Poslanec, bivši in bodoči minister Zivojin Rafajlovič je član tovarne v Leskovcu, kjer delajo delavci Si? ur na dan. — Kosta Timotijevič, poslanec, bivši in bodoči predsednik vlade, je delničar tovarne v Smederevu, kjer se gazijo predpisi zakona o zaščiti delavcev in obrtnem nadzorništvu. — Pri gradbi železniške Proge Kraljevo—Raška se plačuje delavstvo najslabše. Državni organi se ne zavzamejo za delavce, čeprav' bi se po pogodbi morali, ali tega ne store, ker je glavni podjetnik bivši in bodoči minister Miloš Savčič. — Seveda, potem je stvar jasna; kaj bi še Pojasnjevali vzroke socialnega položaja in razpravljali o mišljenju — velike gospode.
Demonstracij© proti nettunskim konvencijam v Dalmaciji. Italijanske tvrdke v Dalmaciji so odpovedale delo jugoslovanskim delavcem. Zato je nastalo razburjenje in demonstracije, ki jih vlada zabranjuje. Dalmatinci so zaradi tega organizirali posebno akcijo in odredili, da ne sme noben jugoslovanski državljan italijanskih ladij v naših pristaniščih nakladati ali razkladati. Italija je zaradi dogodkov v Dalmaciji poslala v Beograd protestno noto, na katero sestavlja vlada odgovor.
Demokratski listi pripovedujejo, da vlada v Beogradu nujno išče posojilo v inozemstvu, ker nima denarja. Davčni dohodki so baje letos silno zaostali pod proračunsko postavko, zato se je porabilo za tekoče stroške 12 milijonov ameriškega posojila, ki ga bo pozneje morala vračati iz bodočih proračunov. To pomeni, da bomo dobili še nove davke, tudi če ta vlada ostane.
Grške volitve. V nedeljo so se vršile v Grčiji volitve v zbornico. Volitve so bile burne in marsikje krvave. Venizelos is dobil okoli dve tretjini mandatov. Njegov nasprotnik Pangalos je popolnoma propadel.
Dopolnilna volitev v parlamentu v Aberdeenu na Škotskem (Anglija). Pri teh volitvah so bile vložene štiri kandidatne liste. Izvoljen je bil kandidat delavske stranke Wedgwood Benn, ki je dobil 10.600 glasov. Komunistični kandidat je dobil 2600 glasov, konservativci so dobili 4700 glasov, liberalci pa 2300. Komunisti so tudi v tem volilnem boju vodili boj samo proti delavski stranki in kljub temu je doživel konservativni vladni kandidat uničujoč poraz, ker je izgubil od zadnjih volitev 3800 glasov.
Albanci dobe kralja. Rimska poročila pravijo, da se bo albanska ustavotvorna skupščina sešla ali 25. avgusta ali pa 1. septembra, da izvoli sedanjega predsednika republike Ahmed Zogu-a za kralja. Velesile niso ugovarjale, kakor poročilo s poudarkom naglaša. Mi seveda tudi ne bomo ugovarjali, če si Albanci žele večje parade. Menimo, da vsa zadeva ne bo povzročala diplomatskih konfliktov.
Naša trgovinska bilanca je slaba. Deficit v prvem polletju med uvozom in izvo-vozom znaša v prvi polovici letošnjega leta 1.135,303.175 Din. Tega primanjkljaja v bilanci tudi ne bo mogoče pokriti z jesenskim izvozom, če se še tako poveča. Tako velik deficit je za našo državo katastrofalen. Deficit je vendarle posledica nesmo-trene gospodarske politike, ki ni storila vseh deset let niti enega odločilnejšega koraka, da bi dvignila produkcijo v državi, Pospešila industrializacijo in investirala, ko je vendar dežela bogata na naravnih dobrinah. Slovenska ljudska stranka je sedaj že precej dolgo v vladi, a doslej se prav nič ne občuti nje gospodarski talent, s katerim si vedno spleta gloriolo okoli svoje glave.
V zdravilišču »Termi« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščenc.e v Ljubljani za dva svoja zavarovanca za mesec september za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 27. avgusta opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in z zdravniškim potrdilom, da boleha za pro-tinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem
kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanje in da prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec mora navesti, koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov.
Razvoj časa je prinesel seboj tudi to dobro, da za pranje danes ni treba uporabljati nič drugega nego »Radion«. Tehnične visoke šole so ga preiskavale in ugotovile, da je »Radion« popolnoma neškodljiv za pranje in da je zadosti, ako se pol ure perilo kuha v raztopljenem »Radionu«, pa je isto popolnoma čisto.
Zatajili so jih.
Zadnjič smo v »Del. Politiki« prinesli imena dekalistov-stavkokazov v Kamniku. »Enotnosti« to ni bilo dovolj, pravi, da so to samo štirje. Da, gospodje pri »Enotnosti«, mi smo povedali imena glavnih vaših kolovodij v Kamniku, onih malih, ki samo zraven kolovratijo, na tiste ne polagamo nikake važnosti. Tudi imena tistih stavkokazov, ki so prišli od neodvisnih strokovnih organizacij iz Kruševca, Zagreba in Kragujevca, nismo objavili, ker smo že vnaprej vedeli, da jih boste zatajili.
Navedli smo imena Vaših najagilnejših, za katere vsak vrabec na strehi ve, da so se vedno ponosno trkali, na prsa, češ, mi smo komu-ništa.
Ali tudi te ste zatajili, kakor ste zatajili vseh 59 komunističnih poslancev leta 1920, ko jih je buržuazija vrgla iz belgraj-skega parlamenta. Tudi takrat ste pisali, da to niso bili komunisti. Kdo pa je potem komunist? Naročnik »Enotnosti« ni dekalist. 59	vaših	poslancev	niso bili	komunisti.
Franček z Jesenic, ker je dobival premijo, tudi ni dekalist. Agent za francoske kolonije tudi ni bil komunist. Kdo pa je potem še v Sloveniji dekalist? S tem, ko smo Vam našteli vse in vse te ste že zatajili, da niso komunisti, ste priznali, da v Sloveniji ni več komunistov in dekalistov.
Taka	je torej zgodovina	slovenskih
komunistov. Zatajili so po vrsti vse, svoje poslance, svoje vodnike; svoje agitatorje, svoje somišljenike.
Iz guštanjske občinske politike.
»Ubožcem streho in dostojno stanovanje!« To je bilo geslo naše rdeče liste pri	zadnjih občinskih	volitvah,	pri katerih
so	nam	socialistično	misleči	delavci in
kmetje izkazali svoje zaupanje s tem, da so nas poverili z upravo občine. Zves.ti svojemu programu smo letos nadaljevali svoje delo s tem, da postavimo lepo novo ubožnico in stanovanjsko hišo obenem. Pa ste videli, kako je završalo med črnimi »špicli«, ki so pustili ubožce prebivati v polpodrti hiši, iz katere bi jih ne izselili prej, predno bi se jim strop nad glavo ne podrl. Ker pa je agitacija proti zidanju ubožnice silno nepopularna, so se črnuhi poslužili ostudnih laži; med drugim so raznašali vesti, da se bo v novo hišo vselil naš župan s. Juh in še nekaj njegovih privržencev itd. Kdo ve kaj vse so pisali na oblastni odbor in na Vel. župana, ker nas je kmalu potem po~ setil revizor oblastnega odbora, sam g. dr. Veble, finančnik, sedaj na studijskem potovanju v Parizu, ki si je tudi ogledoval novo iz tal vzraslo hišo, katera bo v nekaj tednih že lahko sprejela stanovalce pod syoj krov. Občinski ubožci bodo stanovali v pritličju v štirih velikih zračnih in solnčnih sobah, kamor se bodo preselili iz dosedanje podrtije. Enajst ubožcev bo prebivalo v stanovanjih, za katere jih bodo lahko zavidali ubožci iz klerikalnih občin, kjer županuje krščanska ljubezen do bližnjega. Poleg tega pa bodo še štiri stanovanja za privatne stranke na razpolago. Proti posojilu v znesku 398.000 Din za to stavbo je v seji obč. odbora glasoval samo klerikalec Konečnik; ime tega moža si bo treba zapomniti.
Revizija obč. poslovanja. Menda na pritisk trških klerikalcev, ki skoro gotovo z vlogami bombardirajo oblastni odbor, je slednji izvršil revizijo obč. poslovanja. Revizor pa je našel vse v najlepšem redu, kar bo naše črnuhe zopet silno jezilo.
Izlet v Graz.
Parola mariborskih delavskih kulturnih' društev v zadnjih 14 dnevih se je glasila: v Graz! 2e lansko leto je graško pevsko društvo »Sudbahnbund«, povabilo mariborske pevce na obisk, a šele sedaj smo se mogli odzvati. So sitnosti: letanja na policijo, na Veliko županstvo, na notranje ministrstvo. Vsepovsod zapreke, pomisleki, ftiogoče celo veleizdaja. Smešno! Končno vendarle. Toda brez zastav, brez krojev. No, nam je vseeno.
Zbralo se nas je nad 500. Godba železničarskih delavcev in uslužbencev s svojim kapelnikom Schonherrjem, del. pevsko društvo »Frohsinn«, mešani zbor mariborske »Svobode«, in veliko število ostalih delavcev, mnogi z družinami. Vse razigrano, v veselem pričakovanju, ko smo v soboto ob 13. uri odrinili proti Šent liju v najlepšem vremenu.
V Špilju so nas pozdravili ondotni železničarji s prvimi klici: »Freundschaft!« ^el dolgi vlak odzdravlja unisono:
»Freundschaft!«
Svoboda si je prisvojila že slovenski:
»Družnost!«	„	...
Stali smo v Špilju pol ure. Z revizijo nas ni nihče nadlegoval; saj pa bi bila tudi Nemogoča pri tolikem številu potnikov in brezpredmetna. Nismo šli tihotapit.
Sledile so postaje: Ehrenhausen, Leib-*Utz, Wildau itd.; ljubka mesteca in trgi;
nekdaj obvladana od močnih mrkih gradov, ki še danes pričajo o nekdanjem suženjstvu. Vsepovsod lepa polja, vzoren red. Sadno drevje se šibi pod težo dozorevajočega sadja. Povsod vidimo tovarne.
Ob 14.40 smo v Grazu. Na dolgem peronu nas pričakuje masa ljudi. Oddelek »Schutzbunda« vzdržuje red. Četa »Rdečih sokoličev« (»Rote Falken«) nam ponuja svoje usluge. Zunaj pred kolodvorom na obširnem trgu glava pri glavi. Ozračje se trese pod gromovitimi:
»Freundschaft! Freundschaft!«
Iz mase se prerivajo posam^Sniki, da pozdravijo svoje osebne prijatelje, svoje sorodnike, s katerimi se že celo vrsto let niso videli. Stiskajo si roke: brat bratu in sestri, oče hčeri, mati sinu, zet tastu; iz-gleda kot da je ves Graz z Mariborom v sorodstvu. Ljudje se poljubljajo, otirajo solzne oči in se smejijo. Ginjeni, srečni.
Srčnih in duhovnih vezi ne pretrga nobena državna meja.
Pred kolodvorom je bila improvizirana govorniška tribuna, obdana od zastav. Pred njo je zavzelo prostor pevsko društvo »Sudbahnbund« kot naš gostitelj, na levo graška železničarska godba, na desno godba graške kolesarske zveze.
Naša godba je intonirala »Internacijo-nalo« in morje glav se j? odkrilo. »Stid-bahnbund« nam je zapel pozdrav, ki so ga
„ Vsi me imajo radi“
pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RADION!"
Varafe perilo!
Kako se pod klerikalno vlado ščitijo kapitalisti na škodo občine in ostalih davkoplačevalcev. Jeklarna grofa Turna, ki je lansko leto postala delniška družba, v katere upravnem svetu sedi tudi predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar, je poprej plačevala 84.000 Din obč. doklad po pogl. II. Vsled silnega vpliva, ki ga imajo naši klerikalci v beograjski vladi, se je sprejel zakon, ki zavaruje delniške družbe pred občinskimi dokladami in sicer se jeklarni znižajo občinske doklade od 84.000 na piši in beri 28.000 Din. Sedaj pa recite ljudje, za koga škrbe klerikalni mogotci, kadar so v vladi? Ali jim boste sedaj še verjeli, da skrbe za ljudske interese? Lastnikom delniške družbe, ki režejo kupone in morda ntfi ne vedo, kje tovarna prav za prav stoji, so klerikalci podarili v enem letu nič manj ko 56.000 Din na škodo siromašnih občanov. Kajti občina bo morala svojim nalogam zadostiti in ker ne bo mogla tega brez flavkov in doklad, bo morala to, kar so klerikalci podarili bogatim delničarjem, prevaliti na rarne tudi tistih klerikalnih volilcev, kateri so pri zadnjih volitvah volili klerikalne vo-
ditelje, ker so le-ti obljubili, da bodo davke znižali. Davke so znižali bogatašem, ne pa kmetom, obrtnikom in delavcem. Upamo, da bo guštanjski slučaj odprl oči vsem zaslepljencem, ki so dosedaj še verjeli klerikalnim obljubam in nasedali njihovim vabam. Pomnite: pet in šestdeset tisoč dinarjev so klerikalni voditelji podarili bogatašem in prav toliko več boste vi, siromaki, sedaj morali plačati. Socialisti na občini so hoteli ščititi revne prebivalce, klerikalci pa tega ne puste in ker so močnejši, ščitijo bogataše.	Dalje	prihodnjič.
Hnrlbor.
Naše tržne razmere.
Mariborski občinski svet se je že neštetokrat bavil s tržnimi vprašanji in je tu in tam nekaj sklenil. Toda magistrat trdovratno ter z neverjetno doslednostjo ignorira vse sklepe občinskega sveta, vsled.česar vlada strašen nered na trg«. Saj se niti tisti stari ter za današnje razmere itak še nezadostni predpisi ne upoštevajo, kaj še,
naši pevci odpeli v slovenskem in nemškem jeziku. Nato so se vrstili nad vse prisrčni pozdravni govori: pozdravili so: predsednik pevskega društva »Sudbahnbund«, predsednik strokovne organizacije avstrijskih železničarjev, predsednik delavske kolesarske zveze, predsednik delavske pevske zveze, nato pa v imenu graške mestne občine in graškega prebivalstva sam župan Vincenc Muhič, ki je ginjen zatrjeval, da bo ta dan eden najlepših v njegovem življenju, ker ga spominja njegove mladosti, njegove ožje domovine v Slovenskih goricah, ki jo je pred mnogimi leti zapustil kot priprost pekovski pomočnik. Zatrjeval je, da avstrijsko delavstvo s pozornostjo zasleduje delavski pokret v Jugoslaviji in je trpelo z nami takrat, ko se je zdelo, da je jugoslovanski reakciji uspelo delavsko gibanje popolnoma zadušiti, a se tudi z nami veseli, ko vidi, da se ji to ne posreči, za kar je najlepši dokaz ta naš poset. Z zatrdilom, da nas bodo pri vseh naših borbah spremljale simpatije avstrijskih sodrugov, je zaključil svoj govor s prisrčnim »Freundschaft«.
V imenu Mariborčanov se je zahvalil za impozanten, prijateljski sprejem sodrug Eržen, ki se je spominjal stare socialistične tradicije Maribora, ki so jo pomagali vzgojiti nekdaj tudi graški sodrugi. In seme socializma ni padlo na kamen. Maribor je danes rdeč otok v črnem morju. (Burno odobravanje.) Opijanjenju poprevratne psi-
hoze, ki je poslala v beograjsko skupščino 68 delavskih zastopnikov, je sledilo bridko razočaranje, ko je v letu 1920 reakcija z brezobzirnostjo zlomila rdečo nevarnost in del poslancev vrgla v iečo. In prišla so leta, ko v skupščini ni bilo niti enega delavskega zastopnika. V sedanji skupščini imamo vsaj enega in tega je poslal ravno Maribor. (Vihar odobravanja.) , V težkih razmerah se borimo, nimamo tistih demokratičnih pravic, kakor jih uživate v Avstriji, ali kljub temu ne klonemo, ker vemo, da nam bijejo tam preko meje topla so-družna srca, ki so nam učitelj in moralna opora v internacionalni skupnosti. (Dolgo ploskanje in vzklikanje.)
Po govorih se je formiral po ulicah veličasten sprevod, z zastavami in godbami, flankiran od Schutzbunda, pred novo krasno palačo Delavske zbornice, poleg katere se nahaja strankin dom s .tiskarno »Arbei-terwllle«. Tu nas je raz balkona Delavske zbornice pozdravil njen predsednik s. Hans Muhič, ki je izrazil zlasti toplo dobrodošlico edinemu socialističnemu poslancu skupščine, s. Petejanu, katerega je množica navdušeno aklamirala.
Od tu se je nadaljeval sprevod po prometni Annenstrasse v Juliensale, kjer se je \^ršil zvečer koncert.
(Dalje prihodnjič.)
da bi se kaj modernega uvedlo. Pa vzemimo konkretno: Mnogokrat se je že n. pr. sklepalo ter sklenilo, da ne smeio bra- | njevke blaga od kmetov v ranili urah po-kupovati, da bi imelo ljudstvo priliko si blago nakupiti iz prve roke, to je od kmeta . samega in ne od posredovalca. Toda ta sklep se ne rešpektira, ainpak se trpi, da branjevke kupujejo kar in kadar hočejo.
To niso fraze, ampak čista resnica. Na trgu se sicer nahajajo tržni organi, ki vedo. kaj je njih naloga. Ti organi so že neštetokrat prekupčevalce naznanili, toda magistrat vrže vse take ovadbe dosledno v koš in prekupčevalci se tržnim organom smejejo v brk; saj imajo visoko protekcijo na magistratu. Kmetu je namreč vse eno, kdo kupi njegove pridelke in še raje vidi, da jih kupi branjevka, ki jih kupi skupaj in če kmet prej proda robo, prej gre domov. Na magistratu pa vedri in oblači tista stranka, ki ima večje interese na deželi, to so klerikalci, ki jim je deveta briga za mestno prebivalstvo; oni zastopajo v prvi vrsti svoje in potem nekoliko tudi kmetske interese, nikakor pa interesov mestnega prebivalstva. Zato zatisnejo obe očesi pa puste, da gre tržni promet, kakor bolje kon-venira njihovim volilnim kuntam. Pa ne samo preprodavanje in zgodnje pokupovanje živil. So še druga vprašanja, okoli katerih hodijo klerikalci kot maček okoli vroče kaše. Iz čisto prometnih ozirov bi se moral Glavni trg preurediti. Jasno je, da bi se moralo branjevke ločiti in zmestiti vsaj na novi Glavni trg, kar je bilo že sklenjeno. Tudi mesarji ne smejo na vse večne čase ostati tam sredi ceste, ampak se jih mora iz higijenskih ter prometnih ozirov drugam prestaviti. Vse to so važna vprašanja. Tudi vprašanje cen mesu in kruhu je važno, a naši klerikalni župani si ne belijo z njimi glave.	B.
Protestno zborovanje privatnih nameščencev se vrši v sredo, 22. avgusta 1928 v Mariboru v hotelu »Pri Zamorcu« ob pol 8. uri. Na dnevnem1 redu je protest proti novi uredbi velikega župana mariborskega o .odpiranju in zapiranju podjetij, ki pomenja bistveno podaljšanje delovnega časa in s temi povečanje brezposelnosti in znižanje plač. Upati je, 'da' bodo privatni name-' ščenci solidarno protestirali proti tej skrajno reakcijonarni kapitalistični uredbi.
Ruška cesta se popravlja in je
popolnoma v redu, da se mestna občina ozre enkrat tudi na to mestno
četrt. Ce pa se že nekaj popravlja, naj se popravlja temeljito. Iz dvorišča hiše pri »Zlati hruški« se izceja skozi zid na- Ruško cesto umazana izlivalna voda in gnojnica, kjer se cedi potem poleg hodnika do najbližjega kanala na oglu hiše. Sedaj se je za to gnojnico napravil poseben jarek. Če se je že to delalo, bi se bilo lahko ta jarek poglobilo pod zemljo in izpeljalo v komaj 6 m oddaljen kanal, da bi ta gnojnica ne žalila oči in ne razširjala smradu!
Valvazorjeva ulica je že 10 let med Smoletovo in Novo ulico za vsak prehod z vozmi zaprta in tudi pešci se morajo stiskati ob plotu ali skakati preko kupov gramoza in kamenja, ki zapira ulico in je že vse preraščeno s travo in grmičjem. Prebivalci Tvorniške in Rajčeve ulice prosijo, da se Valvazorjeva ulica na | tem mestu uredi.
CeUe.
V vednost onim, ki se jih tiče. Ker je
bilo tako v mestu kakor tudi v okolici mnogo naročnikov v zaostanku s plačevanjem naročnine, smo uvedli, tako v mestu kakor v okolici pobiranje naročnine po inka-santih. Tozadevno obiskujejo inkasanti od 1. do 15. vsakega meseca vse naročnike. Namesto, da bi naročniki šli inkasantom na roke in jim itak nehvaležno delo, ki ga opravljajo brezplačno, olajšajo, so se pripetili nešteti vse graje vredni slučaji. Tako se na primer nekateri naročniki namesto, da bi svojo zaostalo naročnino vsaj v obrokih poravnali, pred inkasantom skrijejo. Drugi ga zopet kot nadležneža prav po rovtarsko nahrulijo, tretji se zopet izgovarjajo, da lista niso dobivali ali naročili, vkljub temu, da je dokazano, da so ga stalno od pismonoše prevzeli, namesto, da bi ga vrnili itd. Ker sc vsi taki slučaji nedopustni in otežkočajo redno poslovanje uprave, smo sklenili, da pošljemo do vseh teh naročnikov še enkrat naše inkasante in v slučaju, da se tudi sedaj ne odzovejo svojim dolžnostim, da jih bomo za zaostalo naročnino javno pozvali na plačilo iri jih tako javno držali v evidenci kot neredne naročnike oz. plačnike. Seznam takih nerednih naročnikov bomo objavili vsak mesec in sicer tako dolgo, dokler ne bo do-tičnj naročnik redno odplačeval vsaj zaostale naročnine. Nadejajoč, da nam ne h* treba seči po tem skrajnem orožju, priča-
I:
PRALNO SREDSTVO
V KATEREM LAHKO PUSTITE VAŠE PERILO BREZ ŠKODE PO VEČ TEDNOV
LEŽATI.
J
V
K
v -
To je pralno sredstvo, ki ne kvari perila, ki ne vsebuje nobenih jedkih snovi: Benzit-Nadmilo. To pralno sredstvo, ki varuje perilo, ima največjo čistilno moč, razkraja celo ostanke najmastnejših madežev v perilu, proti katerim ostanejo brez učinka druga pralna sredstva, mila in celo belila, ki samo na videz odstranijo nesnago. — V bpdoge perite perilo samo z Benzit-Nadmi-1®JL lom. Razveselilo Vas bo snežno belo
~	"•	jj	perilo,	oprano z Benzit-Nadmilom!
TU Vporabljajte za namakanje TRI, ker s tem prištedite na milu.
1 ZAVOJ
DINARJEV!
PoilTlf Nad mil c
wmBw V z dvojnim učinkom Tvornice Zlatorog, Maribor
kujemo, da se vsi neredno plačajoči naročniki našemu sedanjemu pozivu zanesljivo odzovejo, sicer se jim zgodi, da bo njih ime bleščalo okrog 1. prih. mesca v omenjenem seznamu. — Podružnica »Delavske politike« v Celju.
Napravite konec prenaglim vožnjam avtomobilistov in motociklistov! Pasanti na Aleksandrovi cesti, Prešernovi ulici, Kralja Petra cesti in na Glavnem trgu so vedno v nevarnosti, da se naenkrat znajdejo pod avtomobilom ali motociklom. Posebno nevarno je križišče, ki ga tvorijo navedene ulice in trg, kjer je promet največji. Ni dolgo tega, ko je avtomobilist na tem mestu zavozil v izložbo Krickove trgovine ter se je bilo le naključju zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev. V četrtek okoli 6. ure zvečer je n. pr. neki avtotakser vozil skozi Aleksandrovo cesto in Prešernovo ulico z blazno brzino najmanj 40 kilometrov in se je zopet slučaju zahvaliti, da se ni zgodila nesreča. Prešernova ulica je na mestu v bližini Stermeckijeve trgovine široka komaj pet metrov in ker je posebno ob isti uri promet največji, je naravnost škandal, da smejo avtomobilisti tako naglo voziti. Pasanti, ki so se tokrat izognili nesreči, so dotičnega avtomobilista prijavili policiji, katero pozivamo, da napravi v tem oziru red ter pošlje dotične avtomobiliste za nekaj časa na »dirke« v zapor, da se bodo naučili imeti pred pasanti in njih življenjem nekoliko več rešpekta in obzira!
Seja občinskega odbora okolica Celje se bo vršila v nedeljo, dne 27. t. m. ob 8. uri v sejni dvorani občinske hiše na Bregu. Seja je javna in vsakomur dostopna.
Letalski dan je v nedeljo tudi v Celju minul brez nesreče. Zapustil je le mnogo razočaranja in veliko kritike. Deloma u-mestne in upravičene, ki naj bo prirediteljem v pouk. Stara je že prislovica, da tam, kjer je mnogo grmenja, je malo deža. In tako je do danes bilo pri vseh enakih letalskih prireditvah. Reklame je bilo veliko in bombastične ter je obetala gore, nudila pa ni niti tretjino tega, kar se je pričakovalo. Par poletov, malo pokanja in mnogo dolgočasja, to je bilo vse. 'parno, da bodo slične prireditve vendar enkrat izučili ljudstvo/da ne bo vedno slepo drvelo za bombozno reklamo, za katero tiči samo o-betanje in ena velika ničla. Ljudstvo bi bolje storilo, da denar, ki ga vrže za take prireditve, uporabi ali podari ustanovam, katerih cilj je socialna in kulturna povzdiga revnega ljudstva. Nimamo nič proti temu, če si par nadebudnih dečkov želi nabaviti igračko (avijon Celje), kakor jih imajo druga mesta, samo priporočili bi pa, da si take igračke nabavijo iz svojih sredstev, ne pa, da sredstev iščejo od širokih plasti naroda potom neumestnega obetanja in jako slabo organiziranih prireditev.
Studenci pil tMoni.
V soboto, dne 1. septembra ob
7. uri zvečer se vrši v gostilni Mei-henič članski shod politične organizacije SSJ. Sodrugi in sodružice, kakor tudi somišljeniki in prijatelji organizacije se uljuduo vabijo, da se shoda v obilnem številu udeležijo. Govornik iz Maribora.
Vestnik »Svobode**.
Telovadna tekma v Ljubljani. V
dneh 8. in 9. septembra priredi Zveza D. T. E. 1. delavsko telovadno tekmo v Ljubljani in popoldan po tekmi 1. velik javen telovadni nastop, na katerem bodo nastopili prvič vsi telovadci cele Slovenije pod rdečim praporom. Zveza je že razposlala vsem enotam priglasnice in navodila za tekmo, katere naj enote vrnejo izpolnjene najkasneje do 25. t. m. zvezi D. T. E. na naslov tajnika Pezdir Ivana, Tržaška c. 28, Ljubljana. Dovoljena bo tudi polovična vožnja. Sodrugi, sodružice, na delo za 8. in 9. september, ker bo to naša pirva velika prireditev! (Člani, ki dosedaj še niso naročili slavnostnega kroja, naj to store čimpreje. Blago ih vse potrebščine ima zadr. »Produkcija« v zalogi. Naročite lahko tudi potom svojih konzumnih društev ali pa direktno pri »Produkciji«. Nudi se vam prilika, da plačate na obroke in po izrednih cenah, ki so samo za člane »Svobode«. Blago in podloga stane okoli 550 Din. 8. in 9. septembra bomo prvič v kroju javno manifestirali za socialistične ideje, zato ne sme nobeden član »Svobode« stati v povorki brez slavnostnega kroja!) Za zvezo D. T. E.: Pezdir Ivan, tajnik; Vrhovec Josip, načelnik.
Senovo pri Rajhenburgu. Dne 2. septembra t. 1. priredi tukajšnja podružnica na vrtu Delavskega doma veliko vrtno veselico. Nastopi lastni podružnični tamburaški zbor. — Ker je podružnica gotovo najmlajša v Sloveniji, se vljudno naprošajo sosedna društva, da se po možnosti v najlepšem številu prireditve udeleže. Studenci pri Mariboru._________________
Šport.
SK Svoboda : SK Grafika 5 : L V nedeljo, dne 21. 8. t. 1. sta nastopili navedeni moštvi v prijateljski tekmi, katera naj pokaže sposobnost SK Grafike za sprejem v ljubljanski nog. podavez. SK Grafika jp nov klub, pač pa ima stare igralce, došle iz raznih drugih klubov. SK Grafika je igrala dobro in bo sčasoma postala še jako dober klub. Njen napad z dobrim vodjem je-izvedel več lepih potez. Najboljši del moštva je v obrambi. SK Svoboda, ki je nastopila z 2 rezervama, ni igrala tako kot v zadnjih tekmah. Napad več lepih situacij pred golom ni izrabil. Obramba je zadovo-| Ijila. Sodil je g. Dolinar.
S. Lenič Edvard iz Francije je daroval i za tiskovni sklad 14 Din. Iskrena hvala. Sodrugi, posnemajte!
Ali ste ie krili T
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
1. MARIBORSKA DELAVSKA 1‘ K K	|
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in biatlonsko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem In delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. r.
JOSIP MLINARIC
priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin.
Maribor, Glavni trg št. 17.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnlca, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Creppe de Chine
in foular svile od 58 Din na* prej kakor tudi vsakovrstne druge svite v bogati zalogi po najnižjih cenah Prl
J. Trpinu, mor, Platni trs L
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od l. aprila do 30. septembra naroči alt P” obnovi naročnino za Radlowelt, dobi P svoji volji eno izmed tukaj navedenih t knjig od Hans Giinther u. Dr. P- Stuker.^ sicer: Radioexperimente Mk 3.80, Rad technisches Lexikon, Mk 3.60, Wo ste der Fekler? Mk 4.- zastonj Naročite s še danes! Samo oni abonenti imajo prav c do premije, ki pošljejo naročnino do 10. i in 1 S (šiling) za pošto in zavojmno.
T..ca; Ljudska tiakarna d. d. t Mariboru, preditavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko oačeUtvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Vrktor Eržen
Maribof*