Leto VI., štev. 33 („Jutro« xm, št. is*»> Ljubljana, torek 16. avgusta I932
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljevs ulica 6. — Telefon št S122, 3123, R124. 8125, SI 26. Inserami oddelek: Ljubljana, 6elen» burgova oi — TeL 6492 bi 2492. IVdružnica Maribor: Aleksandrova cssta St 13 — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St ^ — Telefon St 190. Poriir«2nitC Jesenice; pri kolodvora St.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta 5t 42. podružnica Trbovlje: t hiši dr. Banm-
earmerja.
Ponedeljska Izdaja
Pooedeljska izdaja »Jutra« Uhaja' ponedeljek cjotraj. — Naroča m posebej in velja po pošti preje* mana 4 Din, po raznašaleih d** stavljena 5 Dia mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica & Teleta« St 3122, 3123, 8124. 81® in 312*
Maribor: Aleksandrova cesta li Telefon St 2440 (ponoči 2S62).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št- 190
*	' ' CBSBCT i	■	————
Rokopisi w no vračajo. — Oglasi pe tarifu.
ovacije ministroma Kramerju In Pudju ter poslancem In senatorjem u ministrov — Silne manifestacije za kralja in državo
Krško, 15. avgusta.
Včeraj je bil, kakor že osem let seru. na Kjriiiem puiju tradicionalni kmccKi Tabor, ki postaja od leta do leta mo,go'"a£jša stanovska :n narodna manifestac. ta. i j ki.n c i-ki praznik je spomin na prvo veliko borbo našega kmečkega ljudstva za svobodo, za staro pravdo. 1'red 350 leti je doživela na Krškem polju poraz kmečka vojska Matije CJubea, tako da predstavlja Krško po.je nekako slovensko Kosovo. Tu, na tten polju jc bila sioga slovenskega in hrvatskega kmečkega ijuuotva s- Krvjo zapečatena in tudi ta pokret se lahko upra-v.čeno smatra Aa poskus osnov t.ija vvo bocli.e jugoslovenske države. Zato je uinev no, da so »i narodno m stanovsko zaveuni kmetje izbrali ravno to lepo in zgodovinsko pokrajino za svojo največjo priredi tev. Pomen letošnjega praznika je še povzdignila navzočnost dveh aktivnih .mm strov ter večjega števila narodnih poslancev iu senatorjev. Na Krškem polju_ je včeraj manifestiralo slovensko kmečko ljudstvo, z njim pa tudi vse ostalo prebi valstvo, svojo odločno in nezlomljivo vo-l,o /a jugoslovenski preporod
Krško in okolica sta bila vsa v zastavah. ; -.jd je bilo praznično razpoloženje, po u|icah se je gnetla pestra množica, med n i -zredno mnogo narodnih noš. Že v soboto je prispelo v Krško mnogo gostov, v nedel.o pa je vlak za vlakom, ki so bili vsi izredno ojaeani. dovažal vedno nove množice udeležencev kmečkega praznika z vseli krajev dravske banovin?; mnogo j.h je prišlo tudi iz sosedne savske banovine, da obnove zavezništvo svojih .v.vdnikov. l'o vseh cestah pa so prihajale dolge vrste z. zeleircni in narodnimi zastavami ozalj sanih vo::ov, raz katere so odmevale vesele pesmi fantov in deklet ter poskočne melodije harmonikarjev.
Do.no!dne je poslovala na sejmišču v Krškem, kjer se je vršila razstava domače živine in konj, posebna komisija, ki je oee-razstavljeno živ:no in razdelila _ naj-haljsim živinorejcem nagrade. S podporo kmetijskega ministrstva, 'ban-rke uprave % Zveze jahalnih društev je bilo razdeljenih 6000 Din. Prignanih j« bilo veliko Sfe\,:o konj ti, - nad 130 -»tov goveje živine. Komi-
ie .infeloval 2. narodni poslanec ro Petovar. k! je popoldne vodil tudi koni-ke dirke. Organizacija cele prireditve, k, • V] d,lSl predsednik crockega odno-ra JRKD g. Gliha, je bil odlična, politični del organizacije pa ie b;l v rokah *. senatorja dr. Janka Rajar;«. novinske organiz"ciie .IRKO. Kmečki praz-n;k je dosegel popoln uspeh; udeležilo se lil ie okrni 10.000 ljudi.
Sprejem ml& Istra dr, Kramerfa
Z ljubljanskimi n mariborskimi vlaki so «e zjutraj prispeli v Krško gg. senator ia Ivan Hribar in dr. Valentin Rožič ter narodni poslanci gg. Ivan Prekoršek, v«n Urek. dr. Stane Rape, Anton Kline n Al-b:n Koman ter bivši poslanec g. župnik Janko Bari c. Pozdravil jih je na kolodvoru poslanec domačega s reza g. AJf>jZ'j Drmelj. Ob 10. dopoldne so 6e poslanci in senatorji na čelu velite množice občinstva •bra'i na kolodvoru k sprejemu ministra dr. Kramerja, ki se je pripeljal z ose o ni m vlakom iz Zagreba. K sprejemu .«•„ prišli tudi krški župan g. Pfajfer in dekan go-sp »d Kurent, sreski načelnik dr. Vrečar in r -g . Med navdušen:m vzklikanjem mao-žice in sviranjem godbe je izstopil minister g. dr. Albert Kramer, s katerim s:_a p;■ pela tudi narodna poslanca gg Hadži Todor Dimitrijevič iz vardarske in Milenko Milutinov č iz drinske banovine. Ministra dr. Kramerja ;n došle poslance je a prvo pozdravil predsednik banovinskega oubo-ra senator g. dr. Raiar. nnto pa krški župan g. Pfajfer. Minister g. dr. Kramer se je toplo zahvalil za lep sprejem ter se je nato podal v spremstvu domačih funkcijo-iarjev. na razstavo živine in konj, ki sta mu jo razkazala predsednik ocenjevalne kom,sije g Lovto Petovar in kmetijski rcre-ent krškega sreza g. Ambrož. Na rarstsvvsču se je zbralo mnogo kmečkega ljudstva, ki je min^tra dr. K-amerja toplo pozdravljalo. Po ogledu razstave se je g. nmister del j časa razgovarjal s kmeti iz okolice. ki so mu potožili svo;e križe in težave. Co-nnod minister jim ie v razgovoru pojasnil dosedan;e ukrepe države v zaščito kmečkega prebivalstva ter jim zagotovil, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči. ca se pom^^a predvsem kmetu v sedanjih težkih časih.
Po o^edu razstave je novibil senator g. d-. Rajar g. ministra dr. Kramer1« sana-torie in poslanice na kosalo v svojem domu
Sprevod asa Kršli® polje
Kmalu po 12. je krenila izpred -estne šole na Krško po'je veličastna povorka. Na čelu je bila velika skupina kmečkih kolesarjev z veliko državno zastavo. Za njimi se je uvrstila v povorko skupina jahače v z županom g. Pfajferjtm na čelu. Sledila je s svojo nedavno v Št. Vidu razvito zastavo Zve'a kmečkih fantov in deklet, za njo pa močne skupine pestrih narodnih noš. ki so predstavljale vse dele Slovenije Povorko je zakliuči'a slikovita kolona kmečkih vozov, na katerih so bili prikazani razni prizori iz kmečkega življenja. Prikazana je bila kmečka ohcet, trgatev, žetev, košnja, mladci, tkaOicd, terdes, predice,
kovači, lončarji, mlinarji, pr».šanje vina itd. Povorka je krenila po glavni ulici ♦roti Krškemu polju, od tisooglave množice, ki je tvorila špalir, povsod navdušeno po-zdravljana. Viharno vzkiikanje je često zadušilo zvoke domače gasilske godbe, ki je marljivo m požrtvovalno sodelovala pri prireditvi. Ko je povorka šla m mo hiše g. senatorja dr. Rajarja, ni Lilo ne konca ne kraja ovacijam ministru Kramerju, senatorjem in poslancem, ki so si z oken ogledovali in pozdravljali množice v sprevodu.
Popoldne okrog 14. je prispel z avtomobilom minister socialne politike in narodnega zdravja g. Ivan Pucslj, ki se je 'o-poldne mudil na proslavi gasilcev v Brežicah. Odpeljal se je takoj na Krško polje, kjer se je sestal z miistrom dr. Kramer-jem, senatorji in poslanci. Med zborovanjem, ki je nato sledilo, je prispel tudi ban dravske banovine g. dr. Maruši?, ki je bil dopoldne na proslavi jubileja Rog..škc Slatine.
Že kmalu po 12. so se začele zbirati na prostranem Krškem polju na dirkališču velike množice. Ko so kmalu po 14. uri prispeli nrnistri in poslanci, zopet navdušeno pozdravljeni, je bilo zbranih že nad hOOO ljudi, a še vedno so prihajale cele proce sije vozov, dočim so številni avtomobili in avtobusi neotestano švigali po cestah s Krškega in Brežic. Celo z GoTMijsKe so se pripeljali na ogromnem, lepo '>tcrešenem avtobusu, tako da je tekom popoldneva prispelo na Krško polje okrog 10 000 ljudi. Pretežno večino je tvorilo seveda zavedno kmečko prebivalstvo, v iminozantn^m številu pa so bilj zastopani tudi vsi d'Ugi stanovi in sloji našega naroda.
Shod je o tvoril predsednik sreske organizacije JRKD g. Anton Gliha, ki je predlagal za predsednika kmečkega tabora senatorja dr. Rajarja. kar je bilo sprejeto z velikim odobravam iem. Senator g doktor Rrriar je nato v kratkem govoru pozdravil došla mini«ti-a in vse senatorje ;n narodne poslance. Vihar navdušenca je nastal ko je posebei pozdravil tudi bivšega -,orodnega poslanca župnika g. .Tanka Barleta. Nato je kot prvFvnu podelili besedo domaČemu po=<'a>nou krškega sreza g. Alojz-iu Dr-meliut
je v svojem govoru med drugim lejal:
»Kot poslanec krškega sreza vas vse skupaj iskreno pozdravljam, zlasti Vse naše mile goste, k'' so prihiteli od bdbu in daleč na naš kmečki praznik. Moj poseben pozdrav pa 'veVa še obema našima ministroma. g,2- dr. Kramerju in Puclnui, ki _sfa pokrovitelja te naše prekrasne prireditve
Vsa.ko leto se zbiramo na Krškem polju, da obudimo spomin na velike dogio-dle pred 360 leti. ko so sr naši predniki boril: z.a svojo s-tatro pravdo. Na tisoče !a !">oče slovenskih in hrvatskih kmetov je padlo v tej borbi. Njihovo trpljenje^ ni zakrilo razvoja junaškega napora našega kmeta, da bi se otrese! tujega jarma, toda v src.h in dušah našega naroda ni bilo svob-ede. dokler se nimo otresli i Srbi. i 4 r vati ^ i Slovenci za^dnjih ostankov gospodarske in narodne sužnosti in si priborili svojo lastno državo. Tako težiko pridobljeno narodno svobodo p? nam jamči samo rneena in združena Jugoslavija. (Viharno vzkikanje). Narodna država pa nam je porot:, da bomo postali tudi na gos-podarsk^m p^liu svobodni. Zemlja, za katero so ss boril' naši predniki o od vodstvom Mat: ie Cuio-ca, preliara sedaj na ukaz našega :nodrega vladarja (dolgotrajne ovacije kralju") v last našega kmeta potom agrarne ffforme.
Z nacionalno in gospodarsko osvoboditvijo se dviga naš kmet tudi kulturno in politično. Ni dovolj, da je slovcnsk kmet s-mo dober gospodar doma na svo em pn-sestvu, marveč mora biti dober gosrodar tudi v politiki, da si bo sam rezal tudi poetični kruh
Danes pa je še prav pomemben dan tud. zato, ker praznujejo na ta dan kmečki praznik po vsem slovanskem svetu, na Ce-škosVvaškem, na Pol^kem in v Bolgariji, a v Bratislavi 'e pričel danes zasedati kongres slovanske agrarne mladine Ni milijone kmečkega prebivalstva slavi danes srvoi pravnik ter manifestira za kmečko pravdo. Le v slogi ie moč in zato končujem svoi govor 7. vzklikom: Naj živi v sWi združen jugosl^venski kmet!«
Viharno pritrjevanje je sledilo besedam g posl. Drmelja. Ovacije pa so se še stopnjevale, ko je nato podal predsedujoči besedo ministru g. Ivanu Puclju, ki je ob vedno novem pritrjevanju in stopnjujočem se navdušenju med drugim dejal: _
»Mnogo je stvari na svetu, ki so nam drage in za katerimi hrepenimo. Ena stvar pa je, za katero hrepenimo najbolj, ki je vsakomur sveta, ki jo vsi ljubimo in vsi spoštujemo, ki nam je vsem najdražja, to je naš dom, oni dom, ki nas je hranil, ki nas je učil jezika in vere, oni dom, ki nas je napravil za človeka. Med v—mi domovi pa je brez dvoma najlepši, najpomembnejši in najsvetejši kmetski dom. ("Viharno odobravanje.)
Na Krškem polju praznujemo že leta in leta na škmetski praznik, praznik kmetske hiše, kmetskega dela, kmetskega doma ih kmetskega življenja v spomin na borbe za
svobodo kmeta na lastni grudi. Ne more pa biti posameznik sam, ne kmet, ne obrtnik, ne trgovec in ne gospod. Potreben je velik skupen dom, v katerem živimo vsi složno, a ta doi je r^^a država.
Mi nismo imeli lastne države in zato so, žal, v našem preprostem človeku čut, smisel in razumevanje za veliko državno vrednoto tako slabo razviti. To je ono nezdravo v naši dosedanji vzgoji. Naloga kmetskega praznika je, da vzbudi pravo ljubezen do rodne grude, do domače zemlje, ljubezen do našega skupn-^a, velikega doma, do naše države. (Viharno odobravanje in pritrjevanje.) Ni obstoja, ne življenja posame-mika brez velikega skupnega doma, kaj šeie napredka na gospodarskem, socialnem, kulturnem in političnem polju brez močne in velike skupne države. Zato mora biti naš kmetski praznik ognjišče velike ljubezni do države in vzgoja za pravilno razumevanje te največje vrednote, živeli smo v tuji državi, ki nas je smatrala za hlapce. Ni čuda, če zaradi tega v n>i nekdaj ni bilo prave državne zavesti in državne ljubezni. Prišli smo slabo pripravljeni v naš novi dom. Toda naloga takih taborov je ravno ta, da zaž^emo velik plamen v dušah in srcih, da bomo znali ceniti, kaj je to lastna država, lastna narodna svoboda. Vsakogar moramo učiti in naučiti, da bo znal ceniti ti dve silni dobrini. Vse dobite na svetu za denar in zlato, narodne svobode pa ne morete kupiti z denarjem in bogastvom, marveč samo s svežo, vročo krvjo, ki teče na bojnih poljanah. (Tako je! Viharno pritrjevanje.)
Če bomo znali ohraniti svojo nacionalno svobodo, se bo vse drugo lahko uredilo. Potem bomo imeli lahko tudi versko svobodo, svobodo vesti, politično svobodo, stanovsko svobodo in vsako ostalo svoboščino, ki je sploh možna. Vse ostalo je potem podrejenega pomena, ker vemo, da lahko uspe samo v okviru glavne, t. j. nacionalne svobode. Danes, ko imamo svojo narodno državo, ki je močna i po f tevilu svojega prebivalstva i po važnosi/ svojega položaja, danes je naša dolžnost, da vzgojimo našo mladino v nacionalnem duhu, v državnem duhu. Danes se moramo razhajati s Krškega polja s sveto zaobljubo, da bomo povsod, kjerkoli bomo in karkoli bomo delali, vzgajali vse in vsakogar v tem duhu, da bo povsod in na vsakem mestu postavljen temelj tej veliki ideji in temu visokemu cilju. če le malo doprinesemo k temu, se bomo lahko vračali zadovoljni in mirni. Zlasti naš kmet se mora danes zavedati, da je steber in prvi činitelj v državi, če bomo mladino tako vzgajali, potem bo zasijala nova doba, ko bomo lahko rekli: Sedaj sem na svoji zemlj-' res svoj gospod!«
Kakor grom so odjeknile po staroslavnem Krškem polju navdušene manifestacije v pritrjevanje. Zaplapolale so zastave in klici »živela kmečka sloga! živela Jugoslavija! Dol s hujskači in zastrupljevalci« so doneli kot prisega, da bodo zborovaici ponesli ministrov nauk v poslednjo slovensko vas in kmečko hišo.
Govor ministra
Kramerja
Ko so se ovacije polegle, je predsednik dr. Rajar podal besedo drugemu pokrovitelju kmečkega tabora, ministru dr. Kramerju. Znova so zadoneli iz grl deset ti-sočglave množice v pozdrav navdušeni vzkliki: »živel dr. Kramer!« »živela sloga!« Pazljivo so nato zborovaici sledili toplim besedam g. ministra, s stopnjujočim navdušenjem spremljali njegove misli in ga vedro znova in znova prekinjali z viharnim pritrjevanjem. Dr. Kramer je med drugim izvajal :
»Prvič sem na vašem starem >zniku na Krškem polju. Tako so prilike nanesle, da mi vse do danes ni bilo dano, da se v vaši sredi veselim velike misli kmetske solidarnosti, ideje, ki vas vse preveva, a tudi nas vse, ki nismo kmetje, ki pa se zavedamo, da sta bila naš oče in naš stari oče prava domača slovenska kmeta, in ki smo zato z vami ene duše in enega srca. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Vi manifestirate danes solidarnost kmetskega ljudstva vse države, istočasno na manifestirate narodno solidarnost in vzajemnost vseh stanov, ki le v medsebojnem razumevanju in sodelovanju lahko dajo narodu in nam vsem ono, kar potrebujemo. Zato se mi zdi, da je najlepša manifestacija današnjega dne še nekaj drugega, namreč manifestacija našega ljudstva za ono veliko narodno in državno idejo, ki nas vse druži v veliko, skupno jugoslovensko državo. Je to manifestacija treznosti 'n pameti preprostega slovenskega človeka, ki se zaveda, da izven mej te države ni ne njemu, ne nje?ovj hir-i. ne njegovemu r.arodu obstanka in življenja.
Prijatelj Pucelj je že povedal, da se narodna svoboda plačuje z najdražjim, z vročo, svežo krvjo. Naj nadaljujem to misel: narodna svoboda se plačuje s krvjo, toda se ne prodaja za nobeno ceno. (Viharno dolgotrajno pritrjevanje.) Mi, ki smo si skupno s srbskimi in hrvaškimi brati ;z-vojevali to narodno svobodo, ki smo si priborili svojo lastno narodno državo, le države ne damo nikomur (Dolgotrajno vzkiikanje: »Tako je!« »Živela Jugoslavija!«) ne prodamo jo za nobeno ceno in tudi ne za ceno svojega lastnega življenja, ker vemo, da lahko na oltarju domovine pogine vsakdo izmed na9, vemo pa tudi, da bo kljub temu rešen naš narod, naša družina, naša
vas in naše mesto v okviru nase velike skupne jugoslovenske domovine.
Odkar je naš prevzvišeni kralj (Večmi-nutne groinovite ovacije) 6. januarja s svojo salomonsko sodbo ustavil usodepoino kolo naše zgodovine, ki se je razvijala v nesrečno smer, odkar je naš kralj spregovoril one velike besede, da je treba pozabiti na prejšnje strankarske razprtije ter žrtvovati vse narodne moči za rešitev naroda in države, od tistega časa ves trezen in pameten del slovenskega ljudstva z iskreno voljo sodeluje pri velikem delu za obnovo naše mile domovine. Vi ste se danes zbrali tu, da izpričate pred vsem svetom. da je vse kar 'e na Slovenskem treznega, kar je resnično narodno čutečega, v onih vrstah, ki hočejo preko vseh slarih sovraštev in razprlii zediniti naš narod v eno veliko in močno falango v borbi za dr^-brobit naroda, države in nas vseh (Viharno pritrjevanje: Tako je! Živela narodna sloga!)
Ni dvoma, da živimo v izredno težkih razmerah. Gospodarska kriza je zajela tudi nas in naš človek teči pod pezo gospodarskih križev in težav, toda če pogledamo naokrog po ostali Evropi, od Španije na skrajnem jugozapadu, pa vse tja gori do boljševiškega »raja« v Rusiji in primerjamo to stanje s položajem pri nas, vidimo, da smo v Jugoslaviji navzlic vsem ležkitn prilikam vendar še v nekakem zatišju in da nam oni vihar, ki razsaja po vsem ostalem svetu, vendar še kolikor toliko prizanaša. Če je v nas kaj pameti in če ia v nas dovolj resne volje, potem bomo združeni ie tcžkoče lažje premagali, kakor katerikoli drugi narod v Evropi.
Ne damo in ne bomo nikdar več dopustili, da bi se pri nas zopet razvile stare razprtije, nasprotstva in borbe, ker vemo, da bi bili v sedanjih okoliščinah strankarski boji nesreča za narod. Če pogledamo v kulturno Nemčijo, kjer dan na dan v političnih umorih padajo žrtve med kmetskim in med meščanskim ljudstvom in kjer ss bije prava državljanska vojna, če pogledamo po drugih državah, vidimo, kolika nesreča je. če se narod ne more zediniti na eno veliko idejo, ki združuje vse pozitivne sile. Ker nočemo, da nam notranje razprtije otežkočijo in onemogočijo delo za gospodarsko ozdravljenje, zaradi tega smo se Slovenci vsi, kar je med nami treznega iti pametnega, kakor en mož pridružili veliki vsedrzavni stranki, ki od Maribora do Djev-djelije zedinjuje vse naše kmetsko in delavsko ljudstvo skupno z inteligenco in drugimi sloji v borbi za srečno bodočnost.
Med vami hodijo ljudje, ki so zamudili vlak in ki mislijo, če ne gre po njihovi volji, da svet brez njih ne more obstojati. Ti ljudje hodijo med vami in širiio vesti in govorice, da sedanje stanje ne bo več dolgo trajalo. Verujte in bodite prepričani, da bo trajalo tako dolgo, dokler ne bo Jugoslavija v znaku te nove narodne in državne politike popolnoma prerojena, pa če je to njim prav ali ne. (Viharno pritrjevanje.)
Verujte pa tudi, da smo vaši pooblaščenci, ministri v vladi in dru^i v Narodni skupščini in senatu, pri tem delu z najboljšo voljo pa tudi z najboljšimi nadami za uspeh našega dela. Mi se čutimo in smatramo za vaše branitelje, za prave vaše zastopnike, zavedamo pa se tudi vse odgovornosti, ki jo imamo pred vami. Verujte nam, da si prizadevamo in si bomo vselej prizadevali, da se tej odgovornosti pošteno oddolžimo. (Viharno vzkiikanje: Živel dr. Kramer!) Mi bomo izvedli tudi ono, kar so nekdanji voditelji slovenskega ljudstva celih 10 let obljubljali, o čemer so samo govorili, na kar pa so vselej pozabili, kadar so bili na vladi. Mi bomo resnično izvedli najširšo samoupravo, ki so jo oni neprestano samo obljubljali. Banovine, bnnovin-ske skupščine in bani bodo v resnični samoupravi urejali svoje lastne lokalne potrebe in neposredno odgovarjali ljudstvu svojih banovin ter zastopali interese tega ljudstva. (Viharno in dolgotrajno pritrjevanje)
V izpolnjevanju velikega gospodarskega, političnega nm kulturnega, programa se ne bomo plašili pred onimi vprašanji, ki so ostala v prošlost; nerešena. Do kraja bomo izvedla vse potrebne reforme in do kraja dzčistiiHi državno administracijo. Vas kmetske može in matere, ki v svojih hišah vzgajate bodoči naš kmetski in 'Inteligenčni naraščaj, pa prosim samo eno: čuvajte budno nad našo mladino, nad vašo deoo, ne dopustite, da jo zastrupljajo i.n da bi se izneverila veliikiim idejam, naše narodne in državne politike. Vzgajajte deco v zvestobi do naše velike narodne ideje, do naše jugoslov. mesli, ki je rešiteljtica, ki nam je dala svobodo in ki bo očuvama o okvirju te svobode omogočila tudii gospodarsko kulturno ln socialno osvobojenje.
Hočemo! To prisegamo!« je zadonelo z vseh strani, ko je minister dr. Kramer končal svoj govor. In večno znova so se dvigali v zrak klobuki, robni in zastavice ter ni biilo vzklikanja in ovacij kraljti, Ju-gosla/vij,i in narodni slogii ne konca ne kraja.
Pozdravi z Juga
Toplo pozdravljen je nato povzel besedo narodni poslanec iz vardarske banovine s Hadži Todor Dimitrijevič, ki je med grom kim ploskanjem množic sporočil pozdrave kmečkega prebivalstva najjužnejše banovine. > Roj en na Kosovem polju« je nadaljeval, »kjer je propadlo srbsko carstvo, sem prišel semkaj na Krško polje, da vidim
tudi ta prelep; kraj, kjer se je tu 'Bi naš kmečki narod boril za osvobojenje izpod fevdalnega sistema. Skoro gotovo smo mi edini narod na svetu, ki slavi in spoštuje dan svojega poraza, dan, ko je izgubil svojo svobodo. Toda n,i je izgubil strahopetno, marveč v borbi do zadnje kaplje fcrvii, tako tam na Kosovem, kakor tu na Krškem polju. In danes, ko imamo svojo narodno svobodo, rešujemo tudi ono agrarno vprašanje, za kate. ega se je boril in umrl Matija Gubec. (Slava mu!) Doklej-bomo složni, dokler nas bo družila iskrena bratska ljubezen, tako dolgo se nam n<i ničesar bati (Viharno pritrjevanje). Mi smp en narod, a vsak izmed treh delov na še z a naroda ima svojo zgodovino, svojo kulturo. Dru.g od drugega se moramo učiti. Mi Ma-kedonol in šumadiijci se moramo od vas Slovencev še marsikaj naučiti, a ludi vi se morate naučiti od nas marsikaj, zlasti pa to, kako je treba spoštovati i'n čuvati nacionalno svobodo in nacionalno svojo državo. Mi iz vardarske banovine nimamo nobenega ministra, \\ iz dravske pa jmate ka.r tri! Toda mi se zaradii te.ga pran- n 6 ne razburjamo, ker vemo, da čnia vsak naš minister pred očmi samo eno: dobrobit celokupne države in naroda. »In rečem, vam, da bi bili mi enako zadovoliiri, č.* bi bili vsi ministri Slovenci. (Ta iz j? i govornika je izzvala nove navdušene ov-ar cije: živeli naši ministri! živeli Srbi i Hrvati! Mi vsi smo eno!
Prat tako toplo 'pozdravljen, jc nato nato narodni poslanec iz drinske banovine g. Mileta Milutinovič, v svojem govoru omenjal, da se je že leta 1918 in 1919 kot s.rb-skti vojak boril na koroški fironti lin vzljubil sdovensko zemljo rin slovensko ljudstvo. Govoreč o manifestu Nj. Vel. kralja je poudaril, da je edina rešitev iz kfilze r narodni slogi. Ko nas je kralj AleksanJ^r vodil v vojnii v dežju krogel i.n granat smo šli za njim, ker smo se zavedali., da nas •prav vodi. še bolj se moramo tega zavedati danes, kajti naš kralj nas ne bo nikdar -rodil po napačni poti. Njegovim besedam «o sledile silne ovacije kralju in kraljevskemu domu.
Senator Ivan Hribar
častitljivi sivolasi borec za narodno osvobojenje, čegar ime je znano daleč preko mej naše domovine, je v svojem govora med drugim dejal:
»V naši tiso^etni zgodovini imamo mali lepih spominov. Vendar jih je tudi v njrj nekaj. Najlepši je spomin na Gosposvetskm polje, kjer so nemški knezi morali v našem jeziku prisegati, da bodo čuvali staro pravdo. Žal je to lepo polje po nesreči prišlo pod tujo oblast. Na mesto tega izgubljenega polja stopa po mojem prepričanju Kr» ško polje, ki je v naši zgodovini igralo t?.-ko veliko vlogo. Danes ste se zopet zbrali tu, da se zavzamete za našo narodno stvar, za našo lastno državo, ki nam jo je naklonila useda po tolikem trpljenju.
Kmečki stan je tisti, ki je med nami ohranil slovenski jezik, slovensko zavest Če ne bi slovenski kmet stal tako trdno na braniku svoje rodne grude, bi nas bili /a davno ponemčili. Veliko borbo, ki je bda dobojevana v zadnjih desetletjih v našT korist, je izvojeval kmet. Šumadijski kmet je bil, ki je šel za to državo v vojno, a rn! smo mu pomagali in imamo tudi svoj delež pri tem. Prav je. da se zbirate tu vsako leto, da obnavljate prisego zvestobe svojemu narodu, svoji državi, da prisegate zvestoba našemu ljubemu vladarju, ki z nami enako čuti, ki je sin kmečke hiše. Bog naj živi njega in vas!
»Živel naš kmečki kralj! Živel naš vladar!«- so pritrjevali zborovaici v ponovn h manifestacijah.
Nagovor župnika EarSeta
Z gromkimi ovacijami pozdravljen je stopil nato pred zborovalce župnik Barie. Dolgo ni mogel pričeti svojega govora. Ko pa je povzel besedo, ki se je jasno in razločno slišala tja do skrajnega konca zbo-rovališča. je bilo kakor v cerkvi. Vroče poletno sonce je oblilo prostrano ravan s svojimi zlatimi žarki, župnik Barie pa je pridigal ljubezen in slogo. Takole je dejal:
»Srčno ljubljeni narod moj! Iskreno sera želel videti to Krško polje in narod, ki ga obdeluje. Danes se mi je izpolnila ta srčna želja. Dopoldne sem gledal vašo kmetsko kulturo, to je vašo lepo živino in vaše krasne konje, čestitam vam in vesel sem, da tako lepo napredujete. Sedaj je drugo, sedaj vidim, da je tudi vaš duh vzvišen in močan za današnji čas. Mi smo na prelomu stare dobe in pišemo novo zgodovino; nov čas je pred nami. Ta novi čas zahteva ljudi močnih živcev in velike ljubezni. Hvala Bogu. mi Slovenci smo iz krvi in železa. V naših src"h bije ljubezen do te države m njenega kralja (Viharne in HnVM— ovacije). v naših pesteh sta železo in mo3 in če bo potrebno, bomo nastavili tudi svoje življenje za državo in kralja.
Narod moj! Bodi čuječ in ne daj se zapeljati od nikogar! (Viharno pritrjevanje). Bodi edin od Triglava ao Vardarja (Dolgotrajno pritrjevanje). Slovenci. Hrvati in Srbi! čujte. bodite budni in združeni ramo ob rami. da obvarujete narodno državo, ki nam jo je dala božja previdnost, proti vsem sovražnikom na zunaj in znotraj (Viharne in dolgotrajne ovacije). če bomo tako čuječi, bratje in sestre, potem gremo
,jCTRO< poaedeljska izdaja
Torek; 16. avgusta 1S32
nasproti lopi in s!avni bodočnosti jugoslovenskega naroda (Viharne ovacije).
»2ivel Barle! Živela narodna duhovščina!« so klicali z vseh strani g. Barletu, ko je končal, in vedno iznova so se ponavljale ravdušene ovacije. Medtem je prispel na zborovanje
kan dr. Marušič
ki je s kratkim govorom pozdravil tabor: ^Nai bo uanašnji praznik spomin na tiste junake, ki so raje posegli po cepcu in meču, kakor pa da bi bili hlapci tujcu. To r.aj bo tudi opomin nam vsem, da moramo z vsemi močmi in tudi z žrtvami delati na to, da se uresniči kmečka pravda. To je praznik kmečkega dela, praznik žuljavih 2ok, praznik, ki naj nam da novih moči, da bomo združeni in složni prenašali vse težkoče in si priborili srečo in blagostanje v naši lepi, dragi domovini Jugoslaviji, ki je samo ena in ki je ne more ničesar nadomestiti.« Tudi besede g. bana so vnele viharno odobravanje.
V imenu Zveze kemčkih fantov in deklet jo spregovoril njen predsednik g. K r o n o v-S e k. ki je pozival kmečko mladino, naj se s:rlruži, naj se organiz'-a, ker samo v slogi je moč in zmaga. Samo združeni bomo dosegli cilje, za katerimi hrepenimo vsi. Kot zadnji govornik je poslanec sosednega brežiškega sreza
Ivasa Urek
v ognjevitem govoru podčrtal potrebo kmečke samozavesti in je med drugim dejal: - Še nikdar se nismo zbrali tukaj v težjih prilikah kakor so dandanes. Ne bom razlagal križev in težav, ki jih kot kmetje vsi dobro poznamo. Vsi vemo. da je sedanje gospodarsko stanje nemogoče in nevzdržno. Ne pomaga pa nobeno tarnanje, no-?°no hirjskanje. Samo en lek je, ki more 7>omagati. a to je delo in sloga, popolna F'oga celokupnega jugoslovenskega naroda, r- zadrne kmečko družino nesreča, če pobile tcča ali uniči poplava ali zgori hiša. rihče ne drži križem rok. Takoj primejo za delo, sosedje ponašajo in kmalu je, če na popolnoma, vsa i glavna škoda popravljena. Tako ie tudi z državo. Zločinci hodijo okrog, l 'ud-'e. ki žive od žuliev kmečkih rok, pa hujskaio in ščuvajo, če hočemo ozdraviti r.aže bolno gospodarstvo, potem ne pomagajo nobene hujskariie. ampak sam" složno delo. Zato pa vi vsi, ki ste tukaj, porišite duh narodne, kmečke slora po vsej r.aši domovini. Vsi se združite v organizacije. da skupno zastavimo vse svoje sile. Vsi mora pomagati in sodelovati! če boste to storili, ste lahko prepričani, da bomo da-n.?s leto dni, ko se zopet sestanemo na Krškem polju, lahko , motovili lepše čase in boljšo bodočnost.«
Pozdravni Isrszafavl
Gromki aplavz, ki ga je žel govornik za svoja izvajanja je bil dokaz, da je govoril vsem iz srca. Pred zaključkom zborovanja je predsednik g. senator Rajar prečita! še
Lepa emigrantska sloves-
nost v
rjAi L™*

Škoija Loka. 15. avgusta.
Včeraj se je vršilo v Sokolskem domu v Škofji Loki lepo narodno slavje. Ustanovilo se je novo primorsko prosvetno in podporno društvo »Edinost«. Slavnosti se {e udeležilo lepo število emigrantskih društev. Največ gostov je dalo vrlo društvo »Tabor« iz Ljubljane. Člani društva »Zarje« iz Kranja 60 prikorakali na prireditev peš z jugoslovansko zastavo nn čelu. Prišli so med drugimi tudi zastopniki -Onema«" iz Laškega, s Soče z Jesenic in »Zore« iz Šiške.
Ob 10. je otvori! zbor predsednik pripravljalnega oa*ora a. Bejie. upravitelj v Škofji Loki. Prečita! je došle brzojavke in pisma. Novemu društvu so čestitali ban dravske banovine s. dr. Drago Marušič. dalje g. dr. tok iz Beograda. »Sera« iz Ljub-Lane in Celja- »Istra« iz Zagreba in emigrantsko društvo bistra - Trst - Gorica« iz Beograda.
Po pozdravu se je polna sokolska dvorana spomnila mučenikov in svojega k alja Aleksandra T., kateremu so zborovalci priredili mogočne ovacije. Slavnostni povor je imel g. Bo?ir Ln;'o. emigrantski borec iz Ljubljane, ki je v !epem poročilu očrtal vso zgodovino emigrantskega pokreta, kakor tudi dolžnosti emigrantov do svoje ožje do-mevine. Sledili so pozdravni govori zastopnikov posameznih društev. Za »Tabor« iz Ljubljane je si>oro?il nezdrave g. Štrekelj Saša. ki je vzpodbujal novo društvo k vztrajnemu in ^'ož^finu delu. G. Vuga je govoril kot zastoop'k kluba jugoslovenskih primorskih akademikov, za »Orjem? iz Laškega g. Brr.taž Marij, za »Zoro« iz šiškp g- Sainokee in za »Sočo« z Jesenic g. Šorii ,Srp<iko.
Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika novega društva g. Batista, sodnik v Šl <ofji Loki, za podpredsednika g. Berdon Ivan. za tajnika Ropotec Stanko, za blagajnika Zesa. V odboru so tudi ptari borci, kakor upravitelj g. Rojic, g. dr. Jare in g. Širk.
Okrog 12. je bil dnevni red izčrpan in množica zborovalcev je odšla pojoč narodne pesmi, po loških ulicah, poklonit se slovanskemu voditelju v sedemdesetih in osemdesetih letih na Primorskem Ivanu Doli-Tiarju. ki se je rodil v škofij Loki 26. av-gu.^a 1840 in preminil v Trstu 6- juniia 1S38. Pred njegovo rojstno hišo na Snod-r:f-m trgu. v katero je vdelana velika spominska Plošča, ki so mu jo postavili rodo-l:ubi 1. 1887., je imel lep govor g. dr. Jare. ki ie končal svoja izvajanja: Delo Ivana Do-lirarja ie trenutno razdejano, toda še tli i=kra v naših dušah in bo prišel dan! Slava Dol inarju!« Zbrana množica je tem besedam navdušeno ploskala. Zaorila je himna »Hei Slovani!« in zastopniki posameznih društev so položili krasen lovorjev venec z ingo?!ovensko trobojnieo pred ploščo Ivanu Dolinariu.
Ponn! !np ob 1(5. pa so priredili pevci in mandoMnisti »Taborjani« velik koncert na dvorišču restavracije pri »Ototu«. Konrerl so otvorili mandoiinisti s koračnico. Nato ie zapel zbor Vodopivčeve »Bele cvetice«. N»dvf>dov »Vijolični voni« in Žgančevn medmursko »Didil d"dac. Sledile so dekla-maciie Aškerčevih »Balada p Cožotih« in »Znameni na nebu«. Emigrantska okrn^na iz Kranja se je spomnila svojega rojaka Petra Jereba, ki je baš včeraj praznoval v Litiii tOletnico. odkar se bavi z glasbo Kvartet ie zapel njegovo nailenšo pesem 7 Pelin roža«, katero ie sprejelo Jtevilno občinstvo z velikim ploskanjem. Nazadnje pa so nastopili •»Taboriani« z živo sliko sužnjev v silni borbi in končni zmagi nad tiranom Mandolinistični zbor je spremlja^ prizor s himno »Hej Slovani«, ki jo z viharnim navdušenjem pelo tudi ostalo občinstvo.
pozdravno brzojavko ministra gosp. Ivana
Mohoriča, ki se je mudil na velikem trgovskem shodu v Mariboru, in poslanca Mrav-ljeta, ki se je odpeljal na kongres slovanske agrarne mladine v Bratislavo. Po zahvali vsem govornikom je predsednik dr. Raiar ob navdušenem pritrjevanju in viharnih ovacijah prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju:
»Na svojem vsakoletnem kmečkem prazniku na Krškem polju zbrani kmečki narod iz vseh delov dravske banovine zagotavlja Vašemu Veličanstvu svojo neomajno zve stobo in vdanost z zagotovilom, da bo tudi v bodoče, kakor doslej vedno neomajen steber velike m močne uedinjene Jugoslavije. — Predsednik zbora senator dr. Ra jar.«
Pozdravni brzojav je bil poslan tudi ministrskemu predsedniku dr. Milanu Srški-ču: »Kmečko prebivalstvo dravske banovine Vam pošilja s svojega praznika na Krškem polju vdane pozdrave z zagotovilom neomajne zvestobe jugoslovenski narodni in državni ideji.«
Ob zaključku zborovanja je bila z velikim odobravanjem sprejeta naslednja
resolucija:
S svojimi poslanci in senatorji na velikem kmečkem prazniku na Krškem polju dne 14. avgusta 1932 zbrano kmečko ljudstvo iz vseh srezov dravske banovine izreka svoio vdanost in zvestobo jugoslovenski državni in narodni ideji globoko prepričano, da je san^o v veliki, složni in uedinjeni Jugoslaviji v bratskem sporazumu in sodelovanju mogoča rešitev vseh narodnih, gospodarskih. kulturnih in socialnih problemov. Izrekajoč popolno zaupanje in priznanje vladi, zlasti pa slovenskim ministrom, kakor tudi narodnim poslancem in senatorjem JRKD za dosedanje delo, jih pozivamo, da tudi nadalje vztrajajo na začrtani poti, zlasti na, da posvetijo vso pažnjo reševanju in omiljenju križev in težav, ki teže kmetsko ljudstvo, ter z nadaljnjim treznim in složnim delom zajamčijo dobrobit m lepšo bodočnost celokupne države in vsega jugoslovenskega naroda.
Naj živi velika, složna in močna Jugoslavija!
Naj živita Nj. Vel. kralj Aleksander m ves kraljevski dom!
Po kon
čanem zborovanju so se vršile keniske in kolesarske dirke, ki so zelo lepo uspele. Zvečer se je vršila na dirkališču ljudska veselica. Narodna pesem je odmevala daleč po širnem polju. Zvečer se je pripeljal^ iz Ribnice, kjer je prisostvoval otvoritvi sokolskega doma tudi minister za telesno vzgojo g. dr. Kraljevič, ki je ostal dflj časa na veseličnem prostoru. Ministra dr Kramer in Pucelj sta se po končanih dirkah poslovila in v družbi nekaterih poslancev in senatorjev odpeljala v Brežice, od tam pa dr. Kramer nazaj v Beograd, si. Pucelj pa v Ljubljano.
Pozno v noč so še orile pesmi emigrantske omladine po Škofji Loki, ki je res prav prisrčno sprejela zborovalce
lični gostje na kongresu
zveze
Ljubljana, 15. avgusta, včeraj, danes im jutri se v Ljubljani vrši kongres Ujedimj enega s a ve z a železničarjev Jugoslavije. Z včerajšnjim dopoldanskimi brzovlakom so prispeli delegati in voditelji strokovnih organizacij prometnega delavstva ter predstavniki socialnih institucij iz ostalih držav gg.: J. Cramp iz Londona, predsed. britanske železničarske organizacije in predsednik Mednarodne transportne federacije; Nikola fzajev iz Sofije, generalni tajnik ITF za balkanske države; Adolf Sta al, vodja posebnega oddelka za gojitev stikov z delavskimi organizacijami pri Mednarodnem uradu dela v Ženevi; J. Jar-rigton, generalni tajnik železničarske zveze v Parizu; Rudolf Ker rman iz Berlina; Trivon Gomez, generalni tajnik španskih železničarskih organizacij v Madridu ln španski poslanec; Viljem Brodecky, generalni tajnik čeških železničarskih organizacij in poslanec v Pragi; Joachim Toman, predsednik avstrijskih železmičarskih organizacij na Dunaju; Ernst Griinzner, poslanec in generalni tajnik nemških železničarjev v Berlinu; Ernest Eriksson in Carl Lu-ven, oba železničarja in poslanca v švedskem parlamentu: Kari Maksamin, tajnik železničarskih organizacij iz Varšave; E. He!d. tajnik žel. organizacije iz Curiha; Dobbie, predsednik železničarskih organizacij iz Londona, ter N. Nathaus. tajnik ITF iz Amsterdama. Poleg številnih delegatov iz naše države pa sta prispela v Ljubljano tudi generalni tajnik Delavske zbornice dr. Topalovič in pa generalni tajnik URS-a Krekič iz Beograda.
Odlične goste je na kolodvoru pričakala množica železničarjev z godbo in zastavo. S kratkim nagovorom jih ie pozdravil član centrale USŽJ pisatelj Cerkvenik. Njegov govor je bil potem preveden na francoski in nemški jezik. V imenu ITF je v francoščini in kratko odzdravil delegat Jarrisron. S kolodvora se je formiral sprevod, ki je oo Miklošičevi cesti snremlial delegate do hotela »Union« in na unionski vri, kjer ie sodba »Zarje« pod kaoelniikom Dolinarjem nr:redila vrtni koncert.
Danes dopoldne so IjubManiski železničarji na kolodvoru sprejemali železničarje, rudarje steklarje, kamnoseke iin druge delavce iz Maribora, Celja, Zagreba. Zidanega mosta in rudarskih revirjev. Tudi danes se je razvil po Miklošičevi cesti len snrevod, nato se ie pa v unionski dvorani vršila slovesna otvoritev kongresa.
Predsednik USŽJ Blaž Korošec je pozdravil delegate in vse navzoče. Množica je vsakemu mednarodnemu delegatu posebej prirejala burne ovacije. posebno pa angleškemu. francoskemu, češkemu in španskemu. Zborovanje je trajalo še precej pozno nopoldne. Vsi mednarodni delegati so podali kratka poročila in izjave v svojih jezl-k;h, njihove govore je dr. Topalovič prevajal potem v srbohrvaščino. Posebno top-'o ip množica snrp:p'i (rr\-vor Anffi^ža Sramna. ki je izrazil svoie veselie. da je zdai orišel v Jugoslavijo in da lahko prisostvuje tako lepemu, velikemu delavskemu zbo-
rovanju. PozdraviJ je kongres v Imenu ITF
in v imenu angleških železničarjev. V tej zvezi so včlanjeni prometni delavci iz vseh strok. Angleški delavci so prej imeli svoie lokalne in posamezne strokovne organizacije in tedaj niso bili sposobni, da bi si priborili dostojen življenjski položaj. Odkar ^ajo svojo enotno organizacijo, so se razmere toliko zbolišale, da je danes položaj angleškega prometnega delavca dvakrat boljši kakor pred vojno. Angleška že-lezničarska organizacija šteje 320.000 članov.
Izmed domačih delegatov so govorili dr. Topalovič, kj je v zvezi z današnjo gospodarsko krizo naglašai nujnost razorožit-venega dela in pa nujnost mednarodnega sodelovanja in čigar govor je občinstvo burno aplavdiralo, dalje Krekič ter tajnik USŽJ Stanko. Po otvoritveni manifestaciji se je popoldne nadaljevalo zborovanje v dvorani Delavske zbornice. Kongres se vrši v času, ko poteka ravno 40 let. kar obstoji železničarska organizacija pri nas: o tem jubileju je obširno poročal tajnik Stanko. Organizacija je razdelila častne diplome 54 članom, ki so že po 25 let organizirani. Slednjič je govoril še zastopnik avstrijskih železničarjev Toman. Kongres bo z delom jutri nadaljeval.
Hitler je hotel postati neisški Mussolini
Zahteval je od Hindenburga pooblastila, kakor jih je imel Mussolini
Razne nesreče in poizkus samomora
Na oba praznika so zahtevale nesreče poleg že v ljubljanski kroniki navedenih še naslednje žrtve:
Iz Domžal je na praznik krenila v planine večja dmžba turistov, med katerimi je bil tudi 23-letni Vinko Flerin. Družba je ostala ves dan v nedeljo v Bisitrici, proti večeru na je krenila naprej na Kamniško sedlo. Pod pastirsko kočo se je od družbe ločil Vinko Flerin in krenil na levo proti ju žr »vzhodni steni Brane, ostali pa so nadaljevali pot po tii r i slo v s ki poti proti pastirski koči. Vinko Flerin ie hotel napraviti priljubljeno plezalmo turo po južno-vzhodni stenj do vrha Brane in se nato vrniti po markirani poti na Kamniško sedlo. Flerin ie pogumno naskočil položno steno in se naglo vzpenjal navzgor, ostala dražba pa ga ie med potjo opazovala. Ko ie družba prišla do pastirske koče, je nekdo v šali zavp.il nad Flerinom nai se vrne, češ, da bodo pred kočo kvartali
M n<uto pozneje pa so opazili, kaiko so je mlademu plezalcu odtrgala skala nod nogami in ga potegnila s seboj. Padel je več metrov globoko na grušč in se valil kakih 60 metrov navzdol, kjer je obležal na kupu kamenja. Tovariši so mu hiteli n>a pomoč in so ga našli vsega okrvavljenega v globoki nezavesti.
Ponesrečenega mlade-ga plezalca so s*pra-vili do pastirske koče. kiier ga je pregledal neki hrvatski zdravnik. Ugotoviti ie le mogel, da se je Flerin precej potolkel in si najibrže nalomil desno roko
Nekdo izmed drs&be je obvestil oskrbnika v Bistrici o nesreči, ki je takoj javil na tajništvo SPD v Kamniku, naj preskrbi reševalni avto. Po pe>b"Tem naporu so spravili ponesrečenca v Bistrico, kjer ga je ob polnoči že čakal Kregariev Fiat in ga odpeljal v Kamnik, nato pa v bolnico v Ljubljano.
★
Včeraj dopoldne se je zgodila v bližini hotela »Lovca« na Bledu lažja nesreča. Avtobus Brez-je - Bled je vozil romarje na Brezje in podrl posestnilkovo ženo Marijo Murnovo iz Sel pri Žužemberku, ki se pn neprevidnosti ni pravočasno umaknila. K sreči ji je kolo šlo le čez desno roko in jo ji nekoliko nalom;lo. Poklicani zdravnik je obvezal rano, nakar je žena lahko sama
nadaljevala svojo pot.
*
Včeraj pozno popoldne je gorenjski vlak v Š:ški odbil in nevarno poškodoval 2-let-nega Dušana, sinčka g. Matije Močnika, nadzornika policijskih detektivov. Deček je po svoji otroški pameti menda hotel teči za vlakom. Sreča v nesreči je, da otrok nt prišel pod kolo. Mali ponesrečenec ima poškodbe na bradi, pregriznjen jezik in praske tudi po ostalem životu. Njegovo stanje zaenkrat ni nevarno. Poklicana reševalna postaja je dečka prepeljala v bolnico. *
Snoči je skočila v Grubanev kanal na Kodeljevem služkinja Pepca P., vendar so jo še pravočasno potegnilo iz vode. Bila je že nezavestna, ko so io rešili. Prepeljana je bila v bolnišnico.
★
V ljubljansko bolnišnico so snoči prepevali tudi Henrika Cirnfelda. stamujočega v Židovski ulici 6. Gimfeld se ie k ona! v bližini »Savskega Tivolija« na Črnučah. Pri nekem studenčku. k.ier ie hotel piti, se Je sklonil, a pri tem ie padel tako nesrečno, da si ie zlomil več reber.
Smrt šolarja v ribniku
Velenje, 15 .avgusta.
Ob cesti proti Thurnskemu gradu jo manjši ribnik, ki sa ima v ribogojne svrhe v najemu grof Coronini. V vročih poletnih dneh se hodijo otroci prav radi kopat v ta ribnik.
Tako se je z več tovariši nretekli četrtek pod večer šel tja konat 12-letni Josip Ko-cae. sin rudarja iz Podkraja. Sredi veselega brodenja po vodi so na tovariši opazili, da se Kovač ootaplja. Zabredel je po blatnem dnu ribnika predaleč v globoko vodo pa se iz blata ni mogel rešiti. Odraslega plavača, ki bi bil mogel nohiteti fantu na pomoč, ni bilo v bližini. Ko so fantiči do-klicali ljudi iz sosednih hiš na pomoč, so H napravili splav in z niega " koli preiska!' ves ribnik Tskali so pozno v noč. a utop Ijenca niso mogli najti. Tskanie *o nadaljevali še drugo jutro in našli fantiča šele okoli 9. dopoldne, ležečega v blatu na dnu ribnika
Berlin, 15. avgusta, g. Odločilni dogodki v soboto imajo danes prav nepričakovano senzacionalen odmev. Naknadno se je namreč izvedelo, da je vodja narodnih socialistov Adolf Hitler v svojem razgovoru s Hlndenburgom zahteval zase enak položaj, kakor ga je dobil Mussolini po svojem pohodu na Rim. Z dobro poučene strani se potrjuje, da je to svojo zahtevo Hitler izrazil Hindenburgu popolnoma nedvoumni. Mussolini je dobil takrat poleg ministrskega predsedstva tudi oblast razpolaganja z vser.ii ministrstvi ter pooblastilo za prevzem fašističnih čet kot milice v državno službo in končno tudi nolnomočje, da je »mel fašistično ustavo »Dremeniti v smisiu svojih političnih nagonov. Ta pooblastila
kažejo najbolj nazorno. kako obsežne so bile Hitlerjeve zahteve. VSi komentarji v listih naglas^jo, da je šele sedaj popolnoma jasno, zakaj je državnj predsednik kategorično odklonil Hitlerjevo zahtevo, da se mu izrodi oblast v državi. V primfru, da bi bil Hit»er s takšnimi pogoji dobil v ro. fce državno cblast, bi oih zrušena ustava. »Berliner Tagbiatt« označuje 13. avgust kot črni dan za Hitlerja in kot dan, s katerim se mora pričeti njegovo propadanje. »Berliner Borsenkurier« označuje Hitlerjeve zahteve kot državno.pravni monstrum, kajti takgnih pooblastil, kot jih zahteva narodnosocialistični vodja, nima niti državni predsednik
V nedeljo je bila v navzočnosti stotisočglave množice v Los Angelesu svečano zaključena X. olimpijada. Po neofieielni klasifikaciji je zasedla prvo mesto Amerika s 795 točkami, na drugem in tretjem pa ji z veliko razliko sledita Italija z 267.5 in Francija z 213 točkami.
Los Angeles, 15. avgusta. Včeraj so bile tule; j svečano zaključene 14-dnevne tekme na X. olimpijadi. Zaključni svečanosti je prisostvovalo skoraj stotisoč gledalcev. Med
svečanostjo se je vršila tudi velika razdelitev daril, pri kateri so seveda Američani in Japonci odnesli glavno število zlatih kolajn, medtem ko za Evropo ni osta!o preveč nagrad. Evropski tekmovalci so se mogli uveljaviti le v enih športnih panogah, ki v Ameriki niso tako udomačene.
Med zadnjimi športnimi rezultati je treba še zabeležiti:
Finale na 200 m prsno za gospode, v katerem je zmagal Japonec Tsuruta z 2:45.4, drugo in tretje mesto sta zasedla Japonec Koike in Filipinec Ildefonso.
V plavanju na 1500 m prosto za gospode Je zmagal 14-letni Japonec Kitamura v olimpijskem rekordnem času 19:12.4. Nadaljnji vrstni red je bil tale: 2 Makino (Japonska), 3. Christie (Amerika), 4. Rvan
(Avstralija). 5. Crabbe (Amerika) in 6. Ta-ris (Francila)
V	plavanju na 400 m prosto za dame je zmagala Američanka Madiscn v novem svetovnem rekordnem času 5:28.5. Za njo so se uvrstile: Knight (Amerika), Makail (Južna Afrika), Cooper (Anglija), Godard (Francija) in Forbes (Amerika).
V	sabljanju poedincev je bil končni placement tale: 1. PiIler (Madžarska), 2. Gau-dini (Italija). 3. Kabos (Madžarska). 4. Cas-mir (Nemčija), 5. Petschauer (Madžarska).
Po neoficijelni klasifikaciji je kcnčnl vrstni red držav naslednji: Amerika 795, Italija 257.5. Francija 213, Švedska 168, Nemčija 165.5. Japonska 153, Finska 143, Anglija 139. Madžarska 117. Kanada 96, Holandska 61, Avstralija 45. Poljska 42. Južna Afrika 41. Avstrija in Argentinija no 40. Danska 33. Češkoslovaška 24. Irska 23, Mehika 18. Novi Zeland in Filipini po 14, Ind:ja 10. Belgiia 7, Španija 6. Latvija in Švica po 5 ter Brazilija in Uruguav po 4.
Dve letalski nesreči v ČSR
Praga, 15. avgusta. Včerajšnji dan je potekel v znamenju nesreč za češkoslovaško civilno letalstvo. Pripetili sta se dve letalski nesreči, ki sta zahtevali več človeških žrtev. Prva katastrofa se je pripetila v Podsedlici blizu Trebina. Tam je krajevni odbor Masarykove lige priredil letalski dan, na katerem so poleg vojaških startala tudi civilna letala. Po končanem obširnem sporedu so civilna letaia prevažala potnike na kratke polete. Okrog 10.30 se je dvignilo potniško letalo tipa De Ha-villand s petimi potniki na kratek k:ožni polet. Letalo je bilo kakih 10 minut v zraku, ko je iz popolnoma neznanih vzrokov iz višine približno 100 metrov treščilo ra zemljo m se popolnoma razbilo. Izpod razvalin razbitega letala so potegnili štiri mrtve potnike, dočim je bil pilot Franc Truit še živ. Od potnikov so bili ubiti trgovec Josef Burger iz Trebina. zdravniška asistentka Marija Rihterjeva iz Libohove, sedlar Kari Viscky iz Tfebina in železničar Vencel Hartman iz Podjovice. Pilota so prepeljali v bolnico v Litornefice.
praga, 15. avgusta. V Jemnici na Mo-ravskem je treščilo včeraj popoldne na zemljo neko civilno letalo in se popolnoma razbilo. Pilot, potnika Kari Ružička in neki šoukal so mrtvi.
Iz državne službe
Beograd, 15. avgusta p. Po ukazu Nj. Vel. kralja je napredoval v vlžjo skupino predmetna učitelj na srednji tehnični šoli v Ljubljani g. Janko Lenarčič. Z rešemjem finančnega ministra je bila sprejeta ostavka caninskega posrednika na Rakeku g. Vlaiiamiirja Lokajja.
Zopet peklenski stroji v vlakr
Beograd, 13. avgusta. Davi pet mnnmt pred tretjo uro je na železniški postaji v Osjeku eksplodiral majhen paket eksplozivnih snovi v vozu II. razreda, ki je bil priklop1'en garnituri, ki vozi od Osieka do Vinikovcev. Zavoj je bil z eksplozivom položen pod klop. Materijalna škoda ie majhna, človeških žrtev ni. — Poleg tega je snoči neki potnik, ki je v vozu II. razreda potoval od Belega Manastira preko Osjeka proti Vin-kovcem, pod svojim sedežem našel maišo količino eksplozivnih snovi zavitih v kartonskem zavoju, ki ie bil pripravljen za avtomatično zažiganje s pomočjo ure. Nevarni zavitek so pravočasno odstranili. V obeh primerih je uvedena energična preiskava.
Premestitev
Beograd, 15. avgusta, p. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bila premeščena prof. Ana šifrer, dosedaj na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani, na dvorazredno trgovsko šolo v Celju
Ministrski predsednik v Sarajevu
Beogrrd, 15. avgusta, p. Ministrski predsednik dr. Milan Srškič je davi odpotoval iz Beograda v Sarajevo na kratek oddih. Nastanil se bo na Ilidžu. V Beograd se je davi vrnil minister g. dr. Albert Kramer.
Pokrajinski zlet JGZ
Slovenjgradec, 15. avgusta. Zlet Jugoslovenske gasilske zveze s proslavo 60-letnice slovenigraškega društva se je obnese! v nedeljo v popolnem sijaju. Že v soboto popoldne je slavnostno okrašeni Slovenjgradec sprejel delegate JGZ s starosto Turkom, zvečer pa je bila baklada. S posebnim celjskim vlakom so se v nedeljo popoldne pripeljali tudi pokrovitelj prireditve narodni poslanec dr. Vošniak s sedmimi tovariši in so bili na kolodvoru prisrčno sprejeti. Po slovesni maši je škof dr. Tomažič blagoslovil novi prapor in motorni agregat Po pozdravu načelnika Kopača in župana dr. Bratkoviča je govoril poslanec dr. Vošnjak, ki .ie opravičil zadržanega ministra dr. Kraljeviča. Po govorih sreskega podnačelnika Eiletza, staroste Turka, poslancev dr. Jevremoviča. Para-bucskega in Antonijeviča ie bil mimohod številnih gasilcev, nato slavnostna seja in izročitev odlikovani. Po banketu se je razvila živahna ljudska veselica. Podrobno poročilo o tej veliki gasilski manifestaciji bomo objavili jutri.
Princesa Ileana fe dobila sinčka
Beograd, 15. avgusta, p. Z Dunaja poročajo, da je rumunska princesa Ileana ponoči ob 3. povila moško dete. ki so ga krstil: na ime Stevan. Pri krstu so bile ju-goslovenska kraljica Nj. Vel. kraljica Marija. rumunska kraljica mati in drugi člani rumunske kraljevske rodbine. Mati in dete sta zdrava in se dobro počutita.
Objave
Poroka. Poroaila sta se v nedeljo pri Sv. Petra v Ljubljani g. Gjorgie Nikolič, arti-ljeriijski poročnik in gdč. Ivi ca Habunekova iz Ljubljane. Bilo srečno!
Dancing v hotelu Tivoliju vsak večer dio jutra. Pivo 6, vino 15 do 20 Din.
Srce. živce, ledvice zdravi Slatina -Radenci.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Zatekel se je majhen bel pes (Seiaen-pintseh), ki čuje na i.ne Fcdi. Najditelj naj ga proti nagradi odda v Žibertovi ulici 7, Ljubljana VII.
Zapeka Dolgoletne izkušnje po bolnicah uče. da urejuje uporaba naravne »Fraiiz Josef-ove« grenčice izb orno delovanje črevesja.
Previdne žene uporabljajo Lyso-form.
NaS predobri oče, tast, stari oče, gospod
ČEHNIGOJ IVAN
železniški uslužbenec v pokoju
je danes v svojem 82. letu nepričakovano preminil.
V	torek, dne 16. avgusta ob 17. uri prenesemo njegove zemske ostanke iz hiše žalosti v Ljubljani, Mariborska ulica 21, na
k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 15. avgusta 1932.
•"ternigoj Venceslav, svetnik držrvnih železnic v pokčju, v imenu
vseh ostalih žalujočih.
Spominjajte se slepih!

Minister Mohorič sta velikem zboru
trgovcev
deležen velikih simpatij je minister za trgovino in industrijo izpregovoril v Ma-rlkoru pred številnimi zastopniki slovenskih krogov ter sprejemal nfihove želje
Maribor, 15. avgusta.
V nedeljo je prispel v Maribor trgovinski minister g. Ivan Mohorič, da se udeleži važnega trgovskega zborovanja. Pričakovali so ga ze v Slovenski Bistrici, ki je bila vsa v zastavah, sreski načelnik g. Makar in sreski podnačelnik g. dr. Vrečar, pozdravila sta ga pa župan dr. Jagodic in predsednik sreskega trgovskega gremija g. Kac. Ko je gospod minister prispel v Maribor, ga jc pozdravil na Glavnem trgu župan g. dr. Li-po!d s podžupanom g. Golouhom in predsednik trgovskega gremija g. \Veixl.
Med tem se je zbralo v veliki dvorani »Lniona« mariborsko in okoliško trgovstvo, navzoči pa so bili tudi predstavniki vseh drugih slovenskih trgovskih gremijev. Kmalu po 10. je otvoril zborovanje predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani g. Josip Kavčič. G. \Veixl je nato še posebej pozdravil ministra g. Ivana Mohoriča, zastopnika banske uprave g. sreskega načelnika za Maribor levi breg dr. Ipavca, zastopnika mestnega poveljnika polkovnika g. Putnikoviča, podnredsednika Zbornice za TOI g. Konrada Elsbacherja iz Laškega, sreskega načelnika za Maribor desni bieg g. Makarja, mariborskega župana g. dr. Li-poldn, tajnika Zbornice za TOI in urednika Trgovskega lista g. dr. Plessa, zadružnega nadzornika g. Založnika, ravnatelja ■»Merkurja« g. Fabianija, zastopnika ljubljanskega Društva industrijcev in veletr-govcev g. inž. Gračnerja, predsednika Splošne zveze obrtnih zadrug g. Bureša, zastopnika Zveze gostilničarskih zadrug gosp. Oseta, zastopnika Trgovskega društva v Mariboru g. Mejovška, ravnatelja Ljubljanskega velesejma g. dr. Dularja, ravnatelja g Dolenca in narodne poslance gg. Krejči-ja. Pivka in Bcnka ter senatorja g. dr. Plo-ja. Poseben pozdrav je naslovil tudi na na? v/oče načelnike okrajnih gremijev. Svojo odsotnost je pismeno opravičilo načelstvo t-govskih gremijev v Kranju in Dolnji L?ndivi. Ob splošnem odobravanju je bila odposlana Nj. Vel. kralju vdanostna brzo. javka.
Sledili so pozdravi gg. dr. Ipavca in žu» p^tna dr. L: pol da, ki je pozdravil g ministra kot rojaka, ki pač dobro pozna naše g spodarske razmere. Podpredsednik Zboruje za TOI g. Elsbacher je poudaril, da J^ f' aribor središče vsega trgovskega gibanja r severu naše države. V skoro dveurnem predavanju je nato razložil g. Josip Kavčič razvoj naše trgovine in trgovskih organiza-
cij od početka do danes. Temeljito je seznanil g. ministra in vse ostale navzoče z dejanskimi razmerami, v katerih se nahaja danes naša trgovina, ki preživlja, kakoi vse ostalo naše gospodarstvo, najtežjo krizo vseh časov. Dotaknil se je vseh panog našega gospodarstva, med drugim posebno vinogradništva, sadjereje, živinoreje in pa turizma, ki na našem zdravem Pohorju leto za letom lepše uspeva. Oktobra bo minilo 25 let, odkar je bilo ustanovljeno prvo slovensko trgovsko društvo v Ljubljani. K^ lu nato so nastala trgovska društva v Celju. Gorici in Trstu.
Pozdravil je navzočega soustanovitelja g. Fiirsagerja iz Radovljice in opisal veliko delo. ki so ga izvršili prvi pijonirjj or-ganizatoričnega napredka slovenskega tr-gc-v.stva. Marvbo-rsko zborovan je je trot le veliko zborovanje »'ovenskega tagovstva. Če premotrimo razmere v drugih velikih državah, n. pr. Anglijo s 3 milijoni brezposelnih. vidimo, da je položaj naše države sorazmerno še zelo dober.
Govornik se je dotaknil novega obrtnega zakona, okvirnih bodočih pravilnikov za posamoztne banovine, vprašanja krošn.j-ar-stva, ki dela solidni realni trgovini največjo škodo, dalie se ie bavi! podrobno tudi s stojnicami, učno dobo vajencev in pomočnikov, trgovskimi potniki, zakonom o pobijanju brezvestne špekulacije, ki bo nadomestil zakon pobijanju draginje, z vprašanjem kartelov, zakonom o prisilni poravnavi, nastopil je proti kmečkemu moratoriju, bavil se je dailje s trošarinskimi taksami, davčnimi odbori, poslovnim davkom, socijalno zakonodajo, našo zunanjo trgovinsko politiko, konziumi iin nabavljate imi zadrugami, ukinitvijo monopolizaciiie šolskih zvezkov, stabilnostjo dinarja, znižanjem obrestne mere, devizno politiko, uredbo o trgovskih zbornicah, starostnim trgovskim zavarovanjem, splošnim gospodarskim položajem i.n tako dalje. Ob zaključku je naprosil g. ministra, da upošteva po svoji možinosti potrebe in želje slovenske trgovine, ki ima vanj neomejeno zaupanje.
Predsednik mariborskega gremija g. Vilko Weixl je v daljišem govoru orisal potrebe mariborske in okoliške trgovine, posebej pa se je še barvil z vprašanjem brezposelnosti. Vse navedeno je predložil tudi pismeno g. ministru.
Burno pozdrav?jen ie nato spregovoril g. minister Ivan Mohorič, ki je izjavili, da ču-
ti srčno potrebo izraziti našemu trgovstvu in vsem navzočim svoje najgloblje simpatije. Pozval je navzoče k skupnemu sodelovanju za lepšo bodočnost naše domovine in nato očrtal kot eden naših najboljših poznavalcev in gospodarstvenikov gospodarsko vlogo Maribora od prevrata do danes. V Jugoslaviji je po prevratu mariborska industrija izgubila važna inozemska tržišča in je zato potrebno, da to v zadostni meri nadomesti s trgom v naši državi. Tudi v izvoznem pogledu Mar:bor ni več ono važno središče, kakor je bil v letih ugodne povojne konjunkture. Lesni trg. vino. mleko, meso, vse to danes ne gre več venkoj in to izgubo Maribor in njegovo širše zaledje težko prenašata. G. minister ae je podrobneje bavil z gospodarsko po'11 ko sosednjih držav in izdavil svojo pripravljenost, pomagati Mariboru in širši okolici v iskanju novih domačih tržišč. S poslancem ravnateljem Krojčijem delata na to, da se bo v Beogradu odprla posebna tržnica za prodajo slovenskega krompirja ker je neracijonalno. da mora naš kmet prodaiati doma krompir špekulantom po 0.75 Din kg, v Beogradu pa ga preprodajalki prodajajo na trgu po 2 dinarja kilogram. Klljub pomanjkanju časa ie g. minister zelo natančno obdelal tudi v?a druga važna vprašan ia ki so življenjskega pomena za naše trgovstvo in njegovo bodočnost. Doba, v kaiteri živmo. je podobna oni. ko se je gradil babilonski stoip. Tudi danes nočejo evropski in drugi svetovni narodi razumeti drug drugega, dasi vidijo, da jim ravno ta medsebojna razdvojenost povzroča največ gorja in jada. Skoda enega so nesreča drugega in propast tretjega. Ker ne moremo in ne smemo ealkaiti, da pride ostali svet k pameti, moramo graditi svoje notranje gospodarsko zdravo stališče sami. Stojimo pred važnimi mednarodnimi konferencami, ki imajo rešiti mnoga za nas odločilna gospodarska vprašanja. Svoj temeljiti in _ stvarni govor je g. minister Mohor« zaključil s pozivom, naj i;aŠt> trgovstvo še bolj strne vrste v borbi za svojo in države lepšo r>o-dočnost.
Po zborovanju iti obedu >o nvmster gospod Mohorič ob 14. sprejema! deputacije posameznih trgov s < h oremP,.*v ki ro mu predložile celo viVo želja, p-v.-eb -n pritožb. Zvečer je D. minister misostv. val slavnostni ilum laciji na Mariiorsi cm ■>toku.
HEassi
©b sssvz^sft^sti ministra dr. Kraljeviča je bil z veliko sveiasnestfo otvorjen novi, moderni SoKolski dom
Ribnica, 15. avgusta
Sokolsko društvo v Ribnici je slavnostno otvorilo svoj nori, impozantni, prostorno in raoderro zidani dom. že v soboto je skoraj s slednje hiše zaplapolala državna tro-1: jnica, kar zgovorno priča o tem, da so F bničani, ki po vsem svetu slovijo po svo-j m humorju, resni, trezni, nacionalni Ijudje..
Slavnostna seja se je v soboto ob najlepšem razpoloženju vršila že v prostorih novega doma. Starosta lekarnar Ančik je p 'dal obširno zgodovino vsega hrepenenja, vsega dela in borbe, ki so jih ribniški Sokoli imeli za postavitev lastne strehe. Ker se nahajamo v Tyrševem letu, je tudi ribniško društvo zidavo svojega doma posvetno temu spominu. Starosta Ančik se je spomnil umrlih bratov, zlasti prvega staroste ribniškega Sokola dr. Schiffrerja, ki je bil vzoren, velik sokolski delavec ter je ustanovil tudi vsa druga sokolska društva v kočevskem srezu. V nedeljo se je depu-tacija ribniških Sokolov s cvetjem poklonila na grobu dr. Schiffrerja, podstarosta dr. Oražem pa je imel kratek spominski nagovor. Po'seji se je vršila telovadna akademija, ki je žela pri občinstvu navdušen uspeh. Posebej je ugajal nastop najmanjše dece »Metulji«, ki jih je naštudirala era. Gražmova, potem ritmična osmica ženskega nar-ščaja pa četvorka članic.
V nedeljo dopoldne se je vršil najprej sprejem gostov na kolodvoru, ki so se v prav velikem številu pripeljali z ljubljanskim vlakom. Med sviranjem sokolske godbe se je irnpozanten sprevod od kolodvora napotil proti Sokolskemu domu. Ob cesti s kolodvora je v zadniih letih zrasla cela vrsta lepih, modernih hiš. da se človek čuti mimo njih kakor v bližini kakšnega lepega, skrbno zidanega mesta. Sokolski dom pa je med njimi gotovo najlepša, najsodob-z-eje zamišljena zgradba. Poznavalci stvari so izjavili, da je ribniški gotovo eden izmed naših najlepših sokolskih domov
Popoldne se je vsa množica narodnega občinstva, Sokolov v kroju, naraščaja, dece in gasilcev zbrala na dvorišču novega doma k otvoritveni svečanosti sami. Ko se je pojavil minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič s šopkom suhe robe v rokah, ki mu je bil poklonjen v Ribnici, ga je množica obsula z iskrenimi pozdravi. Scarosta Ančik je v kratkem nagovoru podčrtal razliko med časi, ko je mora) naš narod hrbte kriviti pod knuto, in dandanašnjim, ko predstavnik vlade prihaja med nas, da se z nami razveseli ob veselem dogodku. Minister dr. Kraljevič je v zelo lepem odgovoru izrazil svojo intimno vznemirjenost., ko lahko prisostvuje temu prazniku našega Sokolstva; to je najbolj svečani dan njegovega življenja. Svoja kučica — svoja slobodica, pravi pregovor. Sokolski dom naj bo žarišče bratske ljubezni! Kdor seje mrž-njo. ni ne od naroda ne od Boga. Samo v ljubezni lahko rase zdrav, močan rod. Jaz ti iskreno čestitam, brat starosta, je zaključil minister, za lepo, veliko delo, ki ste ga izvršili sredi tega težkega časa. ter kličem našemu vrhovnemu sokolskemu pred-s" avniku Nj. Vis. prestolonasledniku Petni, nai ga živi Bog!
Za tem navdušeno aplavdiranim govorom je starosta Ančik podal pregledno poročilo o borbi za dom in njegovi zidavi. Nabirati so Ribničani pričeli pred pet in dvajsetimi leti. Člani in prijatelji društva so podpi-
sovali in vplačevali »kamne«, ki so bili po 200 kron. Vplačanih je bilo 48. Svetovna vojna je potem započeto delo prekinila. Nabiranje se je po vojni pospešilo in je nabrano premoženje ob otvoritvi doseglo 396.000 dinarjev. (Imena velikodušnih darovalcev bomo še priobčili.) Potem je starosta Ančik prečital pozdravne brzojavke, ki so jih poslala sokolska društva Vrhnika, Ljubljana, šiška, odbor za gradbo doma v šiški, poslanec Pahernik in špende. Pozdravil je predstavnice: savezne upravg dr. £iixa, ljubljanske župe dr. Pipenbacherja, sreskega načelnika dr. Platzerja ter zastopnike posameznih bratskih društev, posebej pa še staro sokolsko gardo Podboja, Rusa, Arka, Rohrmana, J. Oražma star. in sivolasega gasilskega starosto Mrharja. Ko je naposled pozval gospodarja, načelnika in načel-nico predse, jim izročil kliuče ter jim z ganljivimi besedami naročal, naj skrbno čuvajo svetišče in skrbijo, da se bodo v
njem vzgajali samo značaji, ki bodo zmerom na razpolago kralju in domovini, so marsikomu solze zablestele v očeh. In kakor so s seje v soboto odposlali brzojavko Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, je zdaj na starostov predlog množica z navdušenjem sprejela še vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru, godba pa je zaigrala državno himno.
Po govorih saveznega predstavnilia dr. Fuxa, župnega staroste dr. Pipenbacherja, sreskega načelnika dr. Platzerja in trškega župana Novaka se je formiral irnpozanten sprevod po ulicah in na trgu defiliral pred ministrom dr. Kraljevičem in predstavniki. Nato se je na telovadnem prostoru poleg doma vršila javna telovadba, pri kateri je zlasti žela uspeh vzorna vrsta Sokola I. Ljubljana in pa nastop najstarejših Sokolov s palicami; med temi vrlimi koreninami sta vzbudila največje navdušenje 62-letni Juvanc, prvi načelnik društva, in 72-letni, še zmerom mladostni Crček iz Kočevja.
Po telovadbi se je na prostoru začela prijetna, dostojna zabava. Minister dr. Kraljevič se je pred svojim odhodom v Bre žice o vsem prav pohvalno izrazil, zlasti je bil vesel, da so se tudi gasilci udeležili sokolske svečanosti. Lepa, sloveča Ribnica beleži s tema dvema lepima .svečanima dnevoma novo dobo svoje častitljive zgodovine.
Iz kronike dveh prelepih praznikov
Ogromen naval na vlake in avtobuse — Samo Triglav je naskočilo nad 2000 turistov — Hudih nesreč ni bilo
Ljubljana, 15. avgusta.
Za nami sta dva prelepa praznika, gotovo najlepša v. letošnjim poletju. Na nebu niti oblačka, vročina sicer huda, toda ob vodii, v gorah in na .izletih znosna. Oba dneva smo beležili v Ljubljani .po 32 do 35 stopinj v senci! Banom eter pa se še drži visoko.
Krasno vreme smo seveda v trumah izkoristili za polet v svobodno naravo, v hini.be .in na morje, k znancem in na prireditve. Ljubljana je kar izumrla. Naval na glavnem kolodvoru je bil tak da ga je osobje jedva zmoglo. Od sobote opoldne pa do ponedeljka zvečer je vršalo kakor v panju. Vsii vlaki, normalni! to izletniški, so bili zasedena do zadnjega kotička, pa je bilo treba še in še dodajati. Nedeljski izletniška vlak na Gorenjsko je bil tako poln, da je morala železniška uprava naglo sestaviti še en poseben vlak, ki je nabito poln krenil deset minut pozneje za prvim. ALi ne samo na Gorenjsko, tmdii na Dolenjsko, na Notranjsko, proti Zadanemu mostu in v Kamnik se je odpeljalo na tisoče izletnikov. V Zagorju so morali danes priključiti jutranjemu viaku še par živinskih vagonov, ker drugih ni bilo na razpolago.
Kamniška Bistrica, Logarska dolina, dolenjske pokrajine »Ln druga taka a zleti šč a še ne pomnijo sečnega obiska, naravnost rekorden pa je biil naskok na Triglav, ki ga je, ka.kor nam poročajo iz Mojstrane, v obeh dneh naskočilo gotovo nad 2000 turistov. In za enkrat hvala bogu še ni treba beležiti kake posebne nezgode.
Največ ljudi ipa je seveda odšlo na kopane. Na Savi, Ljubljanici, Soni to drugod je kaT mrgolelo. Zlasti na Ljubljanici so imeli v nedeljo posebno slavnost, volili so Miss in Mistra. Za prvo je bila izvoljena gdč. Erika Skuškova, ljubezniva, svojstveno lepa hčerkica naše Japonke ge. Skuško-ve; prejela je 701 glas. Druga je bila gdč. Bela Kavčičeva, hčerka gostilničarja Kavčiča s Privoza, tretja gdč. Vida Pristau-ova Vse trt so prejele Mene nagrade ge. IMnce G-rošljeve. Za mistra je Ml izvoljen
železniški uradnik g. France Križ, njegov glavni konkurent gostilni čar France l)olin-šek je pa prejel toliko glasov, da je biil drugi. Zanimivo je, da odlikuje oba krasot-ca lepo vzgojen > k ur ji britof«.
Na policiji so imeli skoraj popoln mir. Ed ;no reševalna postaja je biLa ipreoej za-'Pcsiena, vendar gre večinoma za lažje ne sireče, da beležimo naslednje primere: Frančiška šlejeva, zasebnica "z Rožne doline, je v nedeljo popoldne v Zvezidi zaradi slabosti padla in si zlomila rfcko. Na Her-mesoven dirkališču se je pri velikih kolesarskih dirkah ponesrečil slikarski pomočnik France Kešič. Na ovinku ga je vrglo to si je zlomil levico. V nedeljo zvečer je pred Figovcem neki kolesar podrl akademika Gj. Kneževdča, tal se je tudi voziiil na kolesu. Kneževič je od letel s kolesa Ln si zlomiJ nogo. Na gorenjski cesti blizu št. Vida so našli v nedeljo zvečer poštnega uslužbenca Albina železnikarja iz škrabče-ve ulice. Padel je s kolesa to se občutno ipoškodoval na glavi Neki trgovec ga je pripeljal do stražnice v šiški, od tam ga je reševalni avto prepeljal v bolnico. V Mostah je neznan kolesar v nedeljo podel 23 letno deiavko Marijo Dernovčevo, zaposleno j tovarni >Proja« in jo nekoliko poškodoval. Strojni stavec Ivan Maur, zaposlen v Delniški tiskarni, je s kolesom pa-
J,.™ 80 Poškodoval na nogi. Stavbeni vodja Rudolf čemolini se je peljail v nedeljo' na izlet na Dolenjsko. Na hudem klancu se je pa voz. ki ni bi.l dovolj zavrt, prevrnil m so vsi padli z njega. Cemolinn, njegova zena n hčerka so morali v bolnico, k sre®1 !>a so poškodbe lažjega značaja.
Praznovanje Rogaške
Slatine
Sijajno okrašeno je naše slavno zdravilišče sprejelo številne goste — Spored slavnosti je obsegal oba dneva
Rogaška Slatina, 15. avgusta.
Dvestoletnica zajetja vrelcev v Rogaški Slatini je potekla po velikem prizadevanju uprave pod vodstvom inž. Ditriha, šefa zdravnika dr. Koltererja in drugih sila svečano in prisrčno obenem. Vse impozanlne zgradbe so ozaljšane z zastavami in zelenjem. trobojke plapolajo z mlajev. Pripeljalo se je navzlic neznižani vožnji več tisoč ljudi iz vse dravske banovine in od drugod. Razigrano občinstvo valovi po promenadi, množice se zb;rajo po parkih in ob vseh treh zdravilnih vrelcih. Zs v soboto je dobila Rogaška Slatina slavnostno lce. Lrvod v proslavo je tvoril koncert junaškega tenorista zagrebške opere g. Marija Šimenca v zdraviliški dvorani, ki je bila zelo dobro zasedena.
V nedeljo se je zbrala množica pred Zdraviliškim domom, kamor je ob 18.30 prispel z avtomobilom v spremstvu iz Krškega ban dr. Marušič. Pri vhodu so bili predstavniki Rogaške Slatine: direktor inž. Ditrich, šefzdravnik in starosta Sokola br. Kolterer, četa Sokolov, župan Stanko Sent-jurc, sreski načelnik dr. Marš, župani oko-Tških občin, uradništvo uprave, spodaj je bila zbrana šolska mladina in gasilci pod vodstvom načelnika Franca Bratuža. Prihod bana so naznanili streli iz topičev, godba pod vodstvom kapelnika Neffata je zaigrala koračnico. Ko so se polegle ovacije, je direktor inž. Ditrich izrekel iskreno dobrodošlico, nato sta izpregovorila župan Sent-jurc in dr. Kolterer. Šolarka Julka Pance-tova od Sv. Križa je z izbranimi besedami izročila odličnemu gostu lep šopek. Isto ja storila še najmlajša šolarka z Slatine, Kri s ta Baumanova.
G. ban se je v toplih besedah zahvalil za sprejem v biseru Slovenije in države. Pri pogledu na to krasoto se moramo učiti ljubiti svojo prekrasno domovino. Ganjen do solz se je obrnil k mladini, ki se je rodila v svobodni Jugoslaviji in bo znala prav ceniti, kar so pridobili borci, za bodoča peko-lsnja.
Zvečer je bila pred Zdraviliškim domom prekrasno uspela sokolska akademija. Nastopi! je moški in ženski naraščaj s prostimi vajami in članice na bradlji, na drogu pa vrsta celjskih Sokolov. Občinstvo je bilo vzhičeno. NTa račun so zlasti prišli gostje, ki so za Sokole silno vneti. Vsaki točki je sledilo gromovito odobravanje.
Sledila je čarobna noč. V prekrasnem večeru s polno luno in mirijadami zvezd so švignile proti nebu prve rakete in sc razpočile v stotine pestrobojnih utrinkov. Pokale so zračne bombe, švigale ognjene sirene. Sledila je girlanda raket, ki so se razpočile, nato so se vrstile čarobne slike:
palma iz brilj.mtnih, srebrnih in zlatih fon-tan s končno kanonado, vrteče se piramide, švigale so velike rakete z raznimi utrinki. Zablestel je velik monogram »R. G. 200«, pokale so petarde, prekrasen pa je bil pogled na serpentine slapov. Rogaška Slatina je zablestela v prelestnih barvah, vsa poslopja so bila razsvetFena. Posebno osvajajoč je bil pogled na razsvetljeni Zdraviliški dom in na Aleksandrov doni, kjer sta na pročelju zažarcli začetnici »A. M.«. Blago in tehnično izvedbo večera je napravila tvrdka Pvrota v Celju.
še dolgo po končani razsvetljavi se ni pomirila Rogaška Slatina to so se množice sprehajale po parkih in poteh pozno v noč. Oživeli so vsi lokali.
Danes je sledil drugi del velike proslave. Na sporedu je bila blagoslovitev spomenika sv Janeza Nepomnka. Pred spomenikom je bil postavljen ~čen o",;.rče!:. vse prelepo okrašeno, škof dr. Karlin je daroval sveto mašo ob številni asistenci Blagoslovil je tudi novo spominsko ploščo. Med mašo in blagoslovom je pel kvartet Glasbene Matice iz Ljuhljane, sodeloval je pa tudi zdraviliški orkester pod vodstvom kapelnika g. Neffata.
Po maši se je g. bain zahvalili škofu za sodelovanje pri »latinskih svečanostih, nato pa je nagovora! vse občinstvo. Rogaška Sia.ti.na pomeni za nas izredno mnogo, ker je eden najlepših naš'.h krajev in ker je izredno važna za naš tu.istoi promet. Paziti moramo zatorej na prelepo Rogaširo Slatino, da ne bomo podobni onemu svetopisemskemu hlapcu, ki ije zakopal svoj talent.
Pevski zbor Sloge iz Rogaške Slat:ne ;'e nato'odpel »Iz bra<tskoe zagirljaja-, nakar se je ljudstvo poča«: razšlo. Ob 13. je dil banket v zdraviliški restavracijski dvo-rami, ki se ga je poleg bana. škofa dr. Karli na in ministra pos^an&ka dr. Grisogona udeležilo mnogo od.Ličnikov to povabljenih inozemskih gostov, ki so si pridobili mnogo zaslug za razvoj Rogaške Slatine. Kvartet Glasbene Matice je za krasno peti'e žel živahno priznanje. Na banketu so govorili g. ban, direktor inž. DietrCch. sveto-križki župnik Korošec, zla.tomašnik in upokojeni žuonik ,]z I-loka Miho vil Mešt^o-vnd, don Bulič, v imenu madžarskih gostov 75 letni odvetnik to 40 letni gost Rogaške Slatine dr. Vardoš iz Budimpešte, prota Jakšiič iz Zagreba, dr. Kolterer in drugi. Popoldne je bil tudi erečcslov sokoi-skega društva v Rogaški Slaittoii, zvpčp-t pa SilvCna Sardenka simbolična igra -Pomlad v Rogaški Slatini« ki jo je uglasbll Alojz.j Mihelčič, zvečer pa je slavnost zaključili reprezentančni ples v zdraviliški dvorani
Uspešen lakljnček
Mariborskega tedn;
Velikomestno vrvenje po mariborskih ulicah — Predstava na prostem in beneška noč sta se izvrstno obnesli
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčl-ce urejeno prebavo. Zdravniki specialisti silnega slovesa spričujedo. da so z učinikom staro preizkušene »Franc Jožefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franc Jože-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dxogeri'ja.h in specerijsikih trgovinah.
Maribor, IS. avgusta.
Mariborski teden, ki je podčrtal gospodarski, kulturni in nacionalni pomen obdravske prestolnice in njenega zaledja, je bil nocoj slovesno zaključen. Vse številne prireditve so bile velikopotezno zamišljene. Namen tedna je dosežen. O tem priča veliko zanimanje širše okolice, iz katere, so prišle množice ljudstva, pa tudi številni gostje od drugod. Ni še točnih podatkov o številu vseh obiskovalcev. Rekorden pa je bil obisk zadnje tri dni. Vlaki z vseh strani so v soboto pripeljali v mesto ogromne množice.Vso soboto so prihajali tud; nabito polni avtobusi in avtomobili. Mariborčani so kar strmeli, še boli pa so občudovali obiskovalci pravcato ve'emestno vrvenje. Proti večeru so pričele m:iož;te po.n.ti Trs Svobode, kier se je vrš;ia predstava »Prodane neveste« na prostem. To je tr'a nai-sijajneiša točka vse^a mariborskega tedna. Nikdar še ni bilo v Marboru na enem ptc-storu tolike minožice. Ob pol 9. se ie predstava pričela. Ko so zažareM ogromni žarometi na pozornici, je med občms.v^m kar zabučalo i.n ploskanju domala ni bib kra.a. Igralci mariborskega gledališča, mariborski pevski zbori, Glasbena Matica, Jadran, Drava in Maribor ter pomnoženi orkester.
V vročem nedeliskem soncu se ie rodilo nedeljsko jutro. Rano so mariborske godbe priredile budnico in kmalu so spet oživele ulice. Vse razstave mariborskega tedina, razstava gozdarske šole, razstava ženske domače obrti, letalska razstava, razstava zgodovinskega društva, in razstava konj. so bile izredno dobro obiskane. Pri dopoldanskem promenadnem koncertu v mestnem paricu ie svirala vojašika godtia. Bila pa ie to tudi nedelja zborovanj. Ob 8. se ie pričelo zborovanje Zveze občinskih uslužbencev in upokojencev dTavske banovine. Številni delegatie so prišli že v soboto popoldne. Na kolodvoru so jih sprejeli mariborski tovariši z god/bo. V imenu mesta jih ie pozdravil podžupan g. Golouh, za mariborske tovariše pa magistratni svetnik Rodo-šek. Sprevod je krenil z godlbo na čelu po ulicah na Rotovški trg. Zborovanje je bilo v mestni posvetovalnici. Posetila sta ga tudi župan dr. Lipold in ptujski župan g. Jer-še, dočim sta Ijuibftansk iin celjski župan pismeno pozdravila zborovalce. Namestu obolelega predsednika dr Moleta je vodil podpreds. g. Brandtner. Poslali so udano-stno brzojavko N?. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke ministrskem« predsedniku in ministrom dr. Kramerju, Puclin in Mohoriču. Zupan dr. Lipold ie v pozdravnem govoru naglasil važnost sodelovanja občinskih uprav z občinskimi uslužbenci, zlastf na poprišču izpopolnitve in modernizacije občinske uprave. Zahvalil se mu ie magistratni direktor g. šubic te Celja, tajnik Zveze g. Mohorc je nato podal izčrpno poročilo o delovanju odbora. Sprožil je tudi vprašanj© občinskega zakona ki uredb
finančnega ministrstva, ki so v zvezi z bud-žetiiranjiCim naših občin, ter izpremerrfb, ki so se izvršile v zadnjem času na poprišču občinske politike. Obširno je poročal tudi o sedanjem položacu občinskih uslužbencev. Po zadovoljivem blagajniškem poročilu g. Jarca je bila soglasno sprejeta resolucija. O občinskih uslužbencih in nabavljalnih zadrugah je nato poročal podpreds. g. Brandifcner. Ponovno je bil izvoljen dosedanji odbor. Živahna je bila debata o varstvu pridobljenih pravic m o potrebi skorajšnjega sprejetja modernega občinskega zakona. Po sprejetju resolucije je bilo zborovanje zaključeno.
Prireditve mariborskega tedna je izjio-polnila velika ljudska veselica na Mariborskem otoku, združena s pirotehnično predstavo, ki ji je prisostvovalo več tisoč ljudi. Ognjemet na Mariborskem otoku je bil največja taka prireditev v naši državi ter je zapustil mogočen vtis.. Salva treh bomb in 10 velikih siren je naznanila pričetek sporeda. Veliki bazen je bil obrobljen p stotinami rdeče gorečih kolospint z električnimi skrami in v ozadju v vsakem oslu po en srebrno se lesketajoč slap z večjo lučjo. V srednjem bazenu na obalnem splavu, ki ie bil obrobljen s kolospintami, je bil velik šop rdečega cvetja, ki se je spreminjalo v raznih kombinacijah. V grmovju ob Dravi pa je gorel živo rdeč bengalski oseni- Ko je ta slika ugasnila, se je začelo vrteti ob skakalnem stolpu veliko mlinsko kolo, ki ga je gnal slap, montiran na stolpu. Bajna ie bila slika, ker je bilo kolo obkroženo z zeleno gorečimi svečkami. Prisotne množice ie iznenadil izbruh vulkana. Proti nebu ie švignilo 20 velikih raket in eksplozija bomb je bila slična potresnemu bobnenju. Iz žrela se je vlila goreča lava. Bil je zares veličasten prizor, ki ga ie zaključila salva signalnih bomb. V grmovju ob Dravi ie znova zagorel rdeč ogenj, v stranskih gozdovih pa zelen. Zabava je trajala pozno v noč. S ] prireditvijo ie bila združena tudi vinska poskušnja. Vinogradniki iz mariborske okolice so prispevali res naižlahtnejšo kapljico.
- Danes doj>oldne ob 10. je bil v mestnem parku promenadni koncert, ob koncu pa ie sledila razdelitev spominčkov na mariborski teden. Popoldne so bile na Teznem kasaške dirke, katerim ie prisostvovala tisoč-glava množica. Mnogi gostje in tujci na so tudi izrabili oba dneva za izlete v prelepo okolico. Največ iih je šlo včeraj popoldne v Ruše. kjer je Sokol slovesno otvoril stalno letno gledališče na prostem, prvo v dravski banovini. Igralci so nod vodstvom g. Veko-slava Janka dali ^Divjega lovca« tako. kakor dosedaj še nobena gledališka družina. Predstavi so prisostvoval' tudi mnogi režiserji iz Maribora in Ljubljane ter nekateri kritiki, ki so ob koncu z vsem oriznanjem čestitali Janku in igralcem.
Oba praznika sta potekla v sijajnem razpoloženju ob krasnem vremenu in brez vetjih nezgod. Policija ie aretirala skupno 14 oseb. zabeleženih na ie 25 priiav 'a rad i maniših policijskih orestonkov. Na Pelikanovem dvorišču v Gosposki ulici si je slaščičarski pomočnik Josip Marko Drerezal vrat. Vseca okrvavlienera in močno hrooe-fega so prepeljali v bolnico, kjer se nesrečnež bori s smrtjo.
Francoska in švicarska letala v Staakenu, kjer se pripravljajo za start k
krožnemu poletu (7300 km)
Umetni kaolin
Profesorju Nollu, m imeralog u gottinške univerze, se je posrečilo pridobiti kaolin kemičnim potom. Njegov izum pa ni praktičnega, marveč zgolj teoretičnega pomena. Kaolin rabi pri proizvajanju porcelana.
Prvi originalni posnetek 100 m teka na olimpijadi v Los Angelesu, kjer so tt. 'r za prvenstvo beli in črni tekači. Od leve proti desni: ameriški črnec Tolan, ki i prvi, poleg njega Jonath, ki je prispel tretji na cilj, dalje Američan Simpson, desno za trakom črnec Metcalfe, ki je bil drugi
Ženska
Iz zbirke »Obličje vojne«
Ni je. V okopih, v kavernah, med ruševinami vasi, v taboriščih so le moški. Povsod je. V zgodbah in mislih, v prostaškili anekdotah, v tegobnih pesmicah, v lahkem sanjarenju in v nemirnem snu. Kadar v teh znojnih julijskih nočeh med obstreljevanjem za-dremljejo, kadar vdihavajo odvratni vonj po truplih, tedaj zmerom slišijo laskave in hkratu prav nič sramežljive besede, odvratni vonj se izpremeni v drhtečo vonjavo pudra in ženskega telesa.
Tanke, toda neštete niti vlečejo k mej. Vsak dan prinašajo vreče s pismi. V teh šopih papirja je nekaj, kar m d od ob no resmčnosti. nekaj naivnega, čudovitega, nemogočega. Kako čudno se zdi kaplarju Zebeju, obraslemu z brada, pokritemu s skorjo blata in uši, človeku, ki je pozabil vse na svetu, razen strojnice, slabega ruma in prostaškili pouličnih psovk, kako čudno se mu zdi. ko ga zdaj namah nekdo imenuje »nežnega ščinkavca«. Citajo in se spomnijo, vse se jim zdi neresnično, pravljično — soba z belimi zavesami, zlikana obleka, medaljon na tankem vratu. ljubezenske besede. Ni je, morda ie vobče ni bilo in je ne bo, morda so to le sanje teh na smrt obsojenih ljudi...
Njene podobe (tisoči različnih, pa vse — n.iene) hranijo v levem žepu uniforme med vojaško izkaznico in belež-nicn. Pet minut pred napadom, ob dolgočasnih jesenskih večerih »na oddihu«, v lazaretih. v predsmrtnem boju žejino gledajo te zamazane, zmečkane, porumele slike, kakor da bi pričakovali poslednje potrdilo tega, kar je bilo le sen.
Prvi dan Božiča sem bil pri verdun-ski trdnjavi Marr. Nemci so po vsej liniji otvorili silen ogenj. Stopil sem v
poročnikovo kaverno. Malce zmeden je poizkušal skriti kovčeg, ki mu je služil za mi'ZO. Tam je stala jelkina vejica in fotografija dekleta z velikimi očmi in finim, ukrivljenim nosom.
»To je moja jelka.« je dejal in zardel. Imel je še otroško lice in sanjave, malce kratkovidne oči. Vstopil je ordonanc z zavojem.
»Napad moramo odbiti.« — Odšel je, toda takoj se je vrnil, naglo pograbil pozabljeno fotografijo in stekel ven. Poslednja vez? Navada? Svetinja?
Spominjam se še druge kaverne — pri Fraey de Val. Vstopili smo, toda takoj odskočili. V nos nam je udaril smrad po truplih. Pri vhodu ie ležal postaven podčastnik. Na licu so se mu poznale prve sinje pege razpadanja. V rokah je držal zmečkano pismo in v oči so nam padle besede, morda znak zmagoslavja človeškega duha, morda neumen nasmešek:
»Ljubljeni... vkup bova ... za zmerom ...«
*
Pavel, pred vojno pesnik in ženin, zdaj soržant na položajih, mi je pokazal sliko svoje neveste. Hladno, prekrasno lice. še lepše v svoji nepremič-nosti. visoko čelo, dolge, brezstrast-ne oči. Pokazal mi jo je, se nasmehnil, nato pa se je na mah grobo, cinično pridušil.
»Lopov sem, razvratna žival, toda če bi vi vedeli, kako jo sovražim! Ne, ne čudite se, zelo jo ljubim. Včeraj sem nre.iel njeno pismo. Piše mi. da ji je dole: čas po meni. da je bila v torek v gledališču »Gymnax«, v sredo pa na razstavi pri Drue. Vidim jo: štirje kodri, široka jopica, po zadnji modi. Vi ne veste. — temu se pravi »cloche«. Parfum »Ubigan«. Pri Drue je tiho od samih žametastih preprog, na stenah so svetle rdečkaste in zelene podobe. Dolg čas ji je ... da. da. to se ve! Na čisti postelji spi in n.iene misli so takisto čiste, sanje mirne ... Svatba, mama,
mož, baby... Mene pa bo jutri raztrgala granata, kos mesa bo smrdel. Danes imam uši, neke posebne, s križi na hrbtu, naši vojaki jim pravijo »križarji«. Jaz pa bi rad tisto, »cloche«, žensko jopico, vse eno mi je!... Nikoli nisem ljubil svoje neveste tako silno, kakor zdajle. Toda, to je sila čudno, sovražim jo! Nočem se ženiti, nočem, da bi se mi sama udala, ne, usta bi ji najrajši zamašil, v kotu ... saj razumete.
Beznica. Za sosednjo mizo sedi vojak — debeloglav, rdečelas. z značilnimi črtami normandskega farmerja. Na njegovih kolenih sedi dekle — to je hči krčmarjeva. Kupil jo je bil za deset frankov, odšel z njo v sosedno izbo in zdaj jo poji s kislini vincem. Dekle pije in se od časa do časa zasmeje. Ne-urnnica je, brez obrvi, s trakom v mokrih laseh. Vojak ji govori take nesramnosti, da celo moji sopivci, kaplar-ji iz kolonialnih oddelkov, navajeni takih in enakih reči. srdito pljujejo. Govori dobrodušno, po kmečko, zraven pa se zvito smehlja — tako, kakor da bi pripovedoval o svojem nosestvu, o ženi, o letini, o jaboDkih. Potem zamišljeno pomolči in pojasni, kdo ve komu, dekletu, meni ali samemu sebi:
»Tudi jaz imam doma takole hčerko. Samo njej ni ime Maric, marveč Lui-
S2 . . .«
Dekletce se smeje.
*
Skoro vsa pisma se končajo z besedami upanja:
»Kmalu pride tvojih ,šest dni', — potem se vidiva ...«
»Šest dni« — tako vsi pravijo dopustu. Polni tegobe in že.ie gredo k ženam, ljubicam,? nevestam. Po progi — Pariz. Okrog Severnega kolodvora postajajo gruče prostitutk in pričakujejo vlakov s fronte. Hkratu z denarjem dobivajo-tudi zatajeno strast in nežno priznanje. Usahle ustnice se sklonijo nad vsako prvo lužico.
Pred dnevi sem slišal v majhnem baru zanimiv pogovor. M-lle Lucie, vsa zaripla od absinta in dnevnega sna, se je razgovarjala s svojim prijateljem in pokroviteljem, mladim natakarjem.
»Zdaj delam s tistimi, ki so na dopustu. To niso civilisti! So tudi taki, ki mi časih kaj potožijo: »Včeraj bi me bilo skoraj ubilo... Ali ti ni nič žal? ...« Jaz jim potrdim, oni pa mi na to naglo vsi zasopli povejo toliko nežnih reči, kolikor jih še vse življenje nisem slišala. Prav zares!... Kakor da bi bila nevesta. Kaj se smeješ? Naravnost ti povem, prijetno je pri njih, toda časih jih je človek ^e kar sit. Drugi su spet drugačni. Hvalijo se. koliko »bo-šev« so zaklali, sami bajoneti, sama trupla, sama kri jih je ... Menijo, da ml ie to všeč. Tudi teh sem sita ... Včeraj mi je nekdo prav pošteno zatrgal jopico ...«
»In potem?« je poizvedoval natakar.
Lucie je zazehala — zaspana je bi-
»In potem? .. Kakor vsi!«
Toplega aprilskega dne smo prišli v Am, mestece, ki so ga pravkar izpraznile nemške čete, in takoj smo začuli: »Enajst jih je ušlo...« Vojaki in prebivalci so z negodovanjem ponavljali te besede. Enajst žena je prostovoljno, ne šiloma, odšlo z Nemci. In to niso bile razuzdane punce. marveč krepostne žene. Spoštovan notar nas je ob tej priliki še celo slavnostno nagovoril:
»Njihovi možje umirajo, one pa da-rujeio svojo ljubezen ubijalcem! Ti ne-stvori vobče nimajo nobenega nrav-nega čuta...«
»Ali veste, čemu so to napravile?« me ie vprašal moj spremljevalec.. — Nič nisem odvrnil. Ljubezen? Trenutno hotenje razdražene poltenosti? Niso se hotele ločiti od svojih l.iubavnikov? Ali pa so se morda ustrašile neizbežne osvete? Ne vem. Leta minevajo, vrto-
vi Ama so odeveteli in vnovič zacveteli. Bujno, neulovljivo sonce pa spominja nas vse na neodložljive pravice življenja, na njegovo nedosegljivo modrost.
Ovadbe so se množile. Stare babmee so nas klicale v stran
»Glej. pekarica B. ie
je bil In nečakii
i u nam šepetale: stregla lajtnantu s kavo, dvakrat je bil pri njei v gostili — veste?... In nečakinja C. je nekemu bošu zastonj oprala srajco — veste?«
Nad vsemi mladimi ženskami so se zbirali temni oblaki surmiičenj, izmišljotin, klevet.
Eno so razkrinkali. Pri tem sta pomagala neka čez mero pozorna starka
in »častilec«, ki je prišel iz Pariza, suh-
v vojni je iz-so zaslišanje, nič se ni 5 nasme-
Ijat bebec, todc gubil nogo. Napravili Stasita. lepa ženska je bila — bala. tudi upirala se ni, samo škom je dejala starki:
»Nu, kajne, zavidaš mi? Tebe ni pogledal nobeden, niti najbolj ušiv se ni zmenil zate — odživela si... kaj hočeš ...«
Častilec si je popravil križec na prsih, ter svečano in strogo dejal:
»Mislil sem. da si patriotka.«
Ženska se je razsrdila in mu odvrni-la:
»Ženska sem, in to je vse! On je bil pravi pravcati možak, zato sem živela z njim. S teboj pa ne bom šla. četudi boš imel sto odlikovanj. Ustrelijo naj me. toda šla ne bom! Dovoli sem močna, ne* dobiš me! Ce me vi vsi hočete imeti, dobili me ne boste, z »bošem« pa sem šla!... Zato, ker sem tako hotela ...«
Potem so mi povedali, da so jo zaprli »zaradi podpiranja sovražnika«. Mogoče so io ustrelili. Po vseh zakonih in ljudskih pojmih je bila njena krivda velika. Toda. ali ni na strani njenega burnega nagona pravica jesenskega sonca in temne, razcvetele zemlje?	(Iz ruščine B. Z.)
Pogled na ulko v Harbka
Sungari, največja reka ra južnem Kitajskem, je prestopila bregove ter popla lico Harbina, največjega mesta v Mandžuriji. Pri tej priliki je utonilo 30.000
stotisoče prebivalcev pa je brez strehe
V * f *
Delormel, mož s tisoč obrazi in im<?ni. je mrtev. Avtomobilska nezgoda" je končala življenje najbolj zloglasnega francoskega pustolovca. Umrl je, kakor je živel: v lOOkiiometrskem tempu.
Detektivi so ga imenovali »Fregoli.ja podzemlja«, ker je znal v nekoliko minutah tako sijajno spremeniti svojo zunanjost, da ga ni mogel spoznati niti naj. spretnejši detektiv.
Prvi njegov zločin je bil umor neke bo-telirke. Obsodili so ga na smrt., pa so ga pc-milostili nt dosm~tno prisilno dslo v Francoski Gujani. Toda Delormelu Fe je posrečilo, kar se posreči le malokomu: ušel je oboroženim paznikom, peklenskemu poi-nebju. malaričnhn moč varam, aligatorjem, strahotam pragozdov. Oziroma: vem tem strahotam se je enostavno izognil. Preoblečen v kaznilniškega duhovnika je pre, šel straže in preoblečen v jetniškega paznika je mimo stopil na ladjo, ki ga je odpeljala v Evropo. Vse je tu prežalo nanj, da ga ujame, a s svojimi preoblekami je uše.l vsem.
V nekoliko tednih je postal bogat mož. Kradel je po velikih hotelih bogatim ino-zemcem denar in dragocenosti in po vsaki večji tatvini je v drugem mestu v dnigem kroju igral velikega gospoda, DeloraaeJL
J£i s.?.-«;.; ■»» i		
i. K		
je bil lep in družabno	VCŠ-*	O r, i c- p T
je znal mladim in st	irim,	domačim in
jim begatinkam tako	zmeši	iti glave, ds
pczabiie paziti na s\	oje m	ate: ia ne dc
ne. Eil je zaporedorr	ia trg	ovec z del:
varietejski ravnatelj,	mecer	
hotapec diamantov.	ponai >v in	•e.ievalec če
Govoril jc šest jez;k<		
sko na gosli. Nekoč s	e je v	+ ^i. ; LKHJI 1
za slavnega goslača.	oprs	
ne da bi ga kdo spoz	nal ir.	je izgJrrl z
hodkom.		
Pre i nekoliko dno	in se	je zaletel
na poti v MarseiUe z	brzin	o 120 km v
zojavni drog. Vozača	so pr	'teknili rn"'i
ga izpod ruševin. P	o prs	r*'V> o-'» '^'*}■
spoznali, da je to D«		, ki so rra
man zasledovali že le		
Evropa—A me	■f - - '-O_	_pvrf>„„
Angleški leta'e-0	> T »11J	">n, mož .
Johnsmove, je v to?	C\ Si	irf.al k prt
morskemu poletu v	Ameri	ko, od ko
una. da se bo mo^el a		T - Lvropo v
dneh.		
Dnevno sveža pri LEGAT Miklošičeva 28. Specerija deli-katese, zajtrkovalnica. 239
DOGODKI PO i
Irski bojkot angleškega blaga
Irska se poslužuje v borbi za svojo popolno nezavisnost tudi bojkota angleškega blaga. Povsod na Irskem so razobesili napise, ki pozivajo k bojkotu
Amerika je bila in bo dežela vseh mogočih rekordov. Ne mine dan. da hi ta ali oni Američan ne dosegel tega ali onega svetovnega prvenstva in da b; ga čez nekoliko dni ne skušal prekositi drug Američan. Mladenič, ki je sedel IS dni na visokem drevesu, je kmalu našel tekmeca, ki je presedel 35 dni r.a še višjem drevesu, a temu je sledil tretji mladenič, ki je vztrajal 3 mesece, padel nato na tla in s« ubil. Neki možakar si lasti naslov najboljšega kadilca. ker spus".: v enem dnevu v d'm - - 185 debelih smotk. Neki zamorec požre o km do'g makaron v petih minutah, neka podjetna mladenka je pravkar vrnila zaročni prstan svojemu 875. zaročencu.
In ta.kn ni čudno, da je mlada, bogata Američanka postala svetovna rekorderka s tem, ker jo je med vsemi bolniki na svetu zdravilo največ zdravnikov
Pred dvema letoma je ta 181etna .Američanka, miss Virginia Coppinsova, v de. kliškem penzionatu zvedela, da ji je oče ostavil pol drug milijon dolarjev. Po preteku žalne dobe se je vdala lenemu življenju, a nenadoma so se ji v grlu pojavili čudežni krči. Ker niso hoteli nehati, ie od-šla v neki sanaforij, kjer je trpela 53 dni, cla so snet prestali. A komaj je prišla iz panatorra. so se krči zopet pojavili. Tedaj
za vlaganje sočivja v zalogi.
Drogerija KANC, Židovska ul.
je v svojem obupu zaukazala, naj porabijo vse njeno imetje, samo dr. najdejo zdravnika, ki jo bo rešil tega zla. Spravili so jo v ne-ki newyorški sanatorij in zdravniki so jo tu obiskovali na tucate, pozneje na stotine. Z brzimi vlaki, z letali, z avtomobili so prihajali od vsepovsod, majali z glavami in niso vedeli sveta. Pred kratkim je bolnica prosila, naj sa poldug tisoč zdravnikov posvetuje o njeni bolezni. Bil je to doslej največji zdravniški -posvet, za katerega so moraii najeti posebno dvorano. Neki profesor je imel predavanje o bolezni Coppinsove in vsi navzoči so povedali svoje mnenje. A zaman. Pedsednik je ma. homa prekinil konferenco z besedami:
»Prepozno ... Pravkar sem pejel vest, da je naša bolnica umrla . ..«
In tako ni moglo 5000 zdravnikov ozdraviti ene bolnice.
Letalska šoSa na strehi trgovske Siiše
Na s-trehi neke velike pariške trgovske hiše so te dni o tvorili tečaje za letanje. \ odijo jih najbolj izurjeni francoski mojstrski letalci, ki poučujejo Parižane in Pa-rižanke v umetnosti letanja za skromno denarno odškodnino. Seveda se vrše vse demonstracije na strehi na negibnem aparatu in k og o jene c ali gojenka letalskega tečaja dozori toliko, da lahko začne 6 praktičnimi poskusi, ga ali jo pošljejo na letalske vaje v pariško okolico, kjer so novincem na razpolago letala za poskusne polete. Dotok v šolo letalskih kandidatov je naravnost ogromen.
Prš«! evropskim krožnim poletom
Samomor najmlajše poljske pesnice
V \aršavi si je nedavno končala živ-lenje 29 letna pesnica Radziwanowska. ki so jo prištevali med največje talente mladega književnega rodu. Njeni romani obravnavajo najmodernejša nravstvena i,n socialna vprašanja, bodočo obliko zakona i.n razmerja med spoloma. O vsem tem ie pisala v zelo duhovitem slogu, odlikovala pa se je tudi po tem. da je oblikovala svoje misli na moč svobodno. Izvirala je iz stare Imovite rodbine, bila ie krasoti-ca i.n vsi so jo imeli za srečno bitje. Zato je vest o ničnem samomoru učinkovala kakor bomba. Še na dan svoje smrti je bila zelo raz'grana in na tenišču. kjer so vsi občudovali njeno igro. ne bi bil nihče mislil, da vrtajo no njerrh možganih tako mračne misli. Ko je prišla domov od tenisa, je odprla peteline pri plinski napeljavi in se je zadušila. Mnogo se je razpravljalo o tem, kdo je kriv njene smrti. Naposled so prišli na to. da je izvršila samomor zaradi nekega varšavskega športnika, ki ji ni vračal ljubezni. Preden se je odloč;la za usodni korak, ji je ha.jc izjavil, da ne more računati nanj, kar jo je tako potrlo, da je sklenila smrtno sodbo.
AmesižsEi Cra^
je zmagal na olimpijadi v prostem plavanju na 400 m za gospode
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresarojti udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franc Jožefove« gretičl-ce> takojšnje poživi i a nje zastale prebave. Zdravmišlka sporočila z tropi enih dežel slave »Franc Jožefovo* greiiiSco kot važen pripomoček proti srriži. kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvcz.i z mrzlico.
Priznanje za dobro očetovstvo
V Surrevu, Reigateu in Kedhilki na Angleškem so dobili nekateri možje priznanja, da umejo kot ečetje skrbeti za svoje otroke prav tako dobro kakor matere. Spričevala je podpisala mrs. Powe.ll. predsednica društva za otroško skrbstvo! ki veli, da je prav tako dolžnost očeta kakor matere, da se razume na dečjo hiaieno in da deluje v prospeh svojega razvijajočega se potomstva.
Zmaga naših plavačev v Millsfattu
Po treh letih je naša plavalna reprezentanca zopet pomerila svoje moči z zastopniki plavalnega športa evropskega razreda, ki ima za seboj 30-letno tradicijo, z Avstrijci, ki jih je sigurno premagala z 31:29 - Jugosloveni so napravili odličen vtis pri mednarodnem občinstvu
končni rezultat 3 : 1. Toda naši se zopet znajdejo, so stalno v napadu, toda ne morejo zabiti gola. Ob premoči naših odžv.ž-ga sodnik tekmo.
Končno stanje 31:29
To zmago bomo lažje preceni®, ako pomislimo, da nas>i piavači nikakor niso mogli pokazati vseh svourih zmožnosti, ker so v zadnjih devetih dneh nastopali na prireditvah: senioirs.ko prvenstvo v Splitu, nočni izbirna miting v Splitu, nočni poslovilni miting v Ljubljani ia meddržavno tekmovanje v Mallstattu, skupaj šest dnu. Ta napor je gotovo vplival na plavače, ki bi v normalnih razmerah dosegli še lepše rezultate.
To dejstvo pa še bolj osvetljuje krasno zmago jugoslovenske reprezentance, ki je v mednarodnem svetu visoko dvignila jugoslovensko zastavo, sebi v ponos, a domovini v čast.
V nedeljo zvečer je millstattska občina priredila udeležencem meddržavna tek-movainja banket. župan Prdborski, fci je bil od vsega početka »drukar« za jugoslovensko reprezentanco je pozdravil obe reprezentanci, zastopnike našega iLn avstrijskega tiska ter poudarjal važnost športnega gibanja za zbližan je narodov. Po raznih govorih je urednica j-Neues Wdener Jour-nala in dopisnica francoskega lista »L' Intransdgeaat« Gerda de Baranovska izročila plavačem in zastopnikom tiska lične sp.amin.site plakete in zmagovalcem tekmovanj domačih klubov, ki so izpopolnili program meddržavne borbe, nagrade. >Bojni klioi« naših i,n avstrijskih klubov so izredno poživeli prijetno razpoloženje. Gospodu županu Priborskemu in dražestni kolegi«; B-aranovski, ki je z nami detela veselje zaradi; jugoslovenske zmage, naj velja naš pozdrav in naša zahvala	T. Zobec
> **<* m
Lepi uspehi Zagrebčana Punčeca, ki ja postal nac. prvak dravske banovine; zmagal je z Weitnerjem v dvoje in z Maksimovičevo v miveti-doublu. — Iliri-janka Ksenija Kavniharjeva je odnesla prvenstvo dam.
Ljubljana, 15. avgusta. V soboto ob 15. se je pričeti na teniških igriščih Ilirije nacionalni teniški turnir za prvenstvo dravske banovine. Udeležba iz
Zagreba in Maribora kakor tudi Celja bila zelo velika, Ilirija pa je postavila vse svoje tekmovalce. Organizacija Ilirije ie bila brezhibna in na bil vložen noben protest, kakor se to često dogaja na raznih prireditvah.
Gospodje posamezno: V tej disciplini je prišlo do dveh presenečenj, in sicer je Kumanudi (Bj ograd) porazili izvrstno razpoloženega \Veitnerja iz Zagreba 8 : 6, 8 : 10. 7 : 5. V setnifi-nailu se je Kumanudi sestal po zmagi nad Brigičem 6 : 0, 1 : 6, 6 : 0 s sigurnim favoritom Punčecem iiz Zagireba, ki je zmagail 6 : 3, 6 : 0. Palada je porazil Fridriha (Zagreb) in prišel v finale s P unče co m, kateremu je podlegel po ogorčeni borbi 6 : 1, 4 : 6, 6 : 4. 6 : 2. Tlirijan Truden beleži dvoje zmag nad dr. Biehvei-som in Dacarjem, zgubi pa proti Pakdi 7 : 5, 6 : 1.
Dame posamezno: Prijavljenih je bilo 14 dam, deloma iz Ljubljane. Maribora in Zagreba. Ilirijanka Ravnikar Ksenija jc veljala kot sigurna favoritka. prav tako tudi Mafcsimovičeva in Njemirovska. Nje-mirovska je po lepi zmagi nad Krausovo iz Maribora (6 : 1, 6 : 0) prišla z Ravn;-harjevo, kjer je Ravni kar jeva zmagala 6 : 4. 6 : 3. Maksiimovičeva je odprav«!« talentirano Celjanko Sernečevo 6 : 2. 4 : 6, 6 : 2 in se pllasirala v finale z Ravnikarje-vo. Doo razpoložena Ravniharjeva je ob velikem navdušenju občinstva zmagala z rezultatom 6 : 3, S : 6.
Juniorji. gospodje posamezno: 10 juri-orjev, med njimi državni juniorsiC: prvak Frebe i;z Zagreba in mladi Ce.iian Sernec so se borili mestoma zelo ogorčeno in sta sp. za finale plasirala Frebe (Zagreb) in Pušenjak (Maribor). V prvem setu je Frebe komaj zmartnil 7 : 5. v drugem je pa docela rcregazH Pušenjaka in beležil 6 : 0
Gospodje v dvoje: V tej disciplini ie bilo prijavljenih 18 parov, ki so nastopili
vsi. Prognoza o končnem paru je bila tu zelo negotova, ker sta ra eni strani igrala Punčec Ln Weitner, na drugi pa Truden in Fridrib. ki sta se plasirala s prejšnjima v finale. Truden in Fridrib sta dosegla proti Hiitzflu in Levreriu iz Maribora lep rezultat 6 : 1, 3 : 6, 7 : 5. Zagrebški par Bti-gič-Palada je podlegel Puničecu in \Veiitner-ju 6 : 4, 6 : 4. Finale med paroma Truden-Friidrih in PunčecAVeitner se je pričakoval z velikim zanimanjem, ker se je račun.-:'o, da sta oba para enakovredna. Zmagail j* rva par PunčecAVeHner 6 6: 1, 6 : 3. 6 : 3 Truden je imel v Fridrihu povprečnega partneria in bi moral Truden prvotno igrati s Tonico Kukui!jevicem, ki pa zaradi turnirja v Veldnu ni dospel pravočasno v Ljubljano.
Mixed-dotible: Favorita v tej d'sc*ipi1mi sta bila Punčec in Maiksknovičeva, ki imata tudi državno prvenstvo. Na eni strani sta igrala Niemirovgka in Fridrib oroti Trudnu in Ravnitiarjevi, ki sta zmagaila 6 : 2, 7 : 5. Purnric-Ma.lcsimovič sta igrala s Hitzlom in go. Krausovo iiz Maribora, ki sta podlegila 5: 0, 6 : 9. Finale med Trudnem m Ravnikar jovo, ki je bila v tej d:s-C't>1i.ni nekoliko utrujena, in parom Punčec-Maksimovič se je končal 6 : 3. 6 : 1 za državna prvaka.
V toJažilnem tekmovanju je nastopilo 18 izločemcev iz prvega kola. ki so se med seboj borili za prvo nagrado. Bivši prvak dravske banovine Hiitzil iz Maribora ie tu odnesel prvo nagrado v finalu s Pušcnja-kem iz Maribora z rezultatom 6 : 0, 6 :1.
Pogačarjev memorial: V tekmovanju za Po ga čar j ev memorial je nastopilo 14 tekmovalcev. To tekmovanje je priš'o camo do semifinala in se finale med Truduom in Gorupom zaradi mraka ni mogel vršiti. Finale se bo vršil v teku tega tedna
Zanrnanje občinstva je bilo vse tn dni kljub neznosni vročini zelo po voljno: splošno se opaža, da občinstvo z ve dri o večjim veseljem in zanimanjem noseča teniške turnirje športnega kluba Ilirije.
©t¥šmt£v novega dirkališča
Agilni ŽSK Hermes je v nedeljo z dobro uspelimi kolesarskimi prireditvami ob veliki udeležbi občinstva otvoril svoje novo dirkališče, ki je gotovo zelo pomembna športna pridobitev za Ljubljano
Millstatt. 14. avgusta.
Prva meddržavna borba naše plavalne reprezentance je za nami. Nas plavam- šport :in sploh vsa jmjoslovenska javnost lahko s ponosom gledata na svoje reprezentante. ki so se zavedali velike važnosti tega mednarodnega nastopa. »Zmagati morate,« ie nas list zaklical pred odhodom našim dečkom. >Zmagati moramo,« ie tudi postalo niihovo £eslo, vlilo jim je posruma in samozavesti in evo rezultata: lepa zmaga jugoslovenske plavalne reprezentance nad motnimi avstrij siimi plavati.
Kljub navideznemu tesnemu rezultatu je bila ta zmaga tako prepričevalna, da ie po nrvem dnevu bila le za trenutek d/omljiva, in to le zaradi eventualnih okoliščin, ki nikakor niso v zvezi z znanem n3Šib olava-c v.
Avstrijski športni krogi so v veliki men smatrali borbo z jugoslovenski m i plava?) za sziemlich zahme Angelegenheit«. Toda jugoslovenski športniki so jiir priredili tako presenečenje, da bodo odslej avstrijski listi, ki niso posvečali baš prevelik" važnosti tej borbi, morali temeljito korigirati svoje stališče. »Die europaischen Ja-panerc, tako ie mednarodna millstattska publika krstila Jugoslovene ter s tem priznala v razmeroma kratkem času doseženi zavidljivi napredek našega plavalnega
športa.	. ..i
Nedelja, drugi dan tekmovama je dala
naslednje rezultate:
400 m prosto: 1. Senjanovič (J) 5:28.8 (bolje od jugoslov- rekorda). 100 m 1:12 200 m 2:35. H00 m 4:02.5. 2. Mini (J) 5:31 (bolje od rekorda). 100 m 1:13, 200 m 2:36.5. 300 m 4:04.5. 3. Bader (A) 5:32.2.
4. Seehofer (A).	„
Zmaga naših dveh plavačev je bila ze v naprej "sigurna. Po tej točki je Jugcslaviia prevzela vodstvo, ki ga je obdržala do konca	..
Stanje točk: Jugoslavija 18. Avstrija lb
Višek nedeljskega tekmovanja ie bilo hrbtno plavanje na 100 m. ki nam ie konč-noveljavno prineslo zmago. In to zmago ^e odločil v našo korist naš Wilfan. ki ie v ostri konkurenci proti avstrijskemu rrvaku Seitzu in znanemu Kodigerju iz Gradca zasedel prvo mesto. 2e na nočnem mitingu v Ljubljani je dejal Draškopo zmagi na 100 m hrbtno: »Prihajam vedno bolj v formo.« Ta samozavest ga trdi v nedeljo ni zapustila. Brez vsake treme in mirno je šel ua siart in — zmagal.
Rezultati so bili: 1. Wilfan (J) 1:15, -Seitz (A) 1:16-7, 3. Rddiger (A) 1:17.2, 4 Marčeta (J).
Nervoznost, ki se ie opažala pri t-j točki med občinstvom, se je lotila tudi juryje. Ne, pravilnosti, k so se zaradi tega dogodile, eredo gotovo vsai deloma na rovaš te ner-voznosti. toda so prec-ei pokvarile vtis tega tekmovanja. Wilfana niti eden od dveh uradnih čašoinerilcev ni stopal ter \e iurjrja ,v čas določila >tako približno« na 1:1 'A. ?ele na i>rotest naših sodnikov so mu priznali čas 1:15. Simpatičnemu Mar-četi pa se je zgodila huda krivica. Brez-dvomno ie prišel na cilj kot tretji, toda po-, t snili so ga na četrto mesto. Njegovo tretje mesto dokazuje tudi od dr. Speharja stopa-ni čas 1:17. ki ie bil boljši od časa Rodi-serja. Našega protesta vrhovni sodnik ni upošteval. S tem nam je^bila odvzeta ena, za končni izid sicer ne važna točka- — Wil fan je plaval prvih 50 m v 34 sekundah.
Stanje: Jugoslavija 21, Avstrija 13
Zadnja plavalna točka štafeta 4 X 200 m ie bila siguren plen Jugoslovenov. šlo je le še za to, da dosežejo naši piavači čas pod 10 minut. To bi tudi usj>elo. ako Gazzari ne bi bil, čeprav spočit, plaval izredno ležerno. Vendar pa dokazuje naskok 40 m. s katerim so naši zmagali, veliko premoč nad Avstrijci.
Rezultati: 1. Jugoslavija 10:03, 2. Avstrija 10:33.
Neoficijelno stopani časi za posamezna plavače so bili: Mini (J): 100 m 1:10.5, 200 m 2:30.o; Bosch (A): 100 ,n 1:14-5, 200 m 2:42.5: Gazzari (J): 100 m 1:13.5 200 m 2:33.5; Rodiger (A): 100 m 1:12, 2i0 m 2:34.5: Wil!an (J): 100 m 1:11.5, 2 >0 m 2:32; Bader (A): 100 m 1:11, 200 m 2:33- Senjanovič (J): 100 m 1:08, 200 m 2:27; Keltscher (A): 100 m 1:12, 200 m 2:43.
Stanje: Jugoslavija 27, Avstrija 23.
Ze v soboto se je odigrala prijateljska vaterpolo tekma med reprezentanco Dunaja in reprezentanco Dubrovnika. Zmagal je Dana' s 3:1 (2:0).
V nedeljo se je kot zadnja točka meddržavnega tekmovanja vršila waterpolo tekma:
Avstrija : Jugoslavija 3 : 1 (0 : 0).
Izid te tekme ni bil več važen za končni rezultat plavalnega tekmovanja Avstrija: J'i'_'oslavija.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah :
Avstrija: Wenninger. Seltenhammer, Seitz II., Riedl, Mfiller, SchSnfels, Lerget-porer.
Jugoslavija: Fabris. Snmardžič, Čulic, Bi-b;i-a Marko, Dabrovič Jožo, Dabrovič Ivi-ca. Bonačič.
Jugoslovensko moštvo je ligralo za ra^-rei bolje nego v soboto. Zlasti.je bila po-S''-'-f-e-na postavitev Bonačiča v napad. Nje-gov; hitri prodora so bil; vedno nevarni za nasprotnikov gol. Sodnik g. Schlen.ker iz Budimpešte pa je, videč kakovost tega igrača, vedno znal preprečiti njegove nevarne nanade.
Prv; polčas je končal neodločeno 0 : 0. V drugem polčasu so Avstrijca dosegli vodeči gol, toda naši so po prodoru Bonačiča, kii Je ostro streljal, dosegli izenačenje. Strel Bonačica se je odbil od avstrijskega vra-tria, a I vi ca Dabroviič jo z ostrim strelom zabili e v gol. V ponovnem začetku igrre prodre zopet. Bonačič, to'-* sodnik vidi lepo srtuaeijo za Jugosloveine ter prepreči napad s tem, da izključi zaradi dozdevnega f<iu!a J-ozu Dabroviča. Kljub temu predvaja šesterica Jugoslovenov naravnost divno igro. todo vsi napori mi so mogli preprečiti drugega snola za Avstrijo. Ta gol je zelo vpliva,1 na razpoloženje naših ngračev, za- J radi česar so Avstrijci mogli postavati
Ljubljana, 15. avgusta.
Zgodilo se je, česar se ne bi bil nihče nadejal, šiškarji so na svojem krasno ležečem igrišču zgradili 425 m dolgo progo z dvignjenimi zavoji in poklonili športni Ljubljani napravo, ki smo jo ves povojni čas težko pogrešali. Z veliko energijo so se lotili posla in v razmeroma kratkem času pričarali z žilavo vztrajnostjo, neverjetno pridnostjo, brez vsakih sredstev in znatnejših podpor, tako rekoč golih rok športno napravo, ki ustreza vsem pogojem in se lahko brez skrbi podvrže kritiki. Vsa čast jim in brezpogojno priznanje!
Ob pol dveh so krenili v nedeljski avgu-stni pripeki s Kongresnega trga, v povorki z godbo na čelu. V vročini zadnjih dni, ki naravnost izziva v vodo, se ie vendar našlo mnogo nad tisoč navdušenih kolesarjev, ki so žrtvovali nedeljsko popoldne, da pri-sostvujejo za kolesarsko Ljubljano pomembnemu dogodku. Razveseljiv dokaz, da lahko računamo v kolesarskem športu na številno občinstvo, ki je temu športu ohranilo simpatije kljub prekinjeni kontinuiteti v razvoju in kljub mnogoletnemu pomanjkanju prilike, da bi moglo od blizu uživati temperamentno borbo športnika na kolesu.
Ob določenem času so vsi navzoči dirkači s častnim krogom otvorili slavje; koncem povorke so bili zastopniki naše vojske, člani kolesarskega bataljona. Pred častno tribuno, na kateri so se zbrali poleg domačina g. dr. Maurija zastopniki interesiranih oblasti: gg. inž. Klodič, direktor žel. direkcije, zastopnik s. bana nadsvetr.ik Jar*,igaj kot zastopnik župana, načelnik dr. Fatur z žel. direkcije, podpolkovnik Jaklič in drugi, so se vozači postavili v vrste, nakar je vedno agilni in zelo simpatični predsednik Hermesa s ori-ložnostnim nagovorom, obligatnimi pozdravi itd. dal znamenie za pričetek tekmovanj.
Tekmovanje se je razvijalo po sooredu. Tembolj ker je neutrudljivi g. podpolkovnik Jaklič, star rutiner v takih zadevah, kot spiritus movens vedno ob pravem času in na pravem mestu priskočil, če je hotelo kje kaj zapeti. Pomanjkljiva izkušenost vodstva tekmovanja — izkušeni strokovnjaki se ne stresajo iz rokavov! — je bila tudi edina hiba. ki bi se ji dalo prigovarjati. S časom bo prišlo tudi izkustvo z rutino, tega so se menda zavedali tudi tek-
movalci, tako da se je navzlic neizbežnim začetniškim težkočam vse skupaj končalo prav za prav zelo zadovoljivo in z velikim moralnim uspehom za domačina, naš simpatični ŽSK Hermes.
Zvečer so se zbrali dirkači z vodstvom na vrtu Stepičeve gostilne, da se po zaslugah razdelijo bogata darila. G. dr. Mauri je ponovno pozdravil vse goste in domače tekmovalce, zahvalil pa se je tudi zastopnikom trgovstva in mecenom, ki so bogato obložili mizo z darili. Poudaril je začetni-ške težkoče pri organiziranju take prireditve, se oprostil pri onih, ki mislijo, da so bili morda zapostavljeni in obljubil re. meduro za bodoče, želel je izvenljubljan-skim gostom, da ponesejo samo najlepše spomine iz Ljubljane, naj propagirajo lepi, pri nas toliko zanemarjeni kolesarski šport in naj v bodoče privedejo s seboj še druge tovariše. Poudaril je nato žrtve članstva Hermesa pri gradnji dirkališča in primerno ocenil zasluge sekciijskega načelnika g. Hvale, ki je z brezprimerno požrtvovalnostjo prevzel vodstvo in ga nadaljeval do uspešnega zaključka.
Iskreno in toplo pozdravljen je nato spregovoril podpolkovnik g. Jaklič, ki je zlasti podčrtal složno sodelovanje Herme-žanskih nogometašev s kolesarji, ki je obrodilo tolik uspeh: dokaz, da je možna intimna skupnost raznih športnih panog. Zahvalil se je za razveseljivo udeležbo izven-Ijubljanskih gostov in zasnoval načrt za bodočnost: tesno sodelovanje z bratskim Zagrebom, preko Gradca pa s pomočjo starih športnih zvez razširitev programa do Dunaja. Tako bomo nudili mladini možnost in priliko, da uspešno zastopa našo državo na mednarodnih tleh. Ni pozabil omeniti blagohotne naklonjenosti gg. direktorja inž. Klodiča in načelnika dr. Fa-turja ter načelnika sekcije Hvale, čestital je v prvi vrsti Hermesu, ki je v sedanji krizi v osrčju Ljubljane s požrtvovalnostjo svoje mladine postavil, kar so naši predniki pred 30 leti tako lahkomiselno zapra, vili, v drugi vrsti pa je čestital Hermeso-vi mladini, ki se je no trdem in napornem treningu, pa brez izkustev, tako pogumno vrgla v boj z rutiniranimi starimi vozači. Poudaril je tudi, da razpolagamo z lepim številom navdušenega kolesarskega 'zbranega občinstva. Na koncu še prav posebno čestita na uspehih in delu DISKU iz Domžal, moral bi pa prav za prav čestitati
vsem in vsakomur posebej. Z zdravi co Hermesu in njegovi mladini zaključi svoje lepe misli, ki so jih navzoči sprejeli z veli. kim odobravanjem.
Pri razdelitvi daril je bil službeno razglašen uspeh tekmovanja:
1.	Novinci: v predtekih po tri kroge so se plasirali za finale: I. skupina: 1. Lam-pič (Ilirija), 2. Bertoncelj (Zarja, Jesenice), 3. Novak (Zarja), 4. Knez (Hermes), 5. Svoljšak (Hermes); II. skupina: 1. Trobec (Sava) diskv., 2. Jevc (Ilirija), 3. Marko, 4. Gregorc. 5. Ogrin (vsi Hermes). — Finale (5 krogov): 1. Lampič (Ilirija) 3:48.4 (povprečna brzina 33.5 km), 2. Jevc (Ilirija) 3:49. 3. Svoljšak (Hermes), 4. Knez (Hermes), 5. Ogrin (Hermes). Prvi je prejel za nagrado čašo, dar g. K. Hri-bernika, kovinotiskarja v Ljubljani.
2.	Juniorji (10 krogov): 1. Kesič (Hermes) 7:52 (32.5), 2. Zaje (Triglav, Sne-berje), 3. Kačič (Hermes), 4. Močnik (Disk). 5. Fiket (Gradjanski), 6. Simono-vič (željezničar, Zagreb). Darilo za prvega: pokal Športnega lista, Ljubljana.
3.	Vojaška dirka (5 krogov): 1. Rozman (sicer član »Edelweiss-a, Maribor) 3:49.3 (33.4 km), 2. Cimmermann, 3. Canjko. 4. Stross, 5. Globan. 6. Bobič.
4.	Prvenstvo ŽSK Hermes se zaradi pre-obloženosti sporeda ni vršilo.
5.	»Stari kanOni« (5 krogov): 1. Hvala (Hermes) 3:48.4 (33.6 km), 2. Krašovec (Zarja), 3. Maver iHerrnes). 4. Košir (Zarja).
6.	Glavna dirka. Dva predteka po 3 kroge. I. skupina: 1. Poličar (Bratstvo, Jesenice), 2. Kačič (Hermes), 3. škrabl (Olim-pionik, Zagreb); II. skupina: 1. Rozman (koles, bat.), 2. Gatternig (Graz), 3. Abul-nar (Ilirija), 4. Prodan (Hermes), 5. Va-lant (Zarja). — Finale (25 krogov): 1. Abulnar (Ilirija) 21:52 (29.52 km), 2. Gatternig (Graz), 3. Rozman (koles, bat.), 4. Prodan (Hermes), 5. Valant (Zarja), 6. Kačič (Hermes). — Ponesrečena točka, ker ni bil kot pogoj v naprej določen minimalen čas: tako je izostala prava borba in so dirkači prevozili 25 krogov medlo, ae-
Dve igri susaškega Orijenta
Za dvojni praznik je povabila Ilirija Orijenta s Sušaka. To je bil aranžma bolj iz zadrege (ali po dolžnosti) kot po potrebi. Sicer so Sušačani krepko moštvo, ki zaznamuje tudi laskave rezultate, in ena zmaga in ena neodločena tekma z Ilirijo v Ljubljani temu dejstvu prav nič ne oporeka; vendar so bili za pasje dni in ob tolikih drugih športnih prireditvah premalo privlačni. Tako sta se obe tekmi igrali pred prazno hišo, in je bil še edini uspeh dvojne tekme za Ilirijo — lepa prilika za preizkušnjo lastnih moči. Te prilike se je tudi dobro okoristila.
V	naslednjem poročili:
Orijent : Ilirija 4:3 (2:2)
O r i e n t : Brozičevič-Ban, Kovačič-Voa-čina, Blaževič, Sernič-Paškvan, šurdonja. Vučenič, Košak, Basta.
Ilirija: Malič-Unterreiter, Berglez-Ice, Varčič, Žitnik-Bertič, Lah, Oman (Svetic), Doberlet, Pfeifer.
že po prvih spopadih se posreči Orijentu doseči vodstvo. Takoj nato roka v kaz. prostoru O. in I. izenači z enajstmetrovko. Od tu dalje -se igra zelo požrtvovalno, toda brez glave. Nesmiselno nabijanje žoge gostov dela Iliriji, ki skuša spraviti nekaj sistema v napad, velike preglavice. V 15. min,, »kiksne« Unter žogo, ki obsedi v praznem golu. 2:1 za O. Po desetminutni borbi se nudi Bertiču prilika za oster strel na gol Brozičevič brani, a se mu žoga odbije v' mrežo, 2:2. Vkljub precejšnji premoči Ilirije ostane rezultat do konca isti.
V	drugem polčasu zelo živahna igra. Začetkom dva neizkoriščena kota za I. V 11. min prost strel s 16 m proti O. strelja Lah ostro v aut. O. se požrtvovalno brani, od časa do časa napada in ustvarja kritične situacije pred golom I. V 34. min. napad O po desnem kriki, Mali« ujame center, a ga Vučenič porine z žogo vred v gol, 3:2 za O. Par minut pozneje pomete Svetic žogo na Bertičev center mimo vratarja v mrežo, 3:3. O. potencira igro, njegova ostrost postaja nevarna. V 41. min. zaključi Basta O. napad z golom 4:3 za O. Končni rezultat. Nato izključi sodnik desnega ilirijanskega branilca zaradi preostre igre, Ilirija pritiska do konca na izenačenje, toda O. drži rezultat.
Gostje so fizično lepo razviti, vzdržljivi, zelo požrtvovalni in imajo odličen start, a 'so brez tehnike. V obrambi je najbolj siguren vratar, branilca sta se skupaj 8 krilci na vse načine otepala ilirijanskih napadov. Sta zelo ostra, včasi khr surova. Krilska vrsta predvsem defenzivna: napad pošilja z dolgimi streli pred nasprotnikov gol. Napad operira z akcijami po krilih, izrabi vsako ugodno situacijo za strel. Hi-rijan Košak jim je igral levo zvezo, toda pozna se mu pomanjkanje treninga.
Ilirijani so imeli nesigurno obrambo. Velja v prvi vrsti za Maliča v drugem polčasu. Med krilci najboljši Varčič. dočim sta se stranska krilca mnogo trudila, a manj uspevala. Napad se je razigral šele v drugem -polčasu, ko je vstopil Svetic na Omanovo mesto. Desna stran je bila boljša in je tudi več streljala kot leva. Bertič se je poleg Laha na krilu dobro uveljavil in je bil nosilec mnogih napadov. Leva stran Doberlet-Pfeife*- je igrala prvi polčas. v drugem manj. Svetic še vedno ni v svoji formi; bil je bolj sodelavec v napadu kot niegov vodja.
Liudi soričo krasnega vremena in prireditve na Hermesu le malo. Sodil je g. Pe-valek dobro.
Ilirija : Orijent 1:1 (1:0)
Ilirija: Krvina _ Jančič, TJn-terrefter —
Žitnik (Svetile), Dekleva, Fe.ri — Bertič, Lah, Berglez, Oman (žitnik). Pfeifer.
Orient: Brozičevič — Von čin a. Ban. — Kovačič, Blaževič, Cermič — Paškvan, Šurduuja. Vuči.nič, Koš a.k (kot gost) Basta
Druga tekma se nil mnogo razlikovala od prve: ob stalni premoč, Iliriji enakovredne obrambe srostov, taikio da je v svojem pretežnem delu /igra sličMa enostranski; borbi napada z obrambo. Sicer pa je bila igra navzlic hudi", vročini žnvabna in razgibana in prav nnč dolgočasna..
Gostje so zopet onerirali s svojimi skromnimi tehničnimi sposobnostmi; ob enostavnii taktiki: V obrambi so iaralii tančici z branilci, kdor je prišel do žoge, jo je poslal strmo na mre i napadu aij ip.red napad, pa šta Bos dade i sreča junačkal Na ta način so si v p.rvem polčasu ustva-riilfi lepo število ugodnih položajev, ne da bi jih izkoristi.'!!;. V drugem polčasu so
stoma dolgočasno, s taktičnim ložiranjem in ostali do konca na kupu. — Abulnar Je prejel za nagrado dirkalno kolo, dar industrijalca g. Franja Batjela.
7.	Dirka nogometašev je odpadla.
8.	Pomožni motorji (15 kogov). Nastopilo je 5 dirkačev s kolesi »Tribuna« in Sachs-motorji. 1. Slamič (Primorje) 7:43 (49.5), 2. špoljar (Hermes), 3. Hvala (Hermes), 4. inž. Lavrenčič (Hermes), 5. Sir-nik (Sava). — Nagrado za prvega, pokal, je poklonila tvrdka Banjai, Ljubljana.
9.	Zasledovalna dirka štafet. 1. Hermes I (v 11. krogu) 6:14.8. 2. DISK (tudi v 11. krogu) 6:16.8; postava Hermesa I: Prodan, Kačič, Kesič; DISKA: Vrhovnik, Močnik, Sirnik. Izpadli sta štafeti Ilirije in Hermes H. Finale je zaradi utrujenosti vo-začev odpadel in se je sporazumno določila klasifikacija po doseženem času.
10.	Izločevaina. Ta lepo zasnovana točka se je na žalost deloma zaradi nediscipliniranosti vosačev, ki niso hoteli izstopati, deloma zaradi nesporazuma morala anulirati. 2&to se tudi niso razdelila darila.
11.	Dirka parov (20 krogov): 1. Gatternig (Graz) - Valant (Zarja) 13:31.6 (38.8 km). 2. Prodan (Hermes) - Rozman (koles. Dat.) 13:45.2, 3. Zaje (Triglav) - Močnik (Disk). Za klubsko dvojico, ki bi prišla prva na cilj, je bil določen lep pokal gosp. dr. Faturja. Ker se pa ni plasirala med prva tri mesta nobena klubska dvojica (Košenina-špacapan, Primorje), sta bila šele četrta), je bil pc sporazumu med prizadetimi predan ta pokal edinemu inozemskemu gostu Gatternigu za njegov simpatičen in uspešen nastop, da ga bo imel v spomin na otvoritev dirkališča.
12.	Motorno vodstvo (25 krogov). Nastopili so trije tekmovalci: 1. škrabl (Olim-pionik, Zagreb), na motorju šoštarko, 14:21 (44.5 km), 2. Abulnar (Ilirija) na motorju Slamič. 14:36, 3. Kačič (Hermes), na motorju Anderlič, 16:00.6.
Z razdelitvijo daril — v reprodiikciji rezultatov so omenjeni samo nagrajenci — je bila oficielno zaključena prireditev, ki naj po svoji pomembnosti znači nov razmah našemu kolesarskemu športu.
igro sicer malo odprti, aH pred golom nfe» biiffi več tako nevarni. Najboljše moči imajo v obrambnem triu, njihova poglavitna Trii n a: žilava vztrajnost.
nirjtami so kazali glamno silo v kamM-nadiija, ka jim je zasigurala mnogo več žog kot nasprotniku im jih je neprenehoma dovajala do kaz. prostora. Potem pa je zman jkalo odločnosti. V drugem polčasu se je pridružila še smoJa: nekaj že skoro realiziranih položajev je z neverjetno doslednostjo splavalo ipo vodi. Prav dobri so bt'iM Jiančič v obrambi, krilci, zlasti Dekleva ta Svetic, napad pa je bil dokaj homogen, le brez prave energije pred golom.
Po pokazaarl igri bd bila morala Ilirija zmagati z nekaj goli razLiike. Toda oba gola sta bila dosežena iz enajstmetrovk, regularnega gola sploh ni biilo. Premoč Ilirice v polju je izražena tudi v kotih s 6 : 2 za Ilirijo.
Sodiil je g. Lukežič,
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Viktorija : Hašk 7:0 (1:0). Duna]: Rapid : Your>g- Fellows (Curih) 9:3 (5:2). Sportklub : GAK (Gradec) 6:1 (1:1).
Dessau: Austria (Dunaj) : Srednja Nem-čii a 5:4.
Juniorski turnir SK 1M rije
Nadaljeval se ie v soboto, nedeljo in ponedeljek. V soboto se ie vršila še zadnja izločitvena tekma Svoboda : Jadrati 2:1, s kajtero ie bilo izločitveno kolo zaključeno. Lzipaidili so Drava, Mladika, Istra, Jadran. V tolažilmem koliu so igrali Mladika : Drava 2:1, Jadran : Istra 8:0, in finale Jadram : Mladiiika 1:0, tako se je Jadran kvalificiral za kolo po točkah s Svobctdo, Ilirijo I in K, Hermesom in M o rav o.
Po točkah so igrali v nedeljo Svoboda : iLrija I 4:1, Morava : riiniiia II 2:0; v ponedeljek Hermes : Ilirija II 6:1, Svoboda : Morava 1:L Poslednji rezultat ie še sporen, ker se je menda Morava pregrešila zoper propoziioiie.
Preostaiaio še tri kola m po ena tekma iz prvega in drugega kola. Omeniti je, da v splošnem niso vsa moštva discriipMnirana, zato bo treba ostreje soditi. Prav tako bo treba tudi discispiimrati pristaše za barije-ratni!
Vzporedno s tekmami v Ljubljani se Je vršilo tudi v Mariiboru tekmovanje za iliri-janski pok a L
M. K. Iliriia, Ljubljana opozarja celotno
članstvo na otvoritveno svečanost moto dirkališča I. hrv. motokliuba v Zagrebu, ki bo v nedeljo dne 21. t. m. Udeležba na razpisani Zvezdni vožnja obvezna za članstvo motoseikcije. Prijave spreijema tajništvo kluba do petka dne 19. t. m. — Odbor.
ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. Danes ob 17. redni trening; nihče ne sme manjkati. Zaradi dvomateha s Concordio morajo biti imenovani vsaj na treh treningih: žorga A., Kosec, Cepin.. Ogrin, Raič M., Putinja, Slapar, Oražem, Kovačič, Zaje, Jordan, Ribnikar, černetič, Ma-rek in Kolenc naj se pripravita. Odhod iz Ljubljane v nedeljo dne 21. t. m. ob 9.
ASK Primorje (nogometna sekcija): Popoldne od 17. ure dalje obvezen trening za vse nogometaše. Vsi igralci prvega moštva: Mika. Hassl, Svetic, Jug I. in H., Pišek, Sočan, Zemljak, Uršič, šenica, Jež, Slapar in Zorman naj se javijo pri fotografu Staud, Kolodvorska ulica, za fotografiranje najkasneje do srede 17. t. m..
Z današnjim dnem se otvori III. plavalni tečaj SK Ilirije, namenjen mladini od 10. do 15. leta. Pod strokovnim vodstvom se bo poučeval crawl povsem brezplačno, vstopnina v kopališče znaša 1 Din. Prijave v tečaj sprejema blagajnik kopališča g. Verbič. Pouk se bo vršil v teku 14 dni vsak dan ob 10.
Športno predavanje v Zagorju. SK Zagorje priredi obvezno predavanje za vse članstvo, vabljeni so pa tudi vsi drugi športniki in občinstvo. Iz prijaznosti predavata, in sicer v sredo, dne 17. t. m. ob pol 20. g. dr. Tome Zamik o temi »Prva pomoč v nezgodi«, v petek, dne 19. t. m. ob 19. pa gospod dr. Slavko Grum o temi »Zdravje in šport«, obakrat v občinski dvorani Zagorje. Vabimo na polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
»juraUf ponedeliska Izdaja
= 6 =
= Torek, 16. avgusta 193* —
MALI OGLASI
WBEE3£&
Službo dobi
Vsaka besed* 60 patr; u dajanje naslov« ali ca Šifro pa S Din. (1)
Nakupovalce telet
iščem. Ponudbe na firmo »Tele«, hot-ei Kajfež. Ljnb ljana.	31359-1
Za kuhanje kleja
potrebujem človeka. ki se ▼ io raznme. V poštev pride te prvovrstna ia kavcije zmožna sila. Križamč. to»arna usnja, Ljutomer.
31321-1
Starejšo služkinjo
imožno kuhe in gospodinjski!) del, sprejme starejši gospod v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena služkinja 28«.
31336-1
Zobotehnik
prvoorrst™ v zlatu in kav joku, popolnoma samostojen. vojaščine prosit, zdrav, išče stalno sltnžibo pri zobozdravnika za takoj ali pozneje. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Zrobotetaik 155«.
31426-1
Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za v*ako besedo 1 Din, za dajanje naslova sli za šifro pa 5 Dia. (3)
Zastopst. a
za _drav=_.. im savsko banovino prevzame dobro vpeljana agentu.ra. Nudi lastni avt-o. Za komisijsko skladišče bančno jamstvo. Ponudbe na »Galanta« — LVb'':ina, poštna predal št. 352.	31408-3
Dosmrtno oskrbo
nndi boljša, dobrosrčna -od bi na starejši osebi, da ml ali gospodu, i zelo iobro hrano in orvovrst num p>stopamjem. proti vložitvi večjega kapitala ea nakup krasnega pose stva v lepem lefcoviščar-skem mestu Slovenije. Ponudbe pod šifro »Prvo vrstna oskrba 1032« na oglasni oddelek »Jutra« 29953-16
Po&li
Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro aii za dajanje naslova 8 Din. (4)
Pot do lastnega doma in blagostanja
je vsakemu odprta. Pojasnila daje Stavbne hranilnica in posojilnica. Ljubljana, Miklošičeva c. 15.
266-16
Kot družabnik
bi r>ris'opil k agentnri z dobrin..i zastopstvi. Nud.iim avto za potovanje, jam stvo za komisijska skladišča itd. Ponudbe na ogl. odd. »Jiitra« pod »Agen tura«.	31439-16
Vajenca
pridnega in poštenega, s primerno šolsko izobrazbo in sna-njem nekoliko nem ščine, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Prednost ima fant z dežele Hrana i.n stanovanje v hi ši. — Ponudbe na naslov: Makso Henie, Marija Snežna nad Mariborom.
31332-44

Oglasi trg. značaja po 1 Dio beseda; za da janje naslova ali ca šifro 5 Din. — Oglasi socialnega enačaja vaa. ka, beseda 50 par; ca da janje naslova ali ca »i lino 3 Din. («)
Premog in drva
prodaja J^zeršek, Vodmat 20<>
Puhasto perje
čist«, Sohano. kg po 4? Dm, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 1C0 D:n tn čist.: puh kg po 250 Din razpo šilja po poštnem povzetju L Brozovič, Zagreb. Dira 82. 22-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik Trž-.ška cesta 16. tel. 33-13
vrtne stole
zložljive, proda Tribui. Glince, Tržaška cesta 6 — telefon 2005	176-6
Kožni svrabež
p-eide t uporabo »Neoder-roa«. Razpošilja sLrogerija Nada. Suho ti ca.	204
Parni kotel
motocikelj »Tndian«, avto
»Renauid« in tri kolesa
po.-.<m proda Pe'er škafar, parna vulkanizae" ja grani-
Šoferska šola
ojko PlpeoDaonei, Go sposvetska cesta 12. -Naj bol jši teoretični ln I praktični pouk. plačilne | olajšave. — Zahtevajte prospekt.	210-4 ]
Šoferska šola
E. Čeh (bivša Camernikova šoferska šola), Dunajska cesta št. 36. Šola za poklicne šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila za stonj in franko. 290-4
Vsaka beseda 1 Di.n; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Dia. (18)
Dijaka
sprejmem na stanovanje popolno oskrbo, poleg hu manističme gimna.zije. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31035-22
Dijake
nižje gimnazije sprejme učitelj na hrano im sta.no vanjo po 550 Din mesečno Pojasnila daje vsak delav nik med 8. in 10. uro šol ska upravitelji ca Marija Polak, Ljubljana, Sv. Ja koba trg 1.	30838-22
2 dijaka
sprejmem k sinu osmošolci na dobro hramo m stan o vanje pri Križevmiški cer kvi. Soba zračna in čista Klavir na razpolago. Po moč pri učenju. Naslov t ogl. odd. »Jutra«.
311510-22
Dijaka
iz boljše družine sprej mero na hrano in stanova nje. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	31479-22
4a besedo. Oglasi »o-cijalnega značaja po .50 par beseda. Za da janjs naslova ali za šifro 3 Din, oziroma a Din.	(11)
K Lasanu v Moste
v soboto in nedeljo, kjer bo koncert, praši ček na ražnju ln božja kapljica. Za obilen ob isk se priporoča Rok Lasan.	30915-13
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din-ca dajanje naslova aii » šifro pa 5 Din. (13)
Garnituro
rdeč pliš. 6 foteljev, 1 zo-fo in 1 mizico ugodno prodam. Vpraša im ogleda se Zeijarski ulici 6 (pri
Razprodaja
še par moških koles po 1100 Din najboljših nemških tovarn, Florjanska 22 1.	31661-11
Apfp^moto
Kole®iji).
31483-12
Vsaka beseda 1 Din: za Jajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (15)
Vsa-ka besed« 1 Din j ta dajanj« naslova aii z« Šifro pa 5 Dia. (10)
Ugoden nakup
dobro ohranjenih avtomo bilov jn motornih koles. Prodamo: Pontiac in Olds-mobue, štirisedežni limuzini, Au-strodaimler, šes-t-sedežen. o-dprt. starejše tipe; 6—-7sedežen, odprt osebni avto, skoro nov — Na ogled vabi Ki-movec & Go.. d. z o. z., Ljubljana, Tržaška c. 10/1 10771-10
Naprodaj
100 sežnjev lepih suhih, cepanih bukovih drv in večja množina suhih meh k-iih drv. I. Sehauperl, trgovina. Dobrna pri Celju 314,16-15
Vsaka beseda 1 Din: . dajanj« BMion *A i fciro pa 6 Din. (80)
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslorva ali šifre na 5 Din. (9)
Prvovrsten radio
prodam. Interesenti naj pišejo n.a ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Teiefumikem«.
31509-9
Farmo
lepo orejeno, za rejo ple
menitih kožuharjev. po zelo zmerni ceni prodam najlepšem kraju Slovenije Na farmi se sedaj goje sre-brnodlake lisice, plave K siee im nutrije. Dopise na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Farma v Sloveniji 30790-20
Ljubljana,
Rimska 1.1, 31326-6
Sklopni čoln
»koraj nov po izredno nizki ceni proda Šport Kolb.
Vižmarje.
31270 6
Gramofon, plošče
od 15 Din — kakor tudi
gramofone
od 300 Din prodaja »Sla ger«, Aleksandrova št. 4. prehod »Viktoria« palače.
254-6
Čevlji na obroke
»Tempo«, Maribor. Sloven ska 18.	144
Vinske sode
10 komadov, od 2000 do 5*100 litrov ter 8 komadov od 200 do 300 litrov, po ajodni ceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	29504 6
Službe išče
Vsaka feeaeOa X Din: » dajan)* oasltn« a« a Ufre S Dia. (30)
Vsaka beseda 50 par: » dajenje nasJova ali "a šifro p« 3 Din. (2)
Sluga
vaje-n nrzarskega in vrtnarskega dela. želi primerno nameščenje. Ponudbe na o~las. oddelek »Jutra« pod 5:fro »Dober delavec« 30480-2
Oskrbnik
na večjem posestvu, želi zamenjati službo. Ore tudi za _ skladiščnika, slugo «11 kaj sličntga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zamenjava«.
304.92-2
Prodajalka
Ty:dna in poštena, zmožna slovenščine, srbohrvaščine in neimščine, želi premeniti mesto — najraje v Ljub Ijario. Ponudile na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Premestitev«.	31352-2
Prodajalka
vešča meša.ne stroke, želi wdanjo službo preme.n.iti. Ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod šifro »Zmožna«.	31675-2
Mesarski pomočnik
vojaščine prost in sposoben sekanja, išče službo. Naslov pove oglasni odd»lek »Jutra«.	31650-2
Prodajalka
ki ima veselje do dela, želi premeriiiti mesto k dobro-si črnim ljudem. Naslo«v pove oglasni oddelek »Jutra«.
31607-2
Skladišče
veliko in suho — ter
pisarno
oddam v centru Ljubljane. Naslov v o-giaiscem oddelku »Jutra«.	31400-19
Lep lokal
v prometni ulici oddam za poljubno stroko s 1. septembrom. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«.
31518-19
Oblačila
Lepo posestvo
približno 70 oralov go*zda in 30 oralov rtjiiv, travnikov ter velik sadonosmik, prodam. Hiša in drugo poslopje vse v dobrem sta nju. Istotam naprodaj tudi 2 avtomobila, motorno kolo in ena turbina. Dopise na oglasni oddelek ►Jutra« pod značko »Redka prilika«.	30603-20
Poslopje
nekaj zemljišča in stalno vodo potoka ali močnega studenca — event.. zidano skladišče (dvoriščno) i vodov od.nm im elektriko vzamem za daljšo dobo v na jem. Takoj&nje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifno »Hubertus«. 31366-20
IVg. oglasi po 1 D»o beseda; za dajanje naslova ali u. šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 pir; ca dajanje naslova ali za šifro 5 Dia. (13)
Milostiva!
Iz novo dospele zaloge kožubovine si nabavite po najnovejših modelih v ooletnem času mnogo ee-neje bn krznen piašč — Plačljivo šele jeseni. Popravila k ižuhovine v predsezond še za polovič no ceno Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot. Mestni trg 9, Ljubljana.
28600-13
Stanovanjsko hišo
na Kodeijevem ugodno prodam. — Istotam je tudi naprodaj majhen
lokal s stanovanjem
pismene informacijo daje Ivan Slokan, stavbenik v Ljubljani, Kolezijska ul. 7 31.323-20
Vsaka b«wda i Dm: za lajanje oa-slova al! za šifro pa B Din. fl6)
Posojila daje
brezobrestno
za odkup dolga 'n nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana. poštni predal 307. Iščemo poverjenike!
253 16
Družabnika
siprejm-e staro renomiramo podjetje pletiilne in trikotažne stroke ter nogavic. Lastna tovarna. Investicijska vsota vsestransko za sigurana. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurno jamstvo«.	31459-16
Posestvo v Mežici
nad 1 j oh obsegajoče, s h.išo proda Tre-bovec Ivam, Guštanj.	31834-20
Hišo na Vrhniki
dvostaaiovanjsko, z obrtnimi prostori, po nizki ceni prodam a.15 dam v najem. Podrobne informacije daje Josip Gunstek, sodni nad-oficijal na Vrhniki.
3iof>5 ?n
Dijaike sobe
Vsaka beseda 50 par; aa dajanje naslova aii za šifro 8 Din. (22)
Dijake
nižje gimnazije sprejme učitelj na hrano in stanovanje. Cena 550 Din mesečno. Pojasnila daje vsak delavnik od 9. do 11. šolski upravitelj Polak. Ljubljana, Coj-zova cesta 5/1. 30838-22
Dva dijaka
sprejmem z vso oskrbo. Instriikoija brezplačna. Kopalnica. — Istotam oddam
prazno sobo
Dvorni trg št. 3, I. nad str. (nasproti univerze in realke).	31012-32
Dijake
*prejime učiteljska družina v popolno oskrbo. Center, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, nemška kon-verzacijia, klavir. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
31482-32
3 dijakinje ali dijake
sprejmem na stanovanje v 2 park et-i.rani sobii s poseb nim vhod«'m im električno razsvetljavo. E. Resmarn. Florijanska ulica št. 22.
31519-22
Letovanje
v Bohinju
Vam zelo poceni nudi bo-tei-pension »Triglav«, Bohinjska Bistrica. — Velik park in solnčne kopelji. V sezoni 35—55 Din, po sosoni 25—45 Dim. 28013-38
Obrežni pension »Kvarner« v Bački
na Krkn, daje prvorazredno oskrbo za SO—65 Din inkius. vse takse. 31333-38
Stanovanja
Vsaka beseda 60 paarj aa dajoaj« asaiof« ali aa *tfr« 9 Din. (21-«)
Stanovanje
2 sob. event. s kabinetom išče s septembrom ali po zneje mirna -in točno plačljiva stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samo odrasli člani«.
31327-31/a
Pridelki
beseda 1 Din:
za dajanje naslor« »a Iifro p« 5 Din. (38)
Vagon sladke krme
s ceno |>o dogovoru proda uprava gradu Statenbreg v Makolah pri Poljčanah.
31305-33
Športniki, pozor!
M o c c a kavi.ne kocke za skodelico dobre črne kave po l Din pri B. Moto h. Ljubi j a na, Vod n i k Ov trg. trgovina dnevno sveže pra-žene kave.	313<>7-43
ImMJnffHlh
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
>j>i'Mii'Tt r<
Vsaka a* <iajaoj«
s« izb« S D&o.
SO


Lepo sobo
strogo se par i ranim vhodom takoj oddam samo boljšemu gosijiod.u. Stari trg 9/2.	31484-28
Sobo
z elektriko in vso oskrbo, v sredini mesta oddam di jaku ali dijakinji. Naslov ogla.snem oddelku Jutra.
31500-2EJ
Sobo z 2 posteljama
veliko, lepo, mirno, čisto in solinčino, s posebnim vbodom, elektriko in parketom, par sto korakov od dal jen o od Zveedo oddam zajtrkom s 1. septembrom samo divema boljšima, stalnima in solidnima gospodoma. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 31691-33
Sobo s štedilnikom
velikio, oddam maijlhni dru žimi v Vipavski ulici št. 8 Koleziija.	31582-23
Opremljeno sobo
epariramo iin čisitio oddam olidnemu gospodu ali go-podiičma v žibert.orvi ulici št. 33, blifflu gorenjskega kolodvora.	31695-33
Dopisi
Vsaka besed* aa dajanje £frs p« S Dia.
(M)
Za posredovanje ženitev
edina oblastveno do oljena pisarna »Fo.rtu.na« Ljubljana VII. Točnost in diskretnost zajamčena.
275
Sobe išče
Vsak* besed« 00 par: n dajanj« aulm aH
s* iitn t Um. (2S-*)
Trgovec
Išče opremljeno sobo z posteljama event. s kabinetom ln uporabo kuhinje pri boljši družini. Ponudbe pod šifro »Primorska družina« na ogl. odd. »Jutra«.
31627-23a
A.vtopromet
Za avtoizlete
ob nedieljajh iščem 1—2 sopotnik« — proti povrnitvi troškov. Ponudibe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Avtoiizleti«.	31604-37
Lep naj bo Vaš dom!
Slikanje in pleskanje izvršuje najsolidneje in po
najnižjih cenah tvrdka
IVAN KOŠAK, LJUBLJANA
Rimska cesta štev 23
249
Objava
Uprava driiavnih monopola nabavlče putem direktnih ponuda, koje se imaju podnetl do 25. ovog meseca, jedan električni generator za jed-nosmlselnu struju cd 315 volti, 110 kilovata. 1000 O M sa priborom za fabriku duvana u Sarajevu. — Za uslove obratitl se Odelenju Industrije MBr. 11677/32.
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (32)
Hiša z gostilno in večjim vrtom
Studi pri Domžalah št. 5 bo prodana na lavni dražbi pri sodišču v Kamniku dne 29. avgusta 1932 ob 9. url 30 minut. Cenilna vrednost znaša Din 121.842. Najmanjši ponudek znaša Din 62.437.66. Informacije daje advokat doktor Žvokelj, Kamnik.
31676-32
Vrednote
363 Vsake vrste
ZLATO in SREBRO
kupuje
F. Čuden, Prešernova 1
Srebrne krone staro zlato in srebro
Kupuj« Rafinerija	dragib
kovin, Ljubljana,	Ilirska
ulica 36. vbod 11	Vidov
danske ceste, pri	gostiln:
M ožina.	70
žena v sodobnem svetu
Kako so volile žene
v Nemčiji
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (371
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5
-a k a Oeseda 1 Din
t& dajanje naslor« »It za SMro pa 5 Di.n. (351
Vsakovrstno zlato
kupnje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3
Pri stalnem zaga-
tenju, trd! stoUci
ol dobro jemati orna zdravila ln čaje, kt naglo čistijo, ker (o ustvarja potem navado, ia potem tudi najmoč nejša sredstva ne učin kujejo.
flLPIHM-iAJ
čisu milo, r»* ustvarja navade l« preprečava nastop zapeke. Osebam. ki so se navadile, da jemljejo močna sredstva za čiščenje, pomaga, da se jih od vadijo. — Dobiva ee v vseh lekarnah in dro gerijah. — Originalni zavojčki 10 rn 20 Din. Depot: Trifolium droge rija. Beograd (Slavija)
Malinovec
pristen to naraven, s čistim sladkorjem
vkuhan. se lobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Picooli. Ljubljana. Dunaj ska cesta 6.	226
Čevlji »Tempo« na obroke
LJubljana. Gledališka alte* št. 4 (nasproti opere).
23001-6
200 sob, počenši od 15 Dio Prvovrstna kuhinja. 2 plaži, za plavače im za otroke 3 športna igrišča, parki, dnevno koncerti, dancing itd. V bližini gozd im vodopa«li. — Informacije daje Direkcija kopališča Kupari - Srebrno.	94.19
Iščemo prvorazredne
strojne čevljarje cvikarje
Javiti se pismeno na naslov:
Fabrika ohuce ,,BOSTON"
A. D.	10978
BEOGRAD, Kr. Aleksandrova 174
Otvoritev
vSnotoca
v Šelenburgovi ulici st. 6.
Točila se bodo prvovrstna štajerska vina po najnižji ceni. — Postrežba točna in solidna!	10998-a
Ponedeljek	Torek	Sreda
Za tri nianse —
bolj beli zobje!
Lepi beli
zobje
Poskusite to čudovito antiseptično peno Kolytnoel Ako as Vxm zobje grdi, rumenkasti, pokvarjeni, so temu vizrok mikrobi t ustih. Znanstveniki imenujejo ts: »Usta ao poln* bakterij«. Odpravite te vxro-ke io zobje »adobs zopet »rojo prvotno belimo. Običajna sredstva aa cobe niso dovolj močna, tod* Kol vnos jemlje nase ln agonablj* naglo vse mikroba. Kisline as &*▼• traliztrane. zobje as očiščeni io po. novi>o dobe >voje namav&s belino.
Antiseptična
K R E 91 A ZA ZOBE
KOLVNOS
Kakor znano so žene v Nemčiji v političnem pogledu enakopravne z moškimi, to sc pravi, da imajo pasivno in aktivno volilno pravico, torej lahko volijo in smejo biti tudi voljene za po.s!anike. Pri zadnjih volitvah ie bilo izvoljenih 37 žen, in sicer 16 na listi socialnih demokratov, 11 na komunistični. 6 na listi centruma (katoliške stranke), ostale pa na raznih listah manjših strank. Zanimivo je dejstvo, da narodni socialisti niso kandidirali na svoji listi nobene ženske. Zakai ne? To je važno vprašanje zlasti za nemške, a tudii za druge žene spričo dejstva, da so drujie stranke, ki imajo raz-merno mnogo manj pristašev, kandidirale tudi žene, dočim imajo narodni socijalisti sami 230 mandatov, katerih nosilci' so sami moški.
Človek bi mislil, da ženske odklanjajo fašistične metode ter da so se vzdržale vsakih stikov z narodnimi socijalisti. Vendar to žal ni tako. Naro-dni socijalisti prin-ci<pije!no odklanjajo ženino sodelovanje v javnem življenju te-r hočejo napraviti ženo sipet za »kral jico doma«. »Žena bodi mati in gospodinja«, je njihovo geslo. Ce bo ta mati in gospodinja in kraljica doma sedela in z otroki vred strada.la, jih ne briga. Najbolj oudmo je. da žene tem frazam, ki bi je jo v obraz vsaki realnosti, trnmoma verjamejo, kajti resnica je. da imajo narodni socijalisti med ženami zelo veliko število pristašev ter da so te žene naravnost fascinl-rane od obljmb fašistov: s hrepenenjem čakajo na povrnitev romantične dobe zakonskega in družinskega življenja.
A ne samo žene, marveč tudi moški, tudi inte^ektiua-lci prisegajo na Hitlerja in drve za nijegovimii obljubami. In vendar »je narodni socijalizem utelešena opozicija človeštva proti moči razuma, intelekta, k) ukle.pa življenje v vedno ožje meje glede na razmah posameznika.« Morda pa jih privlači prav to. Vse. kar današnje življenje odreka navadnemu zemljami, rmi bo narodni socijalizem. ko zavlada, obilici podelil. Današnje ž i videnje zahteva od posameznika, da se vzgoji za skupnost, v tretjem »rajhu« bo pa napočila zlata doba za vse poklicane posameznike. A kateri Nemec se ne čuti poklicanega? Ko bodo zavladali narodni socijalisti, bodo državo takoj tako uredili, da bo na mah pričel uži-vati vsak posameznik vse dobro v najvišji meri. Nič več ne bo treba graditi za bodočnost, ne vzgajati ljudi k smislu za človeško občestvo v raznih organizacijah. Vse to delo, ki je družilo del državljanov v stremilienju za ustvaritev boljše družbe, je plod razumskega spoznanja, ki se bo moralo umakniti novi romantiki v življenju posameznika in drža.ve. Zato ni čudno, da so tej miselnosti p-odJesrli vsi. ki nimajo vere v bodočnost človeštva, ki nimajo stresla za skupnost ki se malodušno oklepajo vsega, kar njim samim prinaša srečo brez ozira na sočloveka; vsi, ki se dajo voditi od čuvstva namesto od razuma. In k tem poslednjim spada predvsem žena. Ženina narava, vzgoja in tradicija se upirajo življenju, ki naj bi bilo razumsko organiizirano, kjer naj bi prevladoval imtelekt in ne čuv-stvo. Izjemo delajo samo one žene. ki svo-ie življenje zavestno usmerjajo, ki so se pridružile resnemu socijalnemu a.!i ženskemu gibanju. Te žene spadajo v vrsto mislečih ljudi, ki se zavedajo, da razvoja ne more ustaviti ali preo,kreniti posameznik, naj razipolaga še s tako blestečimi frazami.
Toda te žene so v manjšini, večina se še vedno rada senči v veličini moža ter mu prepušča ureditev vsega obstoječega. Zato posebno na te ženske učinkuje pojava »vodnika« Hitlerja tako. da jih naravnost za-mamlja. Morda jih bo izmodrila bodočnost, ko bo Hitlerju dana prilika, da bo svoje obljube izpoiroil.
Ženska fronta
V Hamburgu se je ustanovila 2. julija letos tako zvana »Ženska fronta«. To je značilen pojav za razmere v Nemčiji, kjer je uživala žena že od prevrata vse politične pravice, se priključila posameznim političnim strankam ter je separatno žensko gibanje (v prvotnem smislu) že spadalo v preteklost. A danes se je naenkrat pojavila potreba po ustanovitvi Ženske fronte. To znači, da zapada Nemčija v reakcijo.
članica Ženske fronte more biti vsaka žena brez ozira na politično pripadnost. Sprejema posamezne članice, ne celih društev skupaj. Članarina se plačuje po možnosti, a ne sme znašati mani kakor 5 pfe-ni.gov na teden. Vsaka članica ima po en glas.
Ženska fronta kliče žene v boj proti vsem poizkusom ženo izpodriniti iz političnega in javnega življenja, ter v boj proti tero-riziranju političnih nasprotnikov.
»V globokem prepričanju, da narod v našem položaju ne more pogrešati polnega sodelovanja žene. se bori Ženska fronta:
za zopetno postavitev in priznanje ženine enakopravnosti v družini, poklicu im državi.
Soko peči
čudovito poceni in dobre 291
Za kurjenje z vsakovrstnim
kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: Vojvodinska livnica d. d. Novi Sad.
za polno uresničenje njenih človečanskih pravic na delo rn poklic.
za način političnega boia. ki je vreden kulturnega poslanstva našega naroda.«
Tu je treba vsekako pristaviti, da se ustanoviteljice Ženske fronte motijo, če mislijo, da bodo zavrle tok dejstev, kajti val reakcije, ki preplavlja Nemčijo, se nikakor ne bo ustavil ob taki politiki primitivnega čuvstvovanja. Fašistična Italija jim nudi najboljši zgled.
»L' e\-oluiion intellectuelle feminirte« je naelev zanimivemu delu. ki £a je izdala Francoznnja dr Ednee Clarrier. Avtcrca je zbrala in uredila obširen materijal o razvojni poti žene intelektualke, o žensk:h študijah in o uspehih žene v intelektualnih poklicih. Knjiga je razdeljena na dva dela: I. Duševni razvoj žene. II. Žena v intelektualnih poklicih na Francoskem in drugod. Pisateljica prikazuje vztrajno borbo za ženino pravico do izobrazbe, razvoj ženskega šolstva na Francoskem, boj feministk in napredne javnosti za ženski študij na srednjih in visokih šolah, ovire, ki jih je delala vlada itd. Pisateljica popisuje tudi borbo za žensko izobrazbo pri drugih narodih na podlagi feministične in strokovne literature. Zadnji del knjige je fragmen-taričen. Na koncu knjige navaja avtorica obsežno feministično literaturo, in sicer francosko in srveto%Tio.
','rejuje Davorin Ravljen. Izdaja *a Konzorcij »Juua. Adoll ftibmkar. Za Narodno listamo <L d. tat tlstarnarja Franc Jezer**. Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novat
SVETOVNI PATENT
Zahtevajte brezplačno vzorce Habo-mi!a za britje, ako želite lahko in prijetno britje, ker omehčate svojo brado v času ene minute.
Zastopstvo za Jugoslavijo »Erika, F-i-botica.	11001-a
Iz akvaristove torbe
O črnooki in o ravnanju z ribicami Črnooka (Abramis sapa Pall, der Zobe!), prihaja k nam po Savi in Dravi. Barva glave in hrbta ie rujavozelenkasta. Boki so srebrnkasti rožnato modri. Plavuti so prosojne. Hrbtna plavut je trikotna in Iiči na rogelj. Predrepna plavut je izredno dolga in sega od sredine telesa do repne plavuti. '1 ik ob telesu vidimo vzdolž predrepne plavuti črne pičice, ki napravijo dojem šiva, s^ katerim je predrepnica pritrjena na telo! Sprednji del te plavuti je zeio širok in rog-Ijast in se v boku zožuje proti repu. Repaa plavut je zelo velika in globoko zarezana, a dolnji rogel ie malo daljši od gornjega. Tut>? prsne in trebušne plavuti so nekoliko daii-še kakor pri drugih ribicah. Pri enoletnici opazimo temne odtenke in temen rob zlasti na hrbtni, predrepni in repni plavuti. Život je ziilo ploščat in podolgovat, hrbet in trebuh sta izbočena. Pobotnica (šivu podobna linija) je vidna od glave do repne plavuti in je izbočena navzdoL Oči so velike. Srebrno rumeni obročki obrobljajo črni zenici. Gobček je top, precej širok in poševen. Ribica ie zelo okretna in lepe dolge, mehke plavuti dejstvujejo dražestno na opazovalca. Živi v Dravi in Savi in njunih dolnjih pritokih. Zasledil sem jo tudi v Pesnici pri Mariboru. V akvariju "je v začetku malo plašljiva in boječa, vendar se mla.si komadi hitro privadijo. Jč vse, živo in suho hrano, in jo hlastno pobira, kjerkoli jo vidi. Pase se tudi na dnu, vendar ne r c v pesku. Toliko o črnooki s prožnim leske-tajočim se životom in z elegantnimi kretnjami.
Sedaj o ravnanju z ribicami. V nekaterih izložbah in trgovinah s cvetlicami opazimo često ribice v posodah raznih oblik, ki niso zaraščene z rastlinami, nimajo naprav za prezračevanje, miti ni poskrbljeno za dotok in od.tok vode. Ker je v posodih mnogo ribic, jim hitro zmanjka kisika, zato se mora voda često menjati, pri čemer se pa mnogi ne ozirajo na toplotno razliko med staro in svežo vodo. Take ribice si prehlajene in če jih kupi'š, ti doma boleha;t-in slednjič poginejo. Ker so se nekateri akvaristi pritožili, da se ne bi smelo dopuščati tako ravnanje z ribicami, sem posedal v razne cvetličarne, kjer so bile zlato ribice na prodaj, da se prepričam o tem.
In res, »'idel sem, da se v nekaterih trgovinah raivna z ribicami tako, kakor so mr pripovedovali akvaristi. Sicer spada ta zadeva v delokrog društva za zaščito živali, kot akvarist jo pa omenjani, ker želim, da bodo ribice, ki ji/h člani kluba in drugr akvaristi kupujejo, zdrave, kar ne moreni « trditi o ribicah, katerim se dnevno večkrat zamenia uporabljena voda z neternperir. -no. To škoduje ribicam posebno v poletnei i času, ker ie razlika temperature med staro in svežo vodo često 10 do 15 stopinj Celz -ja. Pri takih razlikah se morajo ribice pre-hladiti.
Kot dečko sem kupoval zlate ribice v Kolmanovi trgovini, ki je že pred 36 leti skrbel za stalni dotok in odtok vode v ribjem rezervoarju. Te ribice so bile zmeraj zdrave. Zaradi tega je priporočati trgovcem z zlatim; ribicami, da si omislijo odgovarjajočo instalacijo bodisi s pritokom ali pa.-s prezračevanjem vode, ali pa oboje, d i bodo odjemalci dobivali zares zdrave, ne-prehlajene ribice. Zelo enostavna in dobra ie instalacija, ki jo vidimo v izložbi tvrdke »Ribe« v Šelenburgovi ulici. Stroški, ki bi jih imeli trgovci, bi se izenačili s tem. da jim ne bi poginjale ribice. Če bi komu bi''* nemogoče izvesti tako instalacijo, ima še druga sredstva za osveževanie vode na razpolago, n. pr. posebne tablete, ki dajo vodi kisik, dovajanje čistega kisika in dr. Za silo pa zadostuje večja, s temperirano vodo napolnjena posoda, iz katere vzetna-mo vodo v zameno porabljene vode v akvariju, pri čemer dosežemo, da se ribice vsaj ne prehlade. Z rastlinami zaraščeni akvariji so za trgovce manj priporočljivi, ker je zelo težko loviti ribice med rastlinami.
O. S.
Vsi s I«jubijanl