PRIMORSKI DNEVNIK TRST, torek, 3. februarja 1970 NA POBUDO TAJNIŠTEV CGIL, CISL IN VIL V petek dveuma splošna stavka proti preganjanju delavcev in sindikatov Delavci hočejo opozoriti vlado na nujnost, da se takoj odpravijo iz kazenskega zakonika vse fašistične norme Rim o Jyeu. ' — V petek bo, na pobudo treh enotnih sindikalnih zvez, l«2i|| sPlo*na stavka. Delavci, ki bodo prekinili delo in se ude-razi|[ °.,ih skupščin po tovarnah in podjetjih, bodo s tem iz-nju d*.v°i odločen protest proti sodnemu in policijskemu preganja-k,'tkim'aV'CeV 'n sindikalistov, ki so se najbolj izkazali med SindM1 ,lesenskimi stavkovnimi boji. «ala d.!val"? tajništva, ki so se se- da e.rai Popoldne, so izjavila, vle^o 6,0 * to sfavko opozoriti n® nujnost, da se takoj oni*. *° vse potrebne pobude in bo|jjn 1 uživanje sindikalnih svo-b kai-V i *UPno Pravice do stavke. Opravi' 693 zak°nika pa naj se tkladu 10 vse določbe, ki niso v Urnik* us,3v.n'mi načeli. Prekinitve dela in skupščin bodo iz pokrajine do pokrajine določila pokrajinska vodstva sindikalnih zvez, velja pa za vse kategorije, kmečke in industrijske, z izjemo železničarjev, uslužbencev mestnih prevoznih podjetij, poštnih uslužbencev in šolnikov, za katere veljajo navodila posameznih sindikalnih zvez. Za železničarje so izdala vsedr- žavna tajništva sindikatov SFI (CG IL), SAUFI (CISL) in SIUF (UIL) navodila, da bo za uslužbence v uradih, pri okencih, na postajah in v skladiščih veljala dveurna prekinitev dela, za uslužbence na vlakih pa polurna stavka. Vlaki se bodo ustavili na postajah in počakali do konca stavke, nato pa nadaljevali z vožnjo. Poštarske sindikalne zveze FIP (CGIL), SILP - SILULAP - SILTS (CISL) in UILPOST-UELTES (UIL) so na skupnem sestanku sklenile, da se bodo uslužbenci osrednjih, periferičnih in krajevnih poštnih telegrafskih in sorodnih uradov """'■""""n.......mn........................ Upi MEDNARODNA PARLAMENTARNA KONFERENCA Naser: ZDA podpirajo Izrael h krepijo njegovo napadalnost ^ sirsko-izraelski meji j« bila včeraj največja bitka po šestdnevni vojni j-9(ela ’ 2. — Tu se je danes tPren dnar°dna parlamentarna Krizi naCp’.ki bo razpravljala o ^enci ,• “aznJem vzhodu. Na kon-]ion Cardi; Di _. P?!; Francanzani, Pintus, Russo (KD), Pajetta, i f Ob ®riliaUert’ini (PSI); Carrettoni in '■neodvisna levica) i?! konference je imel . * orisa) , ^aser govor, v katerem f krizo na Bližnjem vzho- St 2DiUaar^ predvsem odgovorni. Mano 2a sedanji kritični polo-fbji d r Je dejal: «Arabski narod S čaTaes pred krizo, ki jo v N ifc, v svetu ne preživlja norita n.ar°d- Ta kriza je morda b' ko ;Veske zavesti v sedanji do-h Uuni c*ovek sposoben pristati ^Kvic-’ mu Pa še ni uspelo doseči 4 v til zemlji'» h“f“ to, veliko odgovornost 0$, . r se dogaja na Bližnjem i *ahko Za ^°^od|ke, ki se iz te- . ijraek.’'az^jejo. «ZDA podpira-v*a dafe; 0 teroristično nasilje in sre(tstva, da vrši svojo *C° vl°g°»- ZDA, je pouda-«3 hkiv,V ^Pirajo politično Iz-V’ 10 za .Pa lažnivo trdijo, da .^da ^ Prir. «vse kar ameriška p 0® c ’. dokazuje, da noče mi-f^^tnth JUni'ia 1967 nismo imeli ^ dokazov o neposred- ni U/f^ko-izraelskem sodelo-3% nam, imamo sedaj dokazov, da A- j. izraelSKO agresijo. Jjftfejo ' ba omenim, kako ZDA tabuja T04!® Izraelu, ko ga ne Ij jp^Jira izraelsko agresijo, ker že itak ima Izredno VI J zCSk°'B V1 d u govora je Naser po->1^ kriwSe(^aj arabski narod pla-v > ki so bile storjene /I niso Jrvr°Pi. medtem ko Arab-’ hd?°l. k ničesar storili proti ld%a l?0*0711 je, da se Izrael H p,. &f(idstaw ■ SV°^° napadalno silo, ekc. ,a zgovoren izraz nje- nimi edinicami in letalstvom. Sporočilo sirskega vojaškega poveljstva pravi, da je sirska protiletalska zaščita sestrelila štiri izraelska letala, ter da so v današnji bitki uničili tri izraelske tanke, dva oklepna avtomobila, nekaj basačev, topniško baterijo in zažgali eno radarsko postajo. Sporočilo pravi, da so imeli Izraelci 25 mrtvih in ranjenih, na sirski strani pa so imeli štiri mrtve, med katerimi je padel tudi en častnik. V Tel Avivu pa so izjavili, da so sedanje boje na gričevju Golan povzročili nasprotniki, ki so s topništvom začeli obstreljevati izraelske položaje pri Rafidu. Izraelci pravijo, da so sedanjo akcijo kopenskih in zračnih sil sprožili zato, da bi uničili sirske topniške baterije. V Tel Avivu so priznali, da so izgubili eno letalo, hkrati pa pravijo, da so uničili dva sirska tanka. Kot poročajo iz Tel Aviva, je izraelsko letalstvo danes ponovno bombardiralo nekatere vojaške položaje v notranjosti Egipta zahodno od Port Saida, na področju Man-kabada in pri mestu Asiut. Vojaški opazovalci v Tel Avivu in izraelski listi poudarjajo, da se izraelsko letalstvo ne zadovoljuje več z napadi vzdolž Sueškega prekopa in o-krog Kaira, marveč da prodira globlje na egiptovsko ozemlje. Pobuda PSI o amnestiji Ifik1’1 jJ^arionističnih stremljenj. ^ I® omenil, da je Izrael r,\ IjU" s J® dejal, da je iz- f sjjJ 1» s °Jlrn oboroženim nasi-i5 Vso *>tJ?poro ZDA uspelo za- 'I aV-v011®3"' svetovni vojni f! s labce. Je dejal, da je Iz- !| °3‘ !bsi e £(!ir!i lpmu’ Je poudaril Na-b(aTEa\,, .sPrejel resolucijo var-j 'iC., ^7 ' Pta OZN od 22. novem i ^t2aScm ko jo je Izrael I Zatem dejal, da napade- u Zavračajo «neposredna M« taiteki. vsiljuje Izrael, «; ,\N te!in‘h Posojanj lahko P1’’" i W Rotazl ■ J’ če narodi priznajo M C?,,»Preji!1 ip nadaljeval: «Kako t\ viNku, kJrm(-''no ta pogajanja v tl v9 7 »ouri “.predsednica izraelske < JM6 bo M3' da jordanska zasta-l Vi vee plapolala nad Qivef v-31; da Izrael ne bo ni s«tlSc,rL.Sričevje Golan Siriji* RIM, 2. — Na pobudo socialistične skupine v poslanski zbornici je bil danes vložen zakonski predlog, ki predvideva pooblastilo predsedniku republike o amnestiji za prekrške zakona v zvezi s študentskim in sindikalnim gibanjem. Prvi je zakonski predlog podpisal predsednik skupine poslanec Giolitti. Za- konski predlog ima 16 členov. V uvodu je rečeno, da je treba premostiti nasprotje, do katerega je prišlo v zvezi z osnovnimi potrebami države in kazenskimi postopki v zvezi s sindikalnimi in študentskimi manifestacijami v zadnjem razdobju. Istočasno se podčrtuje, da gre za legitimne sindikalne borbe, kot je to predvideno v členih 3 in 46 ustave. V uvodu je nadalje rečeno, da je amnestija potrebna, da se ustvari ozračje razumevanja, ki je potrebno, da se I okoli teh zahtev razvila splošno premoste težave v šolah. solidarnost vseh delavcev. vzdržali dela za dvajset minut, od izmene do izmene. V tem času bodo v uradih krajši sindikalni sestanki. Vsedržavne stavke se ne bo udeležil sindikat šolnikov CISL - Sina-scel, je pa v svojem tiskovnem sporočilu izrazil mnenje, da so cilji stavke pravilni in pravični, da se je pa ne more udeležiti zaradi specifične vloge šolskega pouka. Sindikalne organizacije CGIL, CI SI, in UIL, ki združujejo kmečke delavce, so izrazile svoje zadovoljstvo zaradi sprejema zakonskega dekreta o zaposlovanju poljskih delavcev in sestavi delovnih komisij za zaposlovanje. V bistvu, trdi tiskovno sporočilo treh organizacij, ustreza dekret dogovoru, ki so ga podpisale sindikalne zveze in minister za delo Donat Cattin. Je pa vlada nekatere člene spremenila v slabše — tako, na primer, člen o vlogi predsednika zaposlovalne komisije, nato čl. 21 o javnih prispevkih in pod. Te spremembe so delavcem na poljih v škodo in jih sindikati ne bodo sprejeli. Zahtevajo pač uresničitev sporazuma z ministrom za delo, kateremu je vlada spremenila besedilo dekreta, in izražajo upanje, da bo parlament, ob preverjanju dekreta, omenjene člene spremenil. Zaradi tega so sindikalne zveze sklenile odpovedati vse stavkovne nastope, razen splošne stavke, ki je bila oklicana za 5. februar in zadeva socialne zahteve kmetijskih delavcev: o dekretu za dodelitev pomoči brezposelnim dninarjem, o sprejemu zakonskega osnutka o e-nakopravnosti v primeru nezgod in bolezni. CGIL je zaradi odprtih vprašanj v svoji noti že obljubila, da bo ZAMEJSKI SLOVENCI SMO POČASTILI SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Zelo lepo uspeli Prešernovi proslavi v Kulturnem domu v Trstu in v Gorici Proslavo v Trstu so priredile skupno osrednje slovenske kulturne ustanove: Slovensko gledališče, Glasbena matica. Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta - Slavnostni govor v Trstu je ime! dr. Frane Tončič, v Gorici pa pesnik Miroslav Košuta Prešernova proslava v Kulturnem domu. Začetni prizor: Stane Starešinič recitira Zdravljico nedeljo smo Slovenci v Italiji | zbor, v Gorici pa prav tako člani so se nocoj zbrali pod to streho počastili slovenski kulturm praznik | Slovenskega gledališča, pevka - so-1 zastopniki in člani kulturnih orna-Prešernov dan z osrednjima listka ter moški Komorni zbor iz j nizacij, ki predstavljajo celokupno Celja, ki je s svojo prisotnostjo simboliziral proslavama v Trstu in v Gorici. Tako tržaški Kulturni dom kot go-riška Prosvetna dvorana sta bili za to priložnost do kraja zasedena. Na proslavi v Trstu, ki so jo prvič po vojni skupno priredile štiri osrednje slovenske kulturne ustanove: Slovensko gledališče. Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Slovenska prosveta, je imei slavnostni govor dr. Frane Tončič, na proslavi v Gorici pa pesnik Miroslav Košuta. Spored so v Trstu izvajali gledališki umetniki SG, pevska solista ter pevska zbora «Va- silij Mirk» in svetoivanski mešani ........................................................... 0 SESTAV1STIRISTRANSEE HABE Danes odločilni sestanek centralnega komiteja PSI Predvidevanja o nadaljnjem poteku vladne krize RIM, 2. — V tem tednu bo prišlo do odločitve glede vladne kombinacije. Odločilni sestanek bo jutri, ko se bo sestal centralni komite PSI. Ce bo šlo vse, kot se pričakuje, bo CK PSI z relativno večino glasov odobril sporazum o vladi levega centra, nato pa naj bd šlo ko po nekakem ((tekočem traku«: v četrtek seja KD, v petek ostavka Rumorja in njegove enobarvne vlade. Temu pa naj bi sledila posveta vanja predsednika republike z vsem običajnim «ritualom», ko predsednik republike izvede posvetovanja najpreje z bivšimi predsedniki republike, nato z bivšimi predsedniki vlad, predsedniki obeh zbornic in končno z zastopniki vseh strank, ki so zastopane v parlamentu. Kolikor so osnovni politični pogoji 1 Vendar pa stvari niso povsem e-točni, je tudi dokaj jasen nadaljnji nostavne, ker je prišlo v De Marti- postopek, da bo namreč predsednik republike ponovno imenoval za mandatarja sestave štiristranske vlade dosedanjega predsednika vlade Rumorja. Vse torej odvisi od zasedanja CK PSI, ki se bo sestal danes in kjer so stvari vsaj formalno - številčno dokaj jasne, saj ima dosedanja De Martinova večina (43 članov njegove struje, 21 članov Mancinijeve struje in 7 članov Giolittijeve struje) absolutno večino od 121 članov centralnega komiteja. Avtonomisti, ki imajo 37 članov, so že napovedali, da bodo glasovali za obnovitev vlade levega centra, proti pa bo glasovala Lombardijeva levica, ki ima 13 članov. ..................m......................iiiiiiiiiiiiii.umu.. PRIHOD PREDSEDNIKA TITA V ZAMBIJO Prisrčen sprejem v Lasaki Uradno skupno poročilo o obisku jugoslovanskega predsednika v Tanzaniji ,&W'iiPro!iikot b°J Proti agresiJ> I! ^ rjifio inSl1 ves svet, naj pokaže f tla Ust. “"jektivno razumevanje . stvar*. f: %> t>ajVP/riS1° na gričevju Go-V? izi.„ ,ega sP0Pada med sir-,f| s«' v°jn?e nk° v°Jsko P° Sest- '1 *ačen' ,Boii na tem področju M ■ 1 že pred Štirimi dnevi in ^ dah Precl štirimi dnevi V kraei P.s najbolj zaostrili. Sir-b _* obtožujejo drug dru- \v0$i)j j boJev. V Damasku 1 lil1 Ona’ “a so Izraelci danes SS Sv’-'1’ 7 mučnimi oddH-U n Položaje na vzhodni qpad so prešli z oklcp- LUSAKA, 2. — Predsednik republike maršal Tito je prispei danes opoldne s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije v glavno mesto Zambije Lusako, kjer mu je bil prirejen zelo topel in prisrčnem sprejem. Na letališču so predsednika pozdravili, poleg več tisoč meščanov in folklornih skupin, ki so prikazale pester program iger in pesmi, predsednik Zambije dr. Ka-unda in številn' drugi visoki državni in politični funkcionarji Zambije. Predsednik Kaunda je predsednika Tita v kratkem govoru pozdravil kot velikega borca za svobodo in tvorca socialistične Jugoslavije. Predsednik Tito se je zahvalil za topel sprejem in izrazil prepričanje, da bo njegov obisk prispeval k napredku medsebojnega razumevania in sodelovanja na raznih področjih. Predsednik Tito je bil popoldne na trgu pred mestnim svetom ob navzočnosti predsednika Kaunde, vseh ministrov, šefov diplomatskih zastopstev in drugih uglednih me ščanov proglašen za častnega meščana Lusake. Tito je v daljšem zahvalnem govoru med drugim pon daril pomen in vlogo neodvisne Zato bije, v naporih za reševanje meči narodnih vprašanj, in posebno važnost njenega položaja kot neodviu ne napredne države na tem pod ročju. V neposrednem sosedstvu Zambije so namreč portugalske kolonije Angola in Mozambik, Južna Rodezi ja in Južnoafriška unija, kjer so še vedno ostanki kolonializma in rasistični režimi. Tito je ugotovil, da imata Zambija in Jugoslavija e-nake poglede o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Predsednik dr. Kaunda je priredil nocoj slovesno večerjo v čast predsednika Tita in njegove soproge. * * * BEOGRAD, 2. — V skupnem poročilu o obisku predsednika Tita v Tanzaniji, ki je bilo objavljeno ne posredno ob odhodu predsednika Ti ta v Beogradu in Dar Es Salaama, se ugotavlja, da sta Tito in Njere re v prisrčnem ozračju in medse bojnega razumevanja in prijateljstva opravila široko izmenjavo misli vseh važnih mednarodnih vprašanj, posebno o Bližnjem vzhodu, Vietna mu, Južni Afriki, evropski varno sti, o 25. zasedanju generalne skup ščine Združenih narodov, o bodočem sestanku neuvrščenih držav ter o dvostranskih vprašanjih. Predsednika sta obsodila kolonialistične in rasistične režime ter ob ljubila stalno podporo vsem osvo bodilnim gibanjem na svetu. Izrazila sta zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja na Bližnjem vzhodu in nadaljevanja vojne v Vietnamu. Predsednika sodita, da bi morali Združeni narodi, štiri velesile in vsa mednarodna skupnost sprejeti učinkovite ukrepe za rešitev položaja na Bližnjem vzhodu ki grozi, da se spremeni v spopad velikega obsega. Predsednika sta poudarila pomen politike neuvrščenosti v mednarodnih odnosih ter izrazila prepričanje, da bi koordinirana akcija neuvrščenih držav omogočila rešitev oziro ma pospešila rešitev mnogih mednarodnih vprašanj. Predsednika soglašata, da je potrebno čimprej sklicati sestanek voditeljev neuvrščenih držav. O proučevanju dvostranskih vprašanj sta predsednika izrazila potrebo napredka in sodelovanja med obema državama na političnem, znanstvenem, tehničnem in kulturnem področju in sklenila dati navodila pristojnim organom, da podrobno prouče možnosti in način razširitve dvostranskega sodelovanja. Predsednik Njerere je z zadovoljstvom sprejel vabilo Tita. nat obišče Jugoslavijo. Datum obiska bo določen pozneje. novi struji do različnih mnenj in so se danes sestali člani centralnega komiteja, ki izražajo razne pomisleke in med njimi: Bertoldi, Manca, Vittorelli, Montagnani, Boni, Lettieri, Parigi, Bensi, Straži, Bartocci, Fossa, Tempestini, Ruf-fino, Salvatore, poleg njih pa tudi kakih 15 tajnikov pokrajinskih federacij. Bertoldi je uvodoma dejal, da ne gre za ustanavljanje nove struje, temveč za «prijateljski razgovor v okviru večine, ko se obravnava razne kritike na račun obnavljanja štiristranske vlade*. Bertoldi je po drugi strani povedal, da bodo končno stališče sprejeli jutri na seji centralnega komiteja, potem ko bodo poslušali poročilo De Martina. CURINGA (Catanzaro), 2. — V kal abraškem mestecu Curinga, ki šteje 7 tisoč prebivalcev, je prišlo do demonstracije za ustanovitev univerze v Kalabriji. Udeležilo se je je nad tristo študnetov in domačinov, ki so šli po mestnih ulicah, od tod pa na postajo, kjer so se posedli po tračnicah in zaustavili ves promet proti severu. Policija in karabinjerji so dijake in domačine po dolgem pripogovarja-nju prepričali, naj tračnice osvobodijo im prenehajo z demonstracijo, ki je — kot vse kaže, — potekala brez večjih incidentov. narodno in kulturno povezanost z matično domovino. Tako v Trstu kot v Gorici so bili med občinstvom številni ugledni predstavniki slovenskega kulturnega, javnega in političnega življenja ter predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu: generalni konzul inž. Marjan Tepina in konzul Zlatko Vidas v Trstu ter konzul Drago Žvab in ataše za tisk Saša Gruden v Gorici. Podrobno poročilo o obeh proslavah prinašamo na tretji oziroma na goriški strani, v naslednjem pa objavljamo v celoti slavnostni govor dr. Frana Tončiča v tržaškem Kulturnem domu: «Spoštovani gospe in gospodje, tovariši in prijatelji! Slovensko gledališče, Slovenska prosveta, Glasbena matica in Slovenska prosvetna zveza so me naprosili, naj bi današnjo proslavo otvoril s primernimi besedami. Čeprav se zavedam, da bi bil kdo drug bolj poklican, da povzame besedo o Prešernu, največjem geniju med slovenskimi pesniki, sem prevzel to sicer častno nalogo zaradi izrednega značaja današnje proslave. Dne 5. decembra 1964 sem ob otvoritvi tega našega Kulturnega doma med drugim dejal: «Po njem je naša manjšina tekom dolgih let hrepenela, kakor po vsakdanjem kruhu. Ker mi Slovenci, čeravno maloštevilni, smo narod brez nepismenih, hlasteč po kulturnem napredku, narod, ki si je obenem svest, da če nam je uspelo preii-veti strahotna razdobja naše zgodovine, dolgujemo za to hvalo svoji navezanosti lastni zemlji in lastnemu jeziku in predvsem enaki kul turni ravni z drugimi narodi, k,;-terim sta bila zemljepisni položaj in zgodovina bolj naklonjena nego nam. V tem Kulturnem domu me bo smelo biti mesta za podiiganje strankarskih in narodnostnih sporov, biti bo moral torišče za naše plemenito kulturno tekmovanje. Mnenja sem, da o razpoložljivosti tega Kulturnega doma za celokupno slovensko manjšino na Tržaškem ne more in ne sme biti nobenega dvoma.* Te moje besede niso bile izrečene tjavdan. Tekom vseh let, minulih od tedaj, si je Začasni (še vedno, žal. Začasni) odbor za upravo tega Doma obenem z upravo Slovenskega gledališča prizadeval, da bi ta naš Kulturni dom bil res na razpolago celokupni naši slovenski narodni skupnosti za njene kulturne prireditve. Zaradi tega z zadoščenjem in z upa polnim veseljem ugotavljam, da predstavljajo celokupno slovensko občestvo na Tržaškem. Zbrali so se, da se poklonijo spominu našega velikega Prešerna ob priliki obletnice njegove smrti. Ta obletnica sovpada sicer z 8. februarja. a je bila iz tehničnih razlogov določena za današnji dan. M * * Prešeren, sin kmečke družine na Gorenjskem, globoko razledan v klasični literaturi in filozofiji in prepojen z revolucionarnimi idejami an-tifeudalnega humanizma, ki so v predmarčnih dneh pretresale Evropo in se odražale tudi na Slovenskem, je ostal vse do svoje smrti globoko vkoreninjen v svojem ljud stvu. Temu ljudstvu — rzamudnikut, kakor ga imenuje France Kidrič, je Dr. Frane Tončič posvečena vsa njegova vzvišena poe zija. iStoletja je spala ustvarjalna sila slovenstva — je napisal Slod nja/c - Slovenec je izgubil zname nje živega občestva, a tajni poziv je drhtel skozi strani slovenskih katekizmov, abecednikov, molitvenikov, prevodov sv. pisma, slovenic: sanje o stari pravdi in hrepenenje po svobodi — vse to je živelo od rodu do rodu v osrčju slovenskega ljudstva. O tem so pele narodne pesmi, tožile in prosile molitve iti cerkvene^ pesmi, dokazovale razprave pobožnih pisateljev, prepričevali spisi preporoditeljev in učili slovničarji, toda — umetnika, ustvarjalca ni bilo, ki bi dal vsakdanji narodni epopeji božansko mitično vsebino, In to je storil Prešeren, stvarnik slovenske besede, slovenske besed- ne umetnosti, slovenskega naroda v pravem smislu besede.» * # * Prešeren ni samo dvignil sloven sko besedo na raven že razvitih jezikov velikih evropskih narodov. V ostrem nasprotju s prevladujočim dinastičnim patriotizmom med tedanjim po večini dobičkarskim in pred tujcem klečeplaznim meščanstvom ter nazadnjaško cerkveno hijerar ii-jo je širil in poveličeval, v skladu s splošnim evropskim razvojem, ideje človečanskega demokratičnega humanizma, v okviru katerega naj bi tudi slovensk’ narod našel svoje dostojno mesto. Bolj kot minevajo leta, tem bolj se nam Prešernov preroški genij razodeva kot kristalno čisto ogledalo, v katerem se po sto in več letih odražajo in iščejo svoj odsev vsi idejni tokovi, ki so usmerjali in šc usmerjajo zgodovino maloštevilnega, a trdoživega slovenskega naroda. Prešeren je idejni znanilec le zgodovine in v njem se spoznava vse slovensko ljudstvo. Lahkotne pesmi iz njegove prve ljubezenske dobe, polne plemenitih in nežnih čustev, ki odlikujejo njegovo erotično naravo, slovensko ljudstvo še danes smatra in občuti kot svoje. Kakor se je sam Prešeren v Kranju, kjer je zadnjo dobo svojega življenja životaril kot odvetnik, razjokal, ko je slišal uglasbeno svojo pese «Pod o’cnom», tako prihaja njegova pesem do srca slovenskemu človeku še danes. Kdor išče umetniško dovršeno izražene Prešernove misli o njegovi nesrečni ljubezni nasproti Juliji, vedno — in to ga posebno odlikuje — povezane s skrbjo zaradi tedanje narodove tragične usode, jih bo našel v «Sonetnem vencu*, kateremu je sledil čudoviti epos rKrst pri Savici*. Eden največjih italijanskih slavistov Luigi Salvini primerja Prešerna z Dantejem in takole govori o njem: *Ni dvoma, da je Prešeren skrivnosten jmjav ne samo v slovenskem pesništvu, marveč tudi v kulturni zgodovini nasploh. V ljubezenski liriki je Prešeren mehak in plah, v svoji fantaziji ves čist in nedolžen. V njegovih poezijah bi zaman iskali opevanja zunanje lepote njegove drage izvoljenke: ni izslediti opisa barve njenih las, ne oči, ne polti, ali pa — Bog ne daj — opisa njenih belih grudi. Jezik, ki je bil šele na začetku umetniškega izraznega razvoja, postane s Prešernom na mah jezik polnokrvnega izraznega bogastva. Narod, ki je bil skoro brez zgodovine, dobi s «Krstom pri Savici» svojo narodnostno zgodovino, s «Sonetnim vencem* pa svojo kulturno zgodovino. Slovenska poezija, ki je bila še v kali svojega razvoja, se razbohoti s Prešernom kot njegovo simbolično cvetje, ki je vzcvetelo med skalami in v mrazu, kose ga je dotaknil nežni pogled drage ljubljene*. * * * Naj se nadalje dotaknem še dveh idejnih tokov v zvezi s Prešernom. Tecom sto in več let so slovenski prešernoslovci še posebej razmišljali in še danes razpravljajo, vsak s svojega stališča, o značaju Prešernove poezije v zvezi s krščanstvom. Značilno je, da so vsi brez izjeme prišli do sklepa, da si je bil Prešeren v svesti dejstva, da je religioznosti bistven značaj njegovega ljudstva in da se je zavedal družbene vloge, ki jo ima religija in z njo narodno zavedni del duhovščine. Vprašanje pa glede Prešernovih čisto osebnih zaključkov iz tega dejstva se mi zdi tako intimnega značaja, da bi diskusija o tem — če že ne nedopustna — ne bila ravno neobhodno potrebna. Bolj (Nadaljevanje na 3. strani) Poročilo o Prešernovi proslavi v Gorici berite na goriiki strani. Pogled na polno dvorano Kulturnega HUDA IZGUBA ZA SLOVENSKO GLASBO Skladatelj Blaž Arnič se je smrtno ponesrečil Pokojnik je bil avtor številnih simfoničnih in drugih glasbenih del - Zadnja leta je bil profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo - Sožalna brzojavka SPZ LJUBLJANA, 2. — Znani slovenski skladatelj Blaž Arnič je včeraj okrog 18. uri preminil kot žrtev prometne nesreče, ki se je ob 17.40 pripetila na cesti prvega reda Kranj — Ljubljana nekaj kilometrov od Kranja. Skladatelj Arnič je priminil med prevozom v bolnišnico, potem ko se je osebni avtomobil, v katerem se je peljal kot sopotnik, prevračal skoraj 70 metrov. Avto je vozila njegova hčerka Blaženka Arnič, stara 23 let. Na poledeneli cesti iz Kranja proti Ljubljani je avtomobil nenadoma začelo zanašati po cesti, nakar je zletel s ceste in se kotalil še po polju. Pri tem so se odprla vrata in Arnič je padel iz avta, ki ga je pokopal pod seboj. Spet je segla smrt v glasbene vrste. Tokrat si je izbrala skladatelja Blaža Arniča, rednega profesorja za kompozicijo in ljubljanski a-kadenuji za glasbo. Pokojni Arnič se je rodil leta 1901 v slikovitih Lučah v Savinjski dolini. Študiral je najprej v Ljubljani, nato se je v kompoziciji in dirigiranju izpopolnjeval na Dunaju, potem še v Varšavi in v Parizu. Vmes si je s poučevanjem služil kruh, ki ga je potreboval, da se je mogel posvečati komponiranju po vrnitvi iz Pariza na tedanji glasbeni akademiji v Ljubljani. Med drugo vojno se je poln vere in upanja predano odzval klicu domovine in zato tudi trpel v taborišču. Po končani vojni se je ustalil na akademiji za glasbo in na njej deloval do smrti. Tesno vezan s svojo zemljo, še posebno s tisto svojega rojstnega k aja, se je miselno, čustveno in zato tudi slogovno usmeril v življenje slovenskega človeka, v njegova razpoloženja in v njegovo prirodo, ki ga oklepa kot trden sklenjen zakon in mu sonarekuje individualno ter kolektivno doživljanje. Iz takih elementov se je odlikoval Arničev zgoščen življenjsko naglasen izraz, iz njih so rastle njegove kompozicije, simfonije, simfonične pesnitve, komorne, klavirske in druge skladbe. Nikakor ni slučaj, da je avtor dal vsaki svoji simfoniji naslove, iz katerih je natanko razvidno, kaj je upodobil: *Te deum*, «Simfonija salmov*, tPrebujenje», «Duma», tVojna in min, «Samorastnik», «Simfonija dela*, *Na domači grudi*. Pretresali so ga veliki usodni dogodki zadnje vojne, razmišljal je o poslanstvu, ki mu ga je naložilo njegovo umetniško delo, z ljubeznijo je segal v aktualnost svoje domovine in v bistvo njenih tal. To je opeval tudi v svojih simfoničnih pesnitvah, na primer v skladbah *Goz-dovi pojejo*, «Ptes čarovnic* in tPesem planin*. Še bi lahko našteval in opozori) na vrsto značilnih del, ki jih je v raznih kompozicijah zasnoval umetniško zagnan skladatelj. Vanj je vložil sebe celega, kakršen je bil, kakor je mislil o velikih problemih, naj so ti bili iz njegovega osebnega sveta, iz širše ožje do movine ali iz sfere, ki se dotika človeka v svetovju sploh Širina, s katero se je vanje zagledal oziroma jih imel za predmet oblikovanja, ga je vodila v velike forme. Saj mu za male skoraj ni bilo. Bil je v prvi vrsti simfonik, v tej kompozicijski vrsti eden najpomembnejših kar jih je doslej bilo v slo venskih skladateljskih krogih. Blaž Arnič je mnogo prezgodaj omahnil sredi dela. Ravnokar je pisal svojo deveto simfonijo, če se že ni mogel izogniti usodi, pa je pomen njegovega opusa jasen. Z njim je dal slovenski glasbeni sedanjosti dragocen prispevek, bogato jo je obrodil s svojim talentom in z njegovimi rezultati in z njimi se je za vselej zapisal med nosilce slovenske glasbene ustvarjalne misli. Skladatelj Blaž Arnič je bil čustveno zelo navezan tudi na sloven ski živelj čez mejo. Našim tržaškim glasbenikom je bil vedno v pomoč z dragocenimi nasveti in tudi drugače. Spominjamo se ga, kako navdušen je bil, ko je v restavraciji ljubljanskega magistrata prisluh-nih petju našega zbora »Vasilij Mirk* po nastopu v ljubljanski Fil harmoniji. Poslednjič se je mudil med nami na premieri ljudske igre »Martin Krpan* v Kulturnem domu. Hotel je videti to predstavo predvsem zato, ker je še vedno gojil svoj davni namen, da bi o junaku Martinu Krpanu skomponi-ral opero. Žal tega namena ne bo mogel več uresničiti. Za pokojnim skladateljem Arničem žalujemo tudi mi v zamejstvu. Slovenska prosvetna zveza, kateri je bil vedno naklonjen, je Dru-|tvu slovenskih skladateljev v Ljub- ljani naslovila naslednjo sožalno brzojavko: »Prezgodnja smrt Blaža Arniča je slovensko narodnostno skupnost v Italiji globoko prizadela. Naša bol se pridružuje žalovanju slovenskega kulturnega sveta.* RAZSODBA EGIPTOVSKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA Romana Midollinija obsodili na 15 let prisilnega dela Obsojenec nima možnosti priziva, lahko pa prosi za pomilostitev predsednika republike f I «Atlantska pIovba» o ladji «Cavtat» BEOGRAD, 2. — «Atlantska plovba* v Dubrovniku je danes izdala sporočilo, v katerem izraža razo čaranje, da so člani posadke ladje »Cavtat* še vedno v zaporu, čeprav so pristojne italijanske oblasti obljubile jugoslovanskim zastopnikom, da bodo pohiteli z zasliševanjem. «Atlantska plovba* ugotavlja da so po informacijah njenih zastopnikov iz Palerma italijanski viri netočno prikazali primer ladje «Cavtat». Po teh vesteh je namreč netočno, da je posadka poskakala v morje in da je sama zažgala ladjo, da bi uničila sledove domnevnega tihotapstva. Kapitan ladje Pero Moreti je v izjavi jugoslovanskim zastopnikom odbil vse obtožbe. Po njegovih be sedah sta samo en član posadke in en italijanski finančni stražnik skočila v morje, ker sta bila na robu ladje in v samem središču gostega dima. Vsi ostali člani po sadke pa so ostali na ladji. Moreti nadalje trdi, da so požar povzročili streli iz strojne puške, ki so vneli vnetljive barve, ki jih je ladja prevažala, in da je bila ladja zadržana 72 milj od italijanske obale. Fo njegovih besedah, je ladja točno ravnala po mednarodnih predpisih Iz čolnov italijanske finančne straže so namreč pred tem izstrelili rdeče rakete, ki po vseh medna rodnih predpisih pomenijo, nadaljujte s plovbo, odstranite se. BONN, 2. — Zaradi primerov o-bolelih za kozami, ki so se pojavili v Zahodni Nemčiji v kraju Mesche-de, oblasti na španski in portugalski meji ne pustijo vstopiti v svojo državo tistih nemških državljanov, ki niso bili pred kratkim cepljeni proti kozam. KAIRO, 2. — Danes je sodišče v Kairu razglasilo obsodbo za talibanskega glasbenika, ki so ga o-sumili vohunstva. Sodišče mu je prisodilo 15 let prisilnega dela. Ravno toliko let prisilnega dela je sodišče prisodilo tudi libanonskemu državljanu Habibu Salomonu. Oba so obtožili izdaje vojaških tajnosti v korist tuje sile in slikanja na prepovedanem kraju po členu št. 80 e-gipčanskega zakonika. Po egipčanskem sodnem postopku nimajo obsojenci možnosti priziva, vendar obsodbo potrdi predsednik republke in on lahko sprejme prošnjo za pregled obsodbe, kar naj bi odgovarjalo prošnji za pomilostitev. Novinarji še niso mogli videti Jo-le Nardicchio Midollini, vendar se zdi, da Romanova žčna že ve za obsodbo. Vsi Romanovi sorodniki so izrazili prepričanje, da Romano Midollini ni vohun, vendar mu je škodilo dejanje libanonskega državljana, ki je pri arestu osvetlil film in s tem vzbudil sum policijskih agentov v Aleksandriji. Sorodniki Romana Midollinija se bodo sedaj pogovorili z advokati m skušali pomagati glasbeniku kolikor jim bo dovoljeval egipčanski vojaški zakon. Ob 11.20 so v sodno dvorano stopili sodniki, za tem so poklicali Ro mana Midollinija in Habiba Salomona, ki sta morala stopiti v celici) za obtožence. Predsednik je prebral obsodbo v petih minutah, nekaj tre nutkov pozneje so mogli Midollini in prisotni Italijani slisati obsodbo v svojem jeziku, ker so obsodbo v glavnih potezah prevedli iz arabščine. Ko je Midollini slišal za svojo kazen je začel jokati. Italijanski parlamentarci, predstavniki krščanske demokracije, ko NIKONOV OSNUTEK DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZDA Med kladivom inflacije in nevarnostjo zastoja Znižanje nekaterih stroškov v vojne namene in krčenje financiranja vesoljske ustanove NASA WASHINGTON, 2. — Nixonova državna uprava se je znašla v tem zadnjem razdobju v hudem precepu, lahko bi rekli med kladivom in nakovalom. Znano je, da tudi v munistične stranke, psiupovcev, so- ZDA življenjski i» proizvodni stro cialistov in samostojnih socialistov, ” ' —i ! -- ’ ' *------J ki so v Kairu zaradi parlamentarne konference o krizi na Srednjem vzhodu, so v poročilu izrazili predsedniku narodne skupščine ZAR svojo zaskrbljenost v zvezi z obsodbo Romana Midollinija. ški rastejo iz dneva v dan. Že predlanskim so v ZDA zabeležili poprečno štiriodstotno povišanje življenjskih stroškov. Kaže torej, da je inflacija na pragu. Na drugi strani pa obstoja čisto nasprotna nevarnost, ki ima svoje korenine v možnosti, llll■lllllll1lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^l!llIlllllllllllllllllllllllullllllllllllllllllllll||||||||f|||lllUlll|||Illl|||llll||||||||||||||||||||^||||||||l|||||||||Ill|||lll1lllil||||||||| V NEDELJO ZVEČER PRI PACHECU, 36 KM OD BUENOS AIRESA Brzec silovito trčil v ustavljen potniški vlak: nad 140 oseb mrtvih in 105 lažje in huje ranjenih Boje se, da bo število mrtvih naraslo na 300, ranjenih pa na 500 BUENOS AIRES, 2. - Včeraj ob mraku je doletela Argentino strahovita, brez dvoma najhujša v njeni zgodovini, železniška nesreča. Točnega števila smrtnih žrtev in ranjenih ni mogoče navesti, ker te ge ne poznajo niti uradni krogi. Načelnik urada državnih železnic za stike z javnostjo je na tiskovni konferenci nocoj javil, da je mrtvih 140 potnikov, 105 pa je ranjenih. Pripomnil pa je, da so te številke netočne in predvsem začasne. V krogih državnih železnic se boje, da bo mrtvih nad 300, ranjenih pa približno 500 Nesreča se je pripetila sinoči na področju Pacheca, 36 km severno od glavnega mesta: nepričakovano je hrzec silovito treščil v ustavljen potniški vlak. S slednjim so se vračali domov izletniki, vsega skupaj kakih 700, ki so preživeli nedeljo ob reki Tigre. Prizorišče strahovite nesreče je skoraj nemogoče orisati. V razdalji več sto metrov so razmetani, preklani in kadeči se vagoni in še dolgo po nesreči je prihajalo izpod zvite pločevine in razbitin presunljivo stokanje in klicanje ranjencev na pomoč Takoj po nesreči so na kraj prišli gasilci, vojaki, policijski agenti, zdravniki, bolničarji in tudi prostovoljci, ki so napravili vse, da bi rešili čim več življenj. Ranjence so nemudoma odpeljali v bližnje bolnišnice in kadar v teh ni bilo več prostora, so jih s helikopterji poslali v druge, bolj oddaljene Iskanje med razbitinami je bilo naporno in mučno. Reševalci so se posluževali krampov, kladiv, a največ jim je koristil plamen iz varilnega orodja. Kako je moglo priti do nesreče se sprašujejo ljudje. Eni celo domnevajo, da je šlo za sabotažo. Govori se, da se je moral izletniški vlak ustaviti, ker so neznanci z eksplozivom vrgli v zrak de) tračnic, drugi pa govore, da so neznanci napadli osebje kabine pri Benavidezu, od koder bi morali o-pozoriti vlakovodjo brzca o oviri na progi. Do sedaj preiskovalni organi niso hoteli povedati ničesar in so samo zmajevali z glavo. Ker so danes priprli odgovornega za signalne naprave v kabini pri Benavidezu pomeni, da preiskovalci niso vzeli v poštev možnosti sabotaže. Čeprav je danes padal dež, se je zbralo ob cesti nedaleč od prizorišča nesreče, ogromno ljudi, v glavnem sorodniki potnikov, ki so prišli na kraj, brž ko se je razširila vest o katastrofi. Ker je v tistem predelu Argentine zaposlenih precej Italijanov, se govori, da so tudi ti med žrtvami. Do sedaj so na seznamih ranjencev zasledili le enega Italijana. Delo na progi še vedno traja. Najbolj naporno je okoli dveh vagonov, ki sta se zaradi silovitega trčenja zarila drug v drugega. Boje se, da je pod terni razbitinami še veliko število mrtvih potnikov. Predsedniku argentinske republike so poslali sožalne brzojavke predsednik Saragat, predsednik vlado Rumor, predsednik poslanske zbornice Pertini, predsednik senata Fanfani in druge osebnosti. da bi vsakršna deflacijska politika sprožila nekontroliran val recesije, ki bi hudo ogrožal celotno ameriško gospodarstvo ter ga utegnil pripeljati na raven, ki bi bila podobna hujšim recesijskim valom iz več ali manj bližnje preteklosti. Med tema dvema nevarnostima se giblje Nixonova gospodarska politika., Da je temu res, dokazuje o-snutek državnega proračuna, ki ga je danes predsednik Nixon predložil ameriškemu kongresu. Prvič v zgodovini ZDA se je zgodilo, da osnutek državnega proračuna preseže 200 milijard dolarjev. Zanimivo pa je, da ta proračun predvideva 1,3 milijarde aktivnega salda, to je, da bo ameriška država imela več dohodkov kot izdatkov. Prav v teh številkah pa je vsaj deloma tudi odgovor na vprašanje, ki smo ga načeli prej. Na eni strani se ameriška vlada boji inflacije, na drugi pa jo tarejo skrbi zaradi morebitne recesije. Inflacijo skuša pobijati s krčenjem vseh državnih izdatkov, recesijo pa z dopuščanjem možnosti, da se iz preostanka državnega proračuna utegne financirati določene dejavnosti, ki bi morda lahko vplivale pozitivno na boj proti recesiji. Res pa je, da 1,3 milijarde dolarjev niso tako visoka vsota, da bi lahko računali nanjo kot na bistveno proti-recesijsko postavko. Nixonovi kritiki pravijo namreč, da se bo teh 1,4 milijarde dolarjev razblinilo v nič zaradi nadaljnjega povišanja cen in proizvodnih stroškov in bo tako država ostala brez kritja pred nevarnostjo recesije. Splošno mnenje je zato, da Nixonov proračun za prihodnje finančno leto (ki se začenja 1. julija letos in se bo končalo 30. junija 1971) v bistvu protiinflacijski in da dopušča malo možnosti za nadaljnji razvoj ameriškega gospodarstva. Smo torej v razdobju varčevanja, ki se po Nixonovih napovedih nanaša več ali manj na vsa področja. a predvsem zadeva dve osnovni postavki ameriškega proračuna. Sem spadata financiranje državne o- 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 l■|n1l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I||I||||I||||||||||||||||||lll||||||||||||||||||||||||||||||II|1lllllll|||||||lIllllllll||||lllllllllllllllllllllllllllllMIUllllllllllllllllll PREDSEDNIK SP SOKOL A. TERČON NA OBČNEM ZBORU: Isti cilji, kot pri prosvetnem delu nas navdihujejo tudi v športu V soboto je bil v Nabrežini občni zbor ŠD Sokol, ki tvori skupno s PD l. Gruden enotno društvo. Predsednik Antek Terčon se je dotaknil bistvenih vprašanj tega agilnega društva in je dejal med drugim' Isti cilji svetnem delu, nas spodbujajo tudi pri športu. Začetni elan, ki je bil sad nepričakovanega uspeha na 9. športnih igrah in kampanilistične vneme, nam je omogočil, da smo zbrali lepo število mladink in mladincev ter postavili temelje športnemu društvu. Novinci na tem področju, smo se včasih lotili nepravih prijemov: večletno delo pa nam je dalo dovolj izkušenj, da danes lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost. V začetku smo ee kot trmasti otroci zaletavali v radikalne rešitve še tako težkih vprašanj. Če je bilo to sad neizkušenosti in je ra zunaj kazalo zaletavost, pa ne smemo po zabiti, da smo prav s tisto našo otročjo trmo zgradili igrišče, ki je v ponos vsej občini, dosegli smo tudi dobre tehnične rezultate in naenkrat smo se znašli v družbi velikanov z večletnimi izkušnjami in nam je skupni športni organ pre- skupne organizacije vseh slovenskih potreben in cenimo prizadevanje športnikov. ter dobro voljo SKGZ, ki je dala pobudo in obljubila nesebično pomoč taki športni zvezi, ki bi predstavljala vsa slovenska društva. Da, vi „„„ „^iii„ „„„ prijatelji, poudarjam slovenska ki nas vodijo pri pro- j , . , , — —ji—j. j..j: društva, kar na žalost postaja iz dneva v dan težje ločevati pravo slovensko od psevdo - slovenskega športnega društva. Prav to je eden od prvih problemov, ki bi jih moral ta skupni odbor, pa naj se imenuje že kakorkoli, rešiti. Drugo nič manj važno je vprašanje razvoja našega športa: kakovost ali množičnost? Treba bo najti pot, ki bo zadoščala obema zahtevama. Paziti pa bomo morali, da s tem ne oškodujemo prav tistih društev, ki skrbijo in bodo še skrbela za naraščaj. To je važno vprašanje, suj če ga ne bomo v najkrajšem času rešili, nam bodo konkurenčna italijanska društva pobrala vse najboljše sile. Na drugi strani, če no naš začetnik imel pred sabo zgled kakovostne ekipe postavljene na trdne temelje, ga bo to spodbujalo, da bo tudi sam skušal doseči kar naj- polnimi blagajnami. Kmalu smo se več> da bo tako lahko našel mesta zavedali, kako nam je tudi na v jej predstavniški ekipi vseh za-športnem področju potreben skupni Slovencev. Zelo važno je organ, kjer bomo lahko reševali j ^ vprašanje kadrov bodisi tehnič-skupne probleme, kjer bomo razjas- jh kot organizacijskih; saj se da- nevali nesoglasja in kjer bomo do _________ j____ ločevali skupne smernice za bodoč- Veliki tradicionalni pustni ples v soboto, 7. februarja na stadionu «1. maj* v Trstu. Od 21. ure do jutra bo igral orkester «THE ROBLES* Ob 24. uri bo nastopil orkester — Light show — « 5 FANS » S. D. UNION ODBOJKA nost. Bili smo vselej prisotni, ko je šlo za kako skupno pobudo, in vedno smo skušali prispevati svoj skromni delež, tudi če včasih nekoliko polemično, vedno pa v okviru notranje demokratične dialektike. Zavedamo se tudi danes, da nes dogaja, da nekatera društva imajo po več sposobnih organizatorjev in tehnikov, medtem ko druga životarijo prepuščena samim sebi. Te smernice bi nas morale še nadalje voditi pri našem delu in ves trud naj bo posvečen utrditvi »Zimski pokal prijateljstva* ŽENSKE: Bor — Bulevard 2:1 Breg — Bulevard 2:1 Partizan Reka — Bor 2:0 Pula — Zarja 2:1 Zarja — Partizan Poreč 2:0 b. b. MOŠKI: Partizan Reka — Breg 2:1 Partizan — Uljanik 2:0 Uljanik — Breg 2:0 - f c m i m Predsedstvo občnega zbora ŠD Sokol med poročilom predsednika Antka Terčona TAJNIK SOKOLA B. BREZIGAR: Ne govorimo le o ohranitvi ampak o izboljšanju položaja Tajnik ŠD Sokol, Bojan Brezigar je podal enotno poročilo za obe na-brežinski društvi, prosvetno in športno. Iz poročila smo povzeli odstavke, ki govore o športnem delo vanju nabrežinske mladine. Danes ocenjujemo enoletno delovanje SPD Igo Gruden in ŠD Sokol in dajemo tema organizacijama smernice za nadaljnjih 360 dni. O-benem pa je naša naloga, da ugotovimo, kako se naše društvo vključuje v slovenski zamejski prostor: končno pa moramo dati novemu društvenemu svetu smernice za bodoče delovanje. Naš občni zbor je namenjen, in to smo dolžni povedati, predvsem našim članom, torej tistim, ki so nas v preteklem letu podprli in so z nami sodelovali, ko sami nismo bili kos težavam, ki so se stalno pojavljale. ...Ženska odbojkarska ekipa nastopa še vedno v B ligi. Pred kratkim smo rešili najbolj pereč problem te ekipe; mesto trenerja je namreč sprejel prof. Sergij Veljak. Ostaja še problem prostorov za redne treninge in tekme. Upam da, in prepričan sem, da to ni le običajno upanje, da bo ta problem čimprej rešen. Končno pa ne moremo pozabiti našega mladega namiznoteniškega odseka, ki nam je celo leto nosil lovorike iz vseh važnejših tekmovanj v državi. Kot sem že omenil, sestavljajo ta odsek zelo mladi i-gralci, ki imajo pred seboj še lepo bodočnost. Tukaj je umestno, da se vprašamo, kateri so pravzaprav nameni našega društva. O tem vprašanju so si mnenja deljena. Do sedaj je namreč prevladovalo mnenje, da i-majo društva namen, da ohranijo pri življenju slovenski živelj. S to razlago pa se nikakor ne morem strinjati. V trenutku, ko govorimo o ohranitvi, že priznamo, da smo zapisani propadu. Naj ne bo torej govora o ohranitvi ampak o izboljšanju položaja, o razvoju. To mora biti vodilna ideja vsake slovenske organizacije, torej tudi vodilna ideja našega društva. S tem vprašanjem se mora baviti naš odbor in sploh vsi naši člani. To je edini smoter obstoja vseh slovenskih narodnoobrambnih organizacij. Mislim, da je naše društvo nekoliko privilegirano, ker je sestavljeno iz dveh navidezno popolnoma ločenih organizacij, ki delujeta na dveh različnih področjih. Dana nam je torej možnost, da vključujemo v svoje delovanje skoraj vse Slovence, le da jih kaj zanima. Možnosti dela, ki jih imajo na izbiro naši člani so namreč številne in raznolike. Tako združujemo v eni sami veliki organizaciji takorekoč ves slovenski živelj v naši vasi. Prav letos pa smo začeli izvajati sklep, ki je bil sprejet pred dvema letoma prav na našem občnem zboru. Začeli smo namreč vključevati v naše delovanje Slovence iz okoliš kih vasi in upam, da bomo v naj krajšem času znali povedati kaj res konkretnega. Tudi na to vprašanje bo moral nov odbor resno pomisliti. Vprašanje zase pa je odnos med štirimi faktorji, ki so za naše delovanje zelo važni. Poleg športa in prosvete gre še za mladino in za slovensko šolo. Že dalj časa iščemo najboljšo pot, kako vpeljati mladino v društveno delovanje. Sicer je res, da smo mi eno izmed redkih društev, pri katerem drži mladina pokonci takorekoč tri vogale, kljub temu pa zaznavamo pri določenih skupinah mladih neko odtujitev in nezanimanje za slovenska vprašanja. Temu je med drugim kriva tudi vzgoja, katere pa mi ne moremo spremeniti. Verjetno ne bom povedal nič novega, če rečem, da se mladina bolj zanima za športno delovanje. Zato smo tudi ustanovili športno društvo. Danes tej mladini ne moremo nuditi dosti, prepričani pa smo, da se bo čez leto dni stanje znatno izboljšalo. Naši današnji športniki tvorijo večino bodočih slovenskih voditeljev in je torej naša dolžnost, da jih vzgojimo v pravem slovenskem duhu. Dotaknil bi se rad še odnosov, ki jih ima naše društvo do okvirnih organizacij, v katere smo vključeni ali z njimi sodelujemo. Začel bi kar pri dveh vsedržavnih športnih zvezah, to je odbojkarsko in namiznoteniško. Vodilni organi teh dveh zvez se zanimajo za naše delovanje in nas cenijo kot zavedne Slovence. Isto velja za tekmovalce sorodnih italijanskih društev: naši športniki se stalno poslužujejo slovenskega jezika in nikoli jim ni nihče naredil kake opazke. Končno pa je bila lani sestavljena nova organizacija, katere glavni namen je bil organizirati 11. slovenske športne igre. Ta odbor je po zaključku SŠI nadaljeval z delovanjem in deluje še danes, čeprav ga nekatera društva iz nerazumljivih razlogov nočejo priznati. Kljub temu, da se nismo udeležili SŠI v celotni zasedbi, smo vedno primerno cenili delo tega odbora in mu še danes priznamo funkcijo tiste organizacije, ki je nastala iz potrebe po koordinaciji delovanja slovenskih zamejskih športnih društev. SMUČANJE V VELESLALOMU V SAURISU Velik uspeh Nadje Košute Na tekmovanju v veleslalomu v Saurisu je v nedeljo dosegla v nastopu za »nagrado Rinderpcck* izreden uspeh Nadja Košuta, tekmovalka SPDT. Med članicami je namreč osvojila presenetljivo prvo mesto, z naskokom več kot štirih sekund pred drugouvrščeno Cergo-ljcvo. Pri moških je Miran Dolhar zasedel 20. mesto, med ekipami pa je bilo SPDT sedmo. ABETONE, 2. — Francozinja Ingrid Lafforgue je zmagala v slalomu na mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju za pokal «Foemina». Lestvica: 1 I. Lafforgue (Fr.) 78”15 2. J. Nagel (ZDA) 79”10 3. D. Mathieux (Fr.) 79”17 4. B. Rauter (Av). 79"19 5. A. Proll (Av.) 79"62 Lestvica kombinacije 1 Nagel (ZDA) 18,01 2. Lafforgue (Fr.) 19,23 3 Clifford (Kan.) 23,86 4. Mathieux (Fr.) 25,51 5. Rauter (Av.) 32,51 Lestvica za svetovni pokal 1. Michele Jacot (Fr.) 151 točk 2. F. Mačehi (Fr.) 143 3. F. Steurer (Fr.) 110 4. J. Nagel (ZDA) 102 5. I. Lafforgue (Fr.) 96 6. B. Cochran (ZDA) 95 7. I. Mir (Fr.) 86 8. A. M. P rdi! (Av.) 80 9. B. Clifford (Kan.) 70 10. B. Rauter (Av.) 67 NOGOMET V nadaljevanju mladinskega mednarodnega nogometnega turnirja v Viareggiu so zabeležili te izide: Inter — Steaua do Dukla — Atalanta 1:0 Partizan Beograd — L.Vicenza 1:0 Bayern - Fiorentina 1:1 Bari - Brescia Fiorentina - Vicenza Inter - Roma Juventus ■ Sampdoria Lazio - Cagltarl Napoll - Torino Palermo - Bologna Verona . Milan Catania - Arczzo Genoa Ternana Livorno - Varese Trevlso - Monfaleone Ravenna - Anconitana KVOTE 13 — 120.400 lir 12 - 4.700 Ur 1 1 1 1 2 1 1 X 1 2 X 1 X brambe in istočasno krčenje finaf ciranja vesoljske ustanove NASA- Prvič po dolgih letih se je*P dilo, da bodo stroški za izvajanj socialnih in splošnih družbenih ,r-črtov presegli izdatke v vojne * mene. V tej zvezi omenjajo, ® znašajo predvideni izdatki za obrt® bo 73.600 milijonov dolarjev, V pomeni znižanje za 5.850 milil0, dolarjev v primerjavi s pr®i*j-nom, ki ga je lani predložil konlF su predsednik Johnson. Kje hj® ZDA poiskale vire za to občuj* znižanje izdatkov za obrambo? zovalci menijo, da bodo v novi politiki Nixonove uprave, teži k temu, da bi se znebila 1 veznosti v Vietnamu. Nekaj ®. kot 6 milijard dolarjev pa je j., raj le kapljica v morju visokih S® škov in bremen ZDA v Vietnam* V tej zvezi poudarjajo, da je V11 namska vojna stala ZDA v finaJJ nem letu 1968-1969 28.800 mibJ0^ dolarjev, letošnji strošek pa 23.200 milijonov dolarjev. Pneo'1,, vajo nadalje, da bo morda vs«^ letošnja raven teh stroškov P8® v prihodnjih letih za 17 ali 1® . lijard dolarjev in da se bo to ^ dobje zaključilo z vrnitvijo v movino okoli 115.000 ameriških jakov. V letošnjem proračunu pa se.J more ugotoviti, koliko bo še ' namska vojna stala nadalje a® ? ške države. Razne postavke v **jj zi s stroški te vojne so na®1* porazdeljene med razna poglavja ’ lotnega proračuna ter si zato mogoče ustvariti pravilne sli*c njihovi višini. Predsednik Nixon pa je s svojim letošnjim proračuno®^ miriti določene ameriške kroge P de pripravljenosti ameriških roženih sil na področju- obra® Sem spadajo razni načrti za pitev konvencionalnih oboro#®" sil. Kljub temu,, da se bodo a®1, ni stroški znižali za 3 milijar*., primerjavi s prejšnjim letom, ^ vendarle okrepili kopenske sik nakunom raket zemlja zrak zemlja - zemlja ter z izboljšaj kopenskih pomožnih postaj i® ^ nih strojev. Glede pomoči, ki jo bodo nudile državam na azijskem Pj. ročju (Južni Vietnam, Filipini, J' na Koreja, Laos in Tajska) P8' treba pripomniti, da se bo la L moč zvišala, in sicer od 362 milijonov dolarjev. Glede domačega načrta obb®?J S * * da bo znižala stroške za ve je Nixonova uprava skle^ nekaterih letal. Sem spadata *%j tipa «F-111*, in transportni 0 J »C-54*. V tej zvezi bodo p®® okoli 650 milijonov dolarjev. Kar pa se tiče protiraketna ( brambe, novi proračun predv® 1 490 milijonov dolarjev za nf, j nji razvoj omrežja «ABM». moral braniti velika mestna ^ dišča in del ameriških sil, ka ^ jo zaupana naloga strateškega tinapada. Novi proračun dol®, te obrambne sile 7.900 m) dolarjev, kar znaša 400 mihrjjj dolarjev več v primerjavi s P$ njim proračunom. Načrti Pree£ uZavzei ne kot podrejen tem-5nirint- enQkopraven, ponosen in narod pripadajoče mu človek družini svobodoljubnega kft čuda potem, če je še v času, njoi P° vsej slovenski zemlji di-Veljat jPatorjev teror in je še - - ukaz o kulturnem molku edimt ------------------ ječnij>en Primer v deželah, ki so Progin,pod tujčevo peto! — bila Veljka e7*1 obletnica smrti našega Oa Prešerna za kulturni praz- nik vsega slovenskega naroda! Danes poteka 25 let od dneva, ko je predsedstvo tedanjega Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta izdalo sledeči odlok: »Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, slovenskega književnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje*. Za nas Slovence izven meja matične domovine je ta kulturni praznik še posebnega pomena. Še vedno je med nami brez vsake potrebe preveč čuta manjvrednosti, preveč hlapčevskega duha, premalo narodnega ponosa. Naj bi zaključil z besedami, ki jih je prav nam namenil Oton Župančič ob proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda: »Spoštovati Prešerna-pesnika in Prešerna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo se tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenca in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje vemo in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas. Prešerna ljubiti pa se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo ir, vse narode brez hlapčevstva in po/iiževar.u; enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, kii govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva*. Potek proslave Do kraja zasedena dvorana Kulturnega doma, praznično vzdušje, monumentalna scena s stopniščem, ki se je od razsvetljenega lika Franceta Prešerna spuščalo proti občinstvu kot simbolična vez med veiikim pesnikom in narodom, to je bil edinstveno lep okvir nedeljske proslave Prešernovega dne — slovenskega kulturnega praznika, ki 50 ga letos prvič skupno priredile osrednje slovenske kultumo-prosvebne ustanove na Tržaškem: Slovensko gledališče, Slovenska prosvetna zveza, Slovenska prosveta in Glasbena matica. Celoten spored je bil skrbno sestavljen in usklajen po režiserski zamisli Adrijana Rustje in scenski zasnovi Demetrija Ceja. Ko je napovedovalka, članica SG Mira Sardočev a, s svojim toplim glasom napovedala prvo točko in to se je svetlobni snop pomaknil od nje do vrha stopnišča, kjer se je pojavil član SG Stane Starešinič, je dvorano prevzela slast občutka, da proslavljamo velik, za vse Slovence v domovini, zamejstvu in povsod, kjer živijo, pomemben dan, dan kn ob imenu nesmrtnega Prešerna simbolizira našo narodno in kulturno bitnost, dan ko nam je upravičeno Lahko toplo pri srcu, da smo kot majhen narod kulturno enakovreden velikim. Stane Starešinič je mojstrsko podal »Zdravljico*, ld je program bila, je in bo še dolgo. Bilo je, kot da bi se naravnost iz Prešernovega srca in misli izlival med občinstvo njegov verz, lahek, prijeten in globok, ko se je spuščal navzdol po stopnišču in se v napitnici ozri najprej na eno stran odra, k mladenkam, in nato na drugo k mladeničem in končno na vso dvorano, na vse, »kar nas dobrih je ljudi, ki v srcu dobro mislimo*. Sledil je slavnostni govor dr. Frana Tončiča (ki ga v celoti objavljamo z začetkom na prvi strani), nato pa se je predstavil prvi solisit-pevec basist Ivan Sancin in ob klavirski spremljavi Neve Mer ak-Corrado zapel Prešernovo «Pevcu» v uglasbitvi Josipa Micbla in Prelovčevo «So še rož’-oe*. Prijetno se je razlival njegov globok, čustveno oblikovan in mehko barvit glas po dvorani, ki je spontano zaploskala v priznanje pevcu in spremljevalki. Članica SG Zlata Rodoškova je z. enostavnostjo, ki jo zahteva Prešernov verz podala »Mokrocvete-če rožce poezije*, nato pa se je predstavil prvi od obeh nastopajočih zborov, sveioivanski mešana pevski zbor, včlanjen v Zvezo cer-kvenah pevskih zborov na Tržaškem in pod vodstvom Nade Žer-jalove zapel Fieišmamovo »Luna sije* in Venturinijevo «Momar». Lepo, milo in g.asovno uravnovešeno je donela naša pesem. Prekinil jo je Stane Raztresen z dinamično in plastično recitacijo Prešernovega «Ribiča*, nato pa se je spet sprostila s Ferjančičevo «Tone sonce, tone*, Adamičevo »Nocoj se mri je sanjalo* in Foer V Levo »Naše gore*. Zbor, ki razpolaga z nenavadno lepimi ženskimi glasovi in mehkimi, čeprav malice premalošteviCnimi basi, vodi Nadia Žerjalova z delikatno kretjo in čustvenim oblikovanjem, ki prihaja najlepše do veljave v pianissimilh in v srednjih glasovnih višinah. Vsekakor je njegova največja odlika v ubranosti glasovnih skupin. Drugi del sporeda je začel drugi od obeh nastopajočih zborov, moški zbor «Vasilij Mirk* s Pro-seka-Kontovela, ki je včlanjen v Slovensko prosvetno zvezo. Najprej je zapel Maksa Pirnika »Smrt v Brdih*, nato Srebotnjakom »Kolono* in še Markovo »Ka-triea*. S partizansko umetno pesmijo, tisto, ki oživlja čas in duha. ko ,ie naš narod v narodnoosvobodilnem boju najbolj prepričljivo uresničeval v »Zdravljici* 'izražen narodni program, se je celotna proslava idealno povezala s 25-letnico osvoboditve. Proseško-k< »ntovelski pevci jo znajo pod izkušenim vodstvom Ote zapeti z zanosom in tudi drama- S ' ' ■ J ■: « ;■? . j. ///-p ->' ' ' V/ ■' '' ■ * • / Ivan Sancin tičnim glasovnim izrazom, kot to zahtevata »Smrt v Brdih* in »Koloma*, pesmi, ki živo opevata pre-tresljivost umiranja za domovino in uporno premagovanje naporov med dolgimi partizanskimi pohodi. V »Katrici* pa se je sprostila zbonova interprelacijska dognanost m glasovna barvitost, kot jo zahteva slovenska narodna pesem. Član SG Jožko Lukeš je z lepo dikcijo in smiselnim prcdnašanjem prečkal Prešernovo »Pismo star-šem», nato pa se je predstavila sopranistka Ljuba Berce-K s atova in oh klavirski spremljavi Neve Merlak-Co rrado zapela Prešernovo »Nezakonska mati* v Vil- harjevi uglasbitvi, ter Simonitijevo «Talcem*. Obe pesmi je podala z lepo oblikovanim glasom, prijetno zvenečim zlasti v srednjih višinah im polnim čustvenim podoživljanjem, ki je ob Simonitijevih »Talcih* stisnilo srca. Tudi tokrat .je bila klavirska spremljava mojstrsko diskretna. Zbor «Vasilij Mirk* je zapel še beneško narodno v Orlovi priredbi »Oj, Božime*, s katero se je simbolično tudi ta najbolj nesrečna zamejska slovenska deže-bca vključila v praznovanje, ter Simonitijevo »Podgorski mornarji*. Zaradi svojega zanosa in melodičnosti je izzvala tolikšno navdušenje, da jo je moral zbor ponoviti. članica SG Leli Nakrstova je z iskrivim recitoaoijskiim smislom po- dala Prešernovo romanco »Turjaška Rozamunda*, nakar je zbor z Vrabčevo »Zdravljico*, ki jo je prav tako moral ponoviti in med katero je občinstvo instinktivno vsakokrat združilo svoj aplavz z napitnico slovenstvu in bratstvu nad narodu vsega sveta, zaključil to res lepo in uspelo proslavo, ki je ogrela vse tako zaradi umetniške ravni izvajanega sporeda kot zaradi skupne izvedbe. Neuradno se je slavje nadaljevalo potem še v baru Kulturnega doma, kjer so se zbrali vsi nastopajoči in kjer sta si narodna in partizanska pesem obeh zborov podali roko ob zadovoljnih komentarjih in željah za bodoče proslave slovenskega kulturnega praznika. j. k- Pevski zbor »Vasilij Mirka s Proseka in Kontovela AKTUALNO DANES, V DOBI MOTORIZACIJE Kaj je proces staranja in kakšni so njega znaki Nekateri svetujejo, da naj bi človek avtomobil prodal in ponovno sedel na kolo ■ Debelost le otežkoča življenje Proces staranja je normalen fiziološki pojav, ki ga sp.emlja-jo spremembe velikosti, obuike, sestave in funkcij celice ter ciganov. Razvija se lahko normalno, pospešeno ali upočasnjeno, pod vp;ivom bolezni pa je lahko tudi patološka. btaranje povzroči, da otrdijo žile, njihova gibkost se zmanjša, rezudtai pa je povišan krvni pritisk in slabše oskrbovanje tkiv s krvjo. Zaradi alkohola in tobaka nam prezgodaj sive lasje. Vzrok pospešenega procesa staranja, če ne upoštevamo raznih bolezni, so v sodobnem življenju predvsem napetost in razdraženost živčnega sistema, čustvena vznemirjenost, psihični pr,tiski, pretirana poraba alkohola in tobaka, motnje v higiensko-fiziološkem načinu življenja, dela in počitka, sedenje, delo, pri katere-rem se ne gibljemo dovolj ter čezmerna hrana in zamaščenost. Obenem s staranjem se zmanjšujejo naši refleksi in sposobnost delovanja v hitrem ritmu. Slabita koordinacija in ritmičnost gibov, masa mišic se manjša (atrofira), če pa zmanjšamo še fizično aktivnost, Ve ta proces še hitrejši. Na temelju dosedanjih raziskav pri večjem številu različno starih ljudi so strokovnjaki dobili krivulje, ki označujejo fazične in psihične spremembe med staranjem. Moč mišic raste približno do 30. leta starosti, potem pa postopno pada. Zmožnost opravljanja težkega in hitrega dela se prav tako veča do 30. leta, ko se začne polagoma manjšati. Teesna višina in višina od izpod pasu navzgor se manjšata medtem ko teža do 40. aii 50. leta raste, nato pa se manjša. Obseg mišic pri moškem se začne zmanjševati po 40. letu starosti. Od 30. leta naprej budi vid in sluh nista več tako ostra. Razni psihomotorični in psihološki testi kažejo, da do 40. leta, ostrina upada počasi, potem pa z leti vse hitreje Poudariti je treba, da so to poprečne spremembe skupne ljudi, medtem ko so spremembe pri posameznikih še bolj skrajne, kar je odvisno predvsem od grajeno-sti, telesnih vaj in drugih dejavnikov. Iz vsakdanjega življenja vemo, da je veliko športnikov in nasiploh ljudi, ki se ukvarjajo s športom, obranilo svoje športne in delovne sposobnosti še do pozne starosti (na prmer znam nogometaš Maithevvs). Debelost pospešuje staranje, kako naj torej to preprečimo? Ta problem sodobnega življenja postaja vse boj zdravstveni problem. Govora je samo o debelosti zdravih, normalnih ljudi. Ti se redijo zato, ker porabijo premalo svojih energij, in sicer zaradi tega, ker tako p.i delu kot v prostem času povečini sede. Ko sedi, porabi odrasel človek 1,5 kalorij« v minuti, med hojo trikrat več, ko pa se vozi s kolesom, celo petkrat do šestkrat več. Vendar, kljub temu, da ljudje danes porabijo s telesnim gibanjem malo svojih energij, pojedo običajno hrane s preveliko količino kalorične vrednosti. Da debeli ljudje umirajo prezgodaj, so že zdavna ugotovile tudi zavarovalnice. Neka zavarovalna družba v ZDA je na primer statistično odkrila, da se pri moških od 15 do 35 leta starosti, ki so do 20 odstotkov težji; kakor bi morali biti, smrtnost poveča za 31 odst. Drvar ima zdravo srce, znanstvenik pa prezgodaj umre. Toda sistematične vaje ohranjajo starejšim ljudem še dolga leta okretnost, moč in vzdržljivost, boljše delovanje celotnega gibalnega, krvnega in dihalnega sistema. Raziskave so v mnogih državah pokazale, da pri športnikih, ki redno vadijo, ni niti sledu o sklerozi ožilja, medtem ko je med drugače zdravimi ljudmi, ki pa se ne ukvarjajo s športom, ta bolezen zelo pogosta. Ko so v Angliji primerjali, kdo vse umre za srčnim infarktom, so vzeli za primerjavo voznike in sprevodnike ter pismonoše in poštne uslužbence, ki delajo pri pašnih okencih. Pokazalo se je, da je smrtnost med ljudmi, ki delajo fizično, veliko manjša. Prav tako kaže statistika, da je smrtnost zaradi srčnega infarkta med starejšimi ljudmi, ki opravljajo lažja fizična dela, dvakrat pogostejša kot med onimi, ld opravljajo zelo težka fizična dela. Ugotovljeno je tudi pomembno dejitro, da ni smrtnost zaradi ooolenj srčnega sisema nič manjša ah večja med ljudmi, ki so se prej ukvarjali s športom, kot med tistimi, ki se z njim niso niko.i ukvarjali. Tudi med častniki v vojski se občutno vtča število nenadnih smrti Običa.inn kot posledica skleroze ožilja ali srčnega infarkta. Telesna kondicija častnikov zaostaja za kondicijo vojakov. Vsi j testi telesnih sposobnosti, v kate- ; re so vključeni zgibi, teki, skoki j itd., pričajo o tem, da telesna I kondicija vojaških starešin zače- | njia upadati že od 25 leta starosti | naprej Toda pokazalo se je ob- enem tudi to, da se že po dveh mesecih sistematičnih vaj stanje občumo popravi in se telesna kondicija izboljša v vseh pogledih, to pa predvsem pri ljudeh srednjih let, to se pravi med 40 in 50 letom starosti. Tako se na primer vzdržljivost srčnega sistema za prenašanje težkih telesnih naporov v la Kem primeru pri ljudeh omenjene starosti lahko dvigne kar za 16 odst., tako da u-tegne- po standardni lestvici step-testa od poprečne ocene »dobro* pretiti celo na poprečno oceno «odločno». Na vsak način pa so telesne vaje in sistematična rekreacija sestavni del prizadevanj za vse, ki si žele ohranita oziroma podaljšati telesne m umske ciefovne sposobnosti, obvarovati in utrditi zdravje ter upočasniti normalni proces staranja."4 - SODELOVALI BODO PRI »KRAŠKEM PUSTU 70» Poreklo kurentov s Ptujskega polja Iz mitološkega lika se je razvila pustna šema Gruča kurentov iz vasi Markovci Ptuju Kakor smo že zapisali, so priprave za letošnji t. j. za »Kraški pust 70» v polnem teku. Vrh tega, da se bo povorke udeležita najmanj dvanajst vozov, da bo sode- ’ .......................... Sveioivanski mešani pevski zbor OVEN (od 21.3 do 20.4) Potovanje, ki se nanj pripravljate, odložite za kasneje. Potrebni ste več duhovnega razvedrila. BIK (od 21.4 do 20.5) Preveč dolgov ste si naprtili na pleča, zdaj bi jih morali čimprej poravnati. Razdrto staro prijateljstvo. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6) Do svojih korektnih tekmecev se tudi sami vedite korektno. Prejeli boste vest, ki vas bo vzradostila. RAK (od 22.6 do 22.7) Prvi del programa niste težko izpolnili, z drugim ne bo tako lahko Z drago i>sebo boste danes doživeli iveizmer-no srečo. LEV (od 23.7 do 23.8) Zasluženo priznanje, ki ga pričakujete, ne bo izostalo. Ne sodite preblago nekega opravljivca, ker tega ne zaslu ži. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Večni prepiri z nekim sodelavcem vam vežejo roke, uredite že enkrat to zadevo. Ne tvegajte preveč v ljubezni. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Z dobro premišljenim, bliskovitim u-krepom boste popolnoma zmedli svoje nasprotnike. Navdušen sprejem prijatelja. ŠKORPIJON (od 25.10. do 22.11.) Finančne težkoče naj vam nikakor ne preprečijo izpolnitve neke obveznosti Besedni spopad z nekim sorodnikom. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Če ne boste oprezni, bi utegnili danes izgubiti, kar ste si včeraj težko pridobili. Redko zadoščenje KOZOROG (od 22.12 do 20.1.) Pripravljeni bodite na nepredvideno preizkušnjo. Pod plastjo pepela še vedno tli iskra stare ljubezni. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Skle nili boste izvršeno kupčijo, s katero si boste finančno aobro opomogli. Ne precenjujte svojih ljubezenskih izknšffij. RIBI (od 20.2. do 20 3.) Vabljeni boste na sprejem, ki bo imel poleg družabnega tudi velik postaven pomen. Znatno boste pripomogli do sreče dveh srca. TOREK, 3. FEBRUARJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 mo v. narodne; 12.00 «Pratika»; 12.15 Za vsakega nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Ca-samassima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost m prire-reditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojejo; 19.19 Slovenske balade in romance; 19.45 Zbor iz Rupe; 20.00 Šport; 20 35 Iz Verdijevega »Falstaffa*, 21.05 Pogled za kulise; 22.50 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Simf. koncert; 17.05 Kronika ■n s iv. cikat. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10 00, 12.30, 14.00, 14 30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro pu-tro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Knjiga za otroke na počitnicah; 8.30 Operne arije; 9.00 Glasbeni tris; 9.30 Plošče; 10.15 Prisluhnimo jim: 10.45 Poje R. Mazzoni; 11.00 Simf. orkester; 11.30 Havajske kitare; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Melodije; 16.20 Poje S. Mancini; 16.30 Za mlade poslušalce; 17 10 Melodije; 17.30 Trža- llt PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: Smetana, Martinu, Dvorak; 11.15 So dobna ital. glasba; 11.40 Baročne kantade; 12.20 Puccinijeve skladbe; 13.05 Na sporedu sta Chopin in Schumann; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.10 Angleščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Zgodovina mamil; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Rege-rjeve klavirske skladbe; 21.30 Sodobna glasba FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Casella: Concerto romano: 9.40 Plošče resne glasne; 10.20 Vzporedna glasba; 12.30 Operna glasba; 13.30 Portret avtorja; 14.10 Mozartov Trio, K 542; 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 9.05 Radijska šola; 9.35 Ansambel Sossa Trio Franka; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Zamišljene in nagajive; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam..., 14.05 Glasba mladih; 14.25 Plesni orkester; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Iz Puccinijeve «Tosce»; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Beethovnova dela; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek nasvidenje!; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč otroci!; 19.15 Ansambel ški trio »Ars nova, 18.00 in 19.30 škoberne; 20.00 Prodajalna meta Prenos RL; 19.00 Poje Robertino; 22.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Glasbeni spored; 8.30 Jutranja pesmi; 9.30 Pisan glasbeni spored; 12.38 Iz dneva v dan; 13.15 Program s Celentanom; 14.16 Pisan spored za popoldne; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Program za mladino; 18.00 Dogodki in kronike; 19.05 Plošče; 20.15 Saint-Saens: »Šanson in Dalila*; dij; 20.30 Stoppard: »Albe. v most*; 21.30 Lahka glasba; 22.15 Jug. glasba; 23.05 I. Babel: Rdeča konjenica; 23.15 Stav. pevci za bavne glasbe; 23.40 Godala v noči. ITAL TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Risani filmi; 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mla dino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Veliki znanstveniki: Rostand; 19.45 22 40 Orkester Ceraglioli; 22.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 Anketno gledališče; 23.10 Dnevnik. Zdravnikovo mnenje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 9.00 Pisan spored; 10.00 Trezzini: »Fantastični Berlioz; 10.15 Poje R. Kr a tulilo; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Glasbeno govorni spored; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.03 Poljudna enciklopedija; 16.00 Pisan glasbeni spored; 17.35 Enotni razred; 19.05 Stare ih nove pesmi; 20.10 Glasbeni kvizi; 21.00 Kronike juga; 21.40 Orkester; 22.10 Srečanje z Lisztom; 22.43 Radijska priredba. II KANAL 19.00 Nemščina: 21.00 Dnevnik; 21.15 Sicilija; 22.40 TV film: »Ai grandi magazzini.v JUG TELEVIZIJA 20 00. 23.00 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec: 17.15 Veselje v glasbi; 18.15 Obzornik; 18.30 Glas bena oddaja; 19.00 Mozaik; 19.05 Tehnika mrežnega planiranja; 19.30 Človek v vozilu; 20.35 Ljubimci — franc. film. 22.05 Kaj je orkestracija. tavalo več godb, da se pripravlja več skupin, da obljubljajo obisk iz vseh krajev, tudi iz bližnje a Ptujskem polju pravijo korent, toda že prej smo rekli, da imamo Slovenci mitološki lik — Kurenta in zato tudi kurentu s Ptujskega in Dravskega polja pravilno rečemo le kurent. Kurent je fantastični pustni lik: Na glavi ima zelo visoko kapo z rogovi ld so napravljena iz palic, ovitih s kožo. Kurenti imajo tudi zeta velika pernata ušesa, na rogovih pa ovitih zeta ve.iko pisanih trakov. To je gornji del oble ke, oziroma to je glava kurenta Kurent ima na sebi narobe obrnjen kožuh, tako da je ovčja volna na zunanji sirani. Okoli pasu pa ime verigo, s kajiero je govedo prive zano za jasli i:n na tej veriga je nanizanih veliko kravjih zvoncev. Čim večji so ti zvond in čim bodj ubrani so njihovi glasovi, tem po membnejši je kurent. Kurent ime dalge aii visoke nogavice v pasa nih bairvah. Te mu je spletlo de kle ali mati, seveda iz domače volne Kurent nosi v roki »ježevko*, to se pravi debelejšo psico, ld ima na koncu ovito jež era kožo, s ka 1 tetro se kurent brani ali preganja otroke in dekleta. Pustne šeme in pustne maske so nekoč s užita tudi tajnim moškim ali fantovskim družbam pri verskih obredih in so predstavljale duhove pokojnih prednikov. Ti du hovi so morali vsekakor vzbujati strah in grozo, hkrati pa so imeli nalogo, zavarovati živeče potom ce pred nesrečami, družini, vas ali deželi pa prinesti dobro letino in živino obvarovati pred boleznimi in uroki. Te naloge so pripisovali tudi kurentom, ld s svojim pošastnim videzem, z zvonjenjem s kravjimi zvonci ter z «ježevko» še danes vzbujajo strah, rekli bi grozo. Danes hodijo kurenti od vas« do vasi v gručah in obiskujejo domove, kjer jim gospodinje dajo kaj za v koš, gospodar pa kaj za splak« ivanje grla. Dekleta tekmujejo med seboj v tem, da dajo »svojim* kurentom rute oziroma žepne robčke, ki bi jih moral kurent nositi prišite na sebi. Čim več takih robčkov kurent ima, tem več velja. Seveda ni lahko o pustnih dneh ves dan tekati od hiše do hiše in od vasi do vasi, ko pa ima kurent na sebi ovčji kožuh in kravjo ve rigo z nizom kravjih zvoncev na sebi. Toda fantje s Ptujskega in Dravskega polja se za te dni tako izvežfoajo, saj že cela dva tedna prej vsak večer tekajo okrog po vaseh in s svojmi kravljimi zvonci najavljajo pusta. Danes kurenti naiavljajo pusta, nekoč, pred sto let ji, so kurenti najavljali spomlad. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 4,5, najmižja 0,8, ob 19. uri 3,8 stop., zračni tilak 1015,3 stalen, vlaga 51 odst., veter 8 km/h zahodni, nebo po-oblačeno, morje skoro mlirno, temperatura morja 8,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 3. februarja BLAŽ Sonce vzide ob 7.25 ln zatone d> 17.13 — Dolžina dneva 9.48 — M-na vzide ob 5.29 in zatone ob 13.# Jutri, SREDA, 4. lebruarja BOJANA SEJA DEŽELNEGA SVETA Večina zavrnila resolucij« KPI in PSIUP o prilagoditvi statuta Delavskih zadrug Predlagatelji resolucije so zahtevali, naj se statut DZ uskladi z za-tonskimi predpisi o zadružništvu . Odgovori na vprašanja svetovalcev Na včerajšnja seji deželnega sveta so bili na vrsti samo odgovori na vprašanja in interpelacije svetoval cev in razprava o resoluciji svetovalcev Bacicchija in Cuffara (KPI) in Bettolija (PSIUP) z zahtevo po prilagoditvi statuta Delavskih zadrug sedanji zakonodaji o zadruž ništvu. Ta razprava je bila precej burna, saj je vprašanje zelo kočljivo, ker je povezano še s časi fašizma, ko so proglasili Delavske zadruge (z namenom, da bi se jih dokončno polastili) za tako imenovam «ente morale*, kar so še zmeraj. Temu pa se res ne smemo čuditi, saj je v javnem življenju še mnogo fašističnih usedlin in odcedkov. Res je, da so se zadruge (oziroma njihov upravni svet) nekoliko demokratizirale, res pa je tudi, da niso v rokah samih članov, kot bi morale biti, marveč odloča o njih na primer tudi predstavnik Banca Na-zionale del Lavoro. Omenjena resolucija ugotavlja najprej, da je treba Delavske zadruge vrniti članom. Nadalje pravi, da bi lahko na podlagi uresničenja napotil pravnega urada dežele, ki sc našle izraz v pismu odbornika Va-risca upravnemu svetu zadrug, o-mogočili odstranitev nasilnega dejanja fašističnega režima iz leta 1935, ki je odvzel zadruge delavcem, ka teri so jih ustanovili s tolikšnimi žrtvami. Ker je predsednik Berzanti s pismom, vsebujočim neprepričljive ar gumente, skušal zanikati stališče, ki ga je prej izrekel odbornik, pooblaščen za obravnavanje zadružnih vprašanj, obvezuje resolucija predsednika deželnega odbora, da se odreče svojemu stališču ter da dopusti, da se prejšnji napotki odbornika Varisca v celoti uresničijo, tako da bi Delavske zadruge prila godile ustanovno listino ter njihov statut veljavnim državnim zakonom o zadružništvu. V imenu predlagateljev je orisal resolucijo komunist Cuffaro. Rekel je, da izvira vsa ta razprava iz spora med odbornikom za zadružništvo Variscom, ki je najprej poslal upravnemu svetu Delavskih zadrug pismo, v katerem mu je sporočil, naj prilagodi statut sedanji zakonodaji o zadružništvu, ter predsednikom Berzantijem, ki je poslal pod pritiskom določenih političnih sil pismo z drugačnim stališčem, ki je dejansko zanikalo odbornikovo Da gre za politične vplive, dokazu je že dejstvo, da so na primer o imenovanju predsednika zadrug razpravljali med pogajanji o »preveritvi* programa leve sredine, to je na docela nepristojnem mestu, ker si pač te stranke po svoji volji de lijo razna predstavniška mesta ter se na primer v tem primeru sploh ne ozirajo na želje in voljo članov. Zatem je govoril o zgodovini De lavskih zadrug ter dejal, da so jih fašisti proglasili za »moralno ustanovo* samo zato, da so jim vsilili predsednika s črno srajco Zato ne bi smeli sedaj sprejeti te dediščine fašizma. Za njim je spregovoril demokristjan Coloni, ki je rekel, da se je položaj v upravnem svetu, to je v vodstvu Delavskih zadrug precej izboljšal ter da daje sedanja »for mula vodstva* dobre rezultate. V upravnem svetu so v večini demokratično izvoljeni predstavniki čla nov ali krajevnih ustanov. Javni poseg v zadruge da ni škodljiv, ker se izvaja na demokratični podlagi. Gefter Wondrich (MSI) je napo vedal, da se bo njegova skupina vzdržala pri glasovanju ter dodal, da Delavske zadruge ne pomagajo zbijati cen, češ da so nekatera živila v njih še dražja kot v za sebnih trgovinah. Za njim je na kratko spregovoril Morpurgo (PLI), nato pa Bettoli (PSIUP), ki je rekel, da je tu zelo preprosta izbira ali se vrnejo zadruge članom, ali pa se ohrani sedanji statut. Na koncu je dejal, da bi moral odbor nik Varisco, če hoče biti dosleden, odstopiti z odborniškega mesta, če večina ne sprejme resolucije. Pittoni (PSI) je dejal, da se na bi smelo vprašanje zadrug mešati s politiko ter da bi morale biti zadruge popolnoma avtonomne od strank, to je docela v rokah čla nov. Res je, da se o zadrugah že dolgo razpravlja v strankah «toda s tem se je začelo že leta 1945*. Socialisti so načelno za to, da se zadruge še boli demokratizirajo v pričakovanju, da se stvar uredi v vsedržavnem okviru z novim zakonom. Za sedaj je bil sprejet kompromis. Na koncu je dejal, da morajo služiti zadruge pobijanju cen. ker se ne smeje zaradi višanja cen ogražati pridobitve »vroče sindikalne jeseni*. Sledil je odgovor odbornika Varisca, ki je pojasnil, da ne gre za dejansko razliko med njim in Berzantijem, češ da so stvar šele prouče vali s pravne plati in kasneje ugotovili, da se ni moč izogniti poseb nim zakonskim predpisom, po ka terih so bile zadruge proglašene za »moralno ustanovo* ter da se je njegovo pismo nanašalo le na splošen zakon o zadrugah, medtem ko veljajo za naše Delavske zadru gre posebni predpisi. Zaradi tega ne more odbor sprejeti resolucije Komunist Bacicchi je odgovoril na odbornikove argumente, jih od ločno zavrnil in mu očital nedoslerl nost. Sledilo je glasovanje. Za resolucijo so glasovali komunisti in socialni proletarci, proti svetovalci KD, PSI in PRI, svetovalci PLI, MF in en socialist (De Carli) pa so se vzdržali. Med drugim so odborniki odgovorili na vprašanja o obsegu gripe v Trstu, o predpisih za zaščito delavcev na delu v podjetju Total v Trstu, o okrepitvi turizma v miljski občini, o predoru pod prelazom Monte Croce Carnico (Ploecken Pass) itd., k čemur se bomo še povrnili. OB PREŠERNOVI PROSLAVI Sprejem na generalnem konzulatu SFRJ Jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina je vče- raj popoldne priredil v prostorih generalnega konzulata SFRJ sprejem za predstavnike štirih osrednjih slovenskih kulturnih in prosvetnih ustanov in organizacij na Tržaškem ter za tiste člane teh ustanov, ki so sodelovali na nedeljski enotni Prešernovi proslavi v Trstu. Med udeleženci sprejema so bili slavnostni govornik na proslavi dr. Frane Tončič, vodilni predstavniki upravnega sveta in umetniškega vodstva Slovenskega gledališča ter nastopajoči slovenski gledališki umetniki, Glasbene matice, Slovenske prosvete in Slovenske prosvetne zveze, dirigenta obeh zborov in drugi. Sprejem, kateremu so poleg gen. konzula inž. Tepine prisostvovali tudi konzula Zlatko Vidas in Drago Žvab ter član konzulata Saša Gruden, je potekel v prijetnem vzdušju in razpoloženju. SKLEP POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI 7. marca izredni kongres tržaške federacije PSI v Člani pokraj. komiteja PSI so upoštevali zahtevo članstva v sekcijah Kongres bo pripravila paritetna komisija - Vprašanje članstva PSI čez mesec dni, se pravi 7. marca, bo v Trstu sklican izredni kongres tržaške federacije socialistične stranke. Tako je na včerajšnji seji sklenilo pokrajinsko vodstvo PSI, zbrano na sedežu v Ul. Mazzini, kjer je zasedalo do poznega večera. Sklep je pokrajinsko vodstvo sprejelo na zahtevo leve struje ter skupine njenih članov, ki so se zbrali okoli dosedanjega tajnika federacije GiamnAja Giuricina. Poleg tega pa so se za kongres izrazili člani stranke na sekcijskih sestankih, ki so nepretrgoma potekali v zadnjih tednih in na katerih je prišla do izraza težnja, da se težave v sedanjem vodstvu, delna posledica socialdemokratskega razkola, premostijo na pokrajinskem kongresu, z obnovitvijo vodstvenih organov, v katerih je večina članov bila kooptirana takoj po izstopu socialdemokratov. Večinska struja, v kateri so poleg pristašev vsedržavnega tajnika PSI De Martina tudi člani Manci- Niiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V PRETEKLEM LETU 1969 Plodno delo tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske zbornice Sodelovanje na sestankih, razgovorih in sejmih - V ospredju skrb za mejne sporazume je v lanskem letu opravila živahno in pomembno delo, pri čemer so prispevali vsi člani, predvsem pa vocttlnd odbor s predsednikom dr. Latoovichem, podpredsednike«! S. Boletom in tajnikom dr. Mau-relom na čelu. Delegacija se je udeležila vsakoletnega zasedanja italijansko-jugo-slovanske in jugoslovanske italijanske zbornice v Milanu, na katerem je bilo prisotno tudi jugoslovansko ministrsko odposlanstvo, na poti iz Beograda v Rom. V Rimu je bil Tržaška delegacija itali jansko- namreč takoj za tem sestanek me jugoslovanske trgovinske zbornice šanega odbora za izvajanje itali- - -----"--- *i—J' jansko-jugoslovanskih sporazumov. Ob tej priliki so tržaški gospodarstveniki poudarili koristrfost avtonomnih računov in nujnost razširitve ustreznih carinskih olajšav v korist obeh partnerjev. Kakor vsako leto, je delegacija v okviru jugoslovanskega dneva na tržaškem velesejmu tudi lani pripravila v sodelovanju s trgovinsko zbornico strokovno srečanje o skupnih gospodarskih problemih, ki so se ga udeležili člani konzularnega zbora ter zastopniki gospodarskih zbornic iz Slovenije in Hrvatske, dalje zastopniki reške gospodarske zbornice, jugoslovansko-italijanske zbornice iz Beograda, bančni izvedenci, predstavniki tiska ter številni gospodarstveniki iz Italije in Jugoslavije. Podobno srečanje, ki pa je bilo še pomembnejše zaradi prisotnosti italijanskega in jugoslovanskega ministra za zunanjo trgovino, je bilo na pobudo jugoslovansko-ita-lijanske zbornice v času jesenskega velesejma v Zagrebu. Tudi tega zasedanja se je naša delegacija primemo udeležila, kakor je bila prisotna tudi na odprtju ljubljanskega sejma »Alpe Adria«. Kakor j ZA SOBOTNI JUBILEJNI j NOVINARSKI PLES V KULTURNEM DOMU je na razpolago še nekaj miz. ♦ Vabila dobite pri urednikih «Primorskega dnevnika* nljeve in Giolittijeve struje, se Je na zadnjih sekcijskih sestankih, na katerih so razpravljali o možnosti sklicanja pokrajinskega kongresa, vzdržala glasovanja. Na včerajšnji seji pa je bil sklep sprejet soglasno člani socialističnega vodstva so sprejeli tudi sklep, da se do kongresa imenuje paritetna komisija, ki bo skrbela za pripravo kongresa, preverjanje poverilnic sekcijskih delegatov in pod. Komisijo bodo predvidoma sestavljali predstavniki štirih struj, ni pa izključeno, da se bo medtem pojavila še peta struja, iz vrst pripadnikov bivše struje posl. Giolittija. Bistveno tehnično vprašanje, s katerim se trenutno ubadajo v tržaškem socialističnem vodstvu, zadeva članstvo, oz. vprašanje, kdo ima pravico do glasovanja na kongresu. Gre za to, kar so pripadniki večinske (Pittonijeve) skupine oporekali levici in Giuricinu že na prvi pokrajinski seji, ko je bdi postavljen predlog o sklicanju izrednega kongresa, članstvo tržaške federacije PSI številčno še ni natančno opredeljeno. Večina članov je verjetno že obnovila letošnje izkaznice PSI, so pa tudi taki, ki imajo lanske strankine izkaznice združene stranke PSI-PSDI. Kakšen odnos naj ima kongres do teh članov? So to člani stare združene stranke, socialdemokrati ali le socialisti, ki so porabili obnoviti svojo izkaznico in bi to storili v najkrajšem času? Vse kaže, da je vodstvo tržaške PSI do teh članov odprto, obenem pa bo pazilo, da bi na sekcijskih kongresih ne glasovali pripadniki PSU. iimitiMfiiiiiiiiiimiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiinnuiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinmiimiimiinumiiiniiii SINDIKALNE VESTI Jutri protestni sprevod nameščencev Lucky Shoe Sporazum o obnovitvi delovne pogodbe uslužbencev pristaniške ustanove Sindikalni predstavniki Tomasel-lijeva (CGIL), Dolgan (CISL) in Dessenibus (CCdL) so na skupščini delavk in delavcev tovarne Lu-cky Shoe poročali o svojem posredovanju pri pristojnih odbornikih na deželi in občini za ohranitev delovnih mest. Soglasno so sklenili, da pojdejo jutri popoldne v protestnem sprevodu po mestu. Kot je znano, bodo 12. t. m. tovarno zaprli, če ne bodo našli zanjo takojšnje rešitve. Zavod za socialno zavarovanje INPS Je namreč zahteval stečaj podejtja, ki mu dolguje okrog 300 milijonov lir za neplačane socialne prispevke, če se bo to zgodilo, ostane 500 delavk in delavcev brez dela. Sindikalne organizacije pristaniških delavcev sporočajo, da je vodstveni odbor avtonomne ustanove tržaškega pristanišča odobril točke za obnovitev delavne pogodbe ustanove, o katerih" so razpravljali notranji odbor osebja, vodstvp ustanove in sindikalne organizacije te stroke. Preden bo sklep uveljavljen, ga morajo dokončno odobriti ministrski organi, ki jih predvideva ustanovni zakon o pristaniški u. stanovi. Zvezne organizacije pozorno sledijo tej končni fazi ter bodo storile vse, da se stvar ugodno reši. Sindikalne organizacije opozarjajo pri tem, da so uslužbenci pokazali v tem sporu veliko zmernost in čut ra odgovornost, saj ni zaradi tega nič trpela dejavnost v pristanišču Zato izražajo željo, da bodo tudi osrednji birokratski organi poskrbeli, da bo pogodba dokončno sprejeta, tako da ne bodo delavci prisiljeni stopiti v borbo za obrambo svojih pravic. Dva ranj’ena pri prometnih nesrečah Včeraj so v splošno bolnišnico pripeljali med 12. in 14. uro mo ška, ki sta se ponesrečila pri dveh prometnih nesrečah. Opoldne so bolničarji nudili prvo pomoč 43-letne-mu delavcu Gaetanu Grisancichu iz Ulice Boito, ki se je ponesrečil, ko se je malo prej peljal s svojim vozilom »ape» proti mestu po Ulici Forti. V njegovo vozilo je namreč zadel pri prehitevanju 58-letni Raf-faele Brezza iz Ulice Torrebianca s svojim avtomobilom »ford An-glia*. Zaradi trčenja avtomobila je vozilo »ape* zadelo ob tovornjak, ki ga je lastnik parkiral na prepovedanem mestu na desni strani ceste, Grizancich se je pri trčenju udaril v dimlje in se bo moral zdraviti 10 dni, če ne nastopijo komplikacije. Drugega ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico ob 10.10 in ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Gre za 49-letnega pometača Maria Brizzija s Školjeta, ki je trčil z motorjem na Ulici P as coli v avtomobil fiat 1500, ki je vozil iz Ul. Raffineria na Trg Garibaldi in ga je upravljal 25-letni Sebastiano Squcciarin iz Ulice Orlandini. Pri trčenju si je Brizzi zlomil levo pogačico, se udaril v desno koleno in se opraskal po rokah. Zdraviti se bo moral 40 dni, če ne nastopijo komplikacije. Zastrupitev z gobami Včeraj malo po polnoči sta 25-letni Claude Maibrague in 24-letna žena Marie Therese Petiot pripeljala v bolnišnico 2-letnega sinčka Claudea, za katerega sta sodila, da mu je škodila hrana. Samo uro kasneje je avto Rdečega križa pripeljal v bolnišnico tudi zakonca. Zdravniki so prvi trenutek mislili, da sta se zastrupila z uspavalnimi sredstvi, kasneje so pa ugotovili, da sta se zastrupila s starimi gobami, ki sta jih zaužila dan prej. Ista ugotovitev je veljala tudi za otroka, ki so ga medtem odpeljali v otroško bolnišnico. Vsi trije bodo okrevali v enem tednu. Porezal se je s steklenico Včeraj opoldne so na ortopedskem oddelku sprejeli 22-letnega mornarja Nicolo Flaminija z ladje «Delia», led je zasidran v mlljskem pristanišču. Mladeniču Je na krovu padla na tla steklenica. Skušal jo je pobrati, ko se mu je v rokah razbila in si je precej močno porezal desno roko. V bolnišnico so ga odpeljali z avtom Rdečega križa Okreval bo v 10 dneh. Ranjenec na Trbiški cesti Cestna policija je sinoči našla ob robu trbiške ceste ranjenca. Bil je 34-letnl madžarski begunec Gal Ferenc iz padriškega taborišča. Prečkal je cestišče, ko ga je podrl na tla fiat 1100, ki ga je upravljal 31-letni Nevio Tedesco. Ponesrečenca Župan Spaccini v Genovo na konferenco o pristaniščih V petek bo v Genovi posebna konferenca o problemih, ki zadevajo poslovanje pristanišč v Evropski gospodarski skupnosti, na konferenci bodo sodelovali tudi tržaški župan inž. Spaccini in predstavniki Neodvisne ustanove za tržaško luko. Pri vodstvu pristaniške ustanove se medtem vodijo pogajanja s predstavniki industrijskega pristanišča Trst - Ingolstadt, oziroma na njegov začetek v Žaveljskem zalivu, da bi po tej poti začeli v prihodnje prejemati surovi petrolej za svoje industrijske obrate. Kar zadeva poslovanje luke v letošnjem letu pa se v krogih blizu pristaniške ustanove navaja med drugim vrsta pobud, ki naj bi omogočile tesnejšo povezavo Trsta z nekaterimi azijskimi in predvsem z jugoslovanskimi pristanišči. znano, so se tega sejma lani uradno udeležili tudi predstavniki dežele Furlanije-Julijske krajine. Odposlanstvo naše delegacije, v kaiterem sta bila poleg predsednika dr. Latcovicha tudi podpredsednik Bole in tajnik dr. Maurel, je lani nadalje obiskalo predsednika gospodarske zbornice Slovenije in Hrvatske, s katerima je načelo vrsto vprašanj skupnega interesa in orisalo gledišče delegacije v zvezi s sejmom Alpe Adria, poslovanjem po avtonomnem računu in ustreznimi carinskimi problemi, dalje z organizacijo jugoslovanskega odbora za maloobmejni blagovni promet in drugimi perečimi vprašanji. Delegacija je sodelovala na srečanju predstavnikov reške občinske skupščine in gospodarske zbornice ob priliki njihovega obiska tržaškemu županu ing. Spaccini ju na trgovinski zbornici. Prav tako je sodelovalo na srečaniu z uredniki reškega dnevnika «La voce del Popolo«, ki je pripravljal posebno izdajo lista z naslovom ((Valutami problemi zunanje trgovine med Italijo in Jugoslavijo«. Predsednik delegacije je sodeloval pri pripravah na ((Vsedržavno študijsko srečanje o vlogi Trsta v blagovni menjavi med Italijo in vzhodnoevropskimi deželami, ki je bilo v Trstu v začetku oktobra lani, in na katerem je bil prisoten tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Misasi. Ob tej priliki je dr. Latcovich podal daljše poročilo o pomenu sporazumov o maloobmejnem prometu za mejna področja ter se posebej zavzel za priznanje večjih carinskih olajšav v korist nadaljnjega razvoja blagovne izmenjave med obmejnimi conami. Ne cla bi se spuščali v druge podrobnosti lahko rečemo, da je tržaška delegacija mešane zbornice v mejah svojih možnosti — ne pozabimo namreč, da gre ra zasebno združenje — tudi v lanskem letu prek stikov z oblastmi, ustanovami, javnimi upravami in gospodarskimi organizacijami, opravila važno in pomembno delo, ter da je bila prisotna praktično na vseh področjih, ki so posredno ali neposredno povezana z gospodarskimi odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem je prišla do izraza koristnost njenih izkustev in pobud v korist gospodarskih operaterjev v obeh obmejnih področjih. Tako in še v večjem obsegu kot doslej nameravamo delati tudi v prihodnje, zagotavljajo pri zbornica, pri tem pa izrecno poudarjajo, da se dober del njihovega dela lahko izvaja ob dragoceni pomoči trgovinske zbornice, ki jim gre kolikor mogoče na roke. •IIUIIIIIIIIIIIIIIMMIUIIIIHIIIIIIIIIIIUlimillrtlllllHIIIIIIUtUlllllIHlIHIIIMIIIIMMIIMIIIIliliimilllllUIlUIHIIIIII PRETRESLJIV POSKUS SAMOMORA Polil se je z bencinom in si zažgal oblačila Še pred grozno odločitvijo si je prerezal žile ■ Njegovo stanje je brezupno ■ Pred časom je bil v umobolnici OSREDNJI ODBOR ZA Kraški pust 70 vabi na pustno prireditev, ki bo na Opčinah v soboto, 7. februarja 1970 ob 14.30: SPORED: PUSTNA POVORKA KRAŠKIH ALEGORIČNIH VOZOV SKUPINA KURENTOV (ORIGINALNIH MASK IZ PTUJA NA ŠTAJERSKEM) VOZOVI Z VPREGO LIPICANCEV GODBE S KRASA IN IZ DIVAČE KRONANJE KRALJA PUSTA IV. NA BRDINI MAŠKARADNI PLES OB 21. URI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Pridite na OPČINE v soboto, 7. februarja 1970 ob 14.30. OSREDNJI ODBOR ZA KRAŠKI PUST ’70 PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK« V DOLINI priredi v četrtek, 5. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih PREŠERNOVO PROSLAVO s sodelovanjem društvenega pevskega zbora, pesnika Miroslava Košute, pevskega zbora srednje šole «Simon Gregorčič« v Dolini ter recitatorjev iste šole. Obvestilo upokojencem V zvezi z razsodbo ustavnega sodišča št. 155 z dne 11.12.1969, ki je proglasila za nezakonite odtegljaje starostnim upokojencem, ki so bili zaposleni med 1.5.1968 in30.4.19G9, sporoča patronat INCA-CGIL, da je INPS po posegu zavoda INČA in CGIL sklenil, da sprejme prošnje za povrnitev odtegljajev vsem orne njenim upokojencem. Vsi ti upokojenci naj se javijo v uradih INČA v Trstu, Ul. Pondares št. 8, v Mi ljah v Ul. San Giovanni in v Nabrežini v Ul. sv Roka za vlaganje prošenj za povračilo. Tudi upokojenci, ki uživajo pokojnino za dovršeno delovno dobo in so to dobo dokončali pred aprilom 1969 ter so delali po 1. maju 1968, naj gredo v urade INČA zaradi prošenj. V nedeljo je naša pevka Gra-cijela Biber povila hčerko, ki so jo imenovali za Kristino. Njej in njenemu možu Devonu iskreno čestita pevski zbor »JACOBUS GALLUS* Čestitkam se z najboljšimi voščili za novornjenko in mamico pridružuje. PRIMORSKI DNEVNIK Prometni ukrepi zaradi pustnih prireditev v Trstu V tem tednu bo škedenjski pust, kjer se po izročilu zbere največje število polnokrvnih Tržačanov, dosegel svoj višek. Prav zaradi tega pa je morala vanj poseči tudi javna uprava, da prepreči prometni zastoj in morebitne nesreče. Tržaški župan je zato izdal sledeča navodila, ki se jih morajo predvsem vozniki strogo držati. Sploh bo prepovedan promet zasebnimi vozili skozi Škedenj in po škedenjskih ulicah od 20. ure do polnoči v dneh od 2. do 9. februarja (z izjemo 5., 8. in 11. februarja, ko bo promet prepovedan že od 16. ure dalje). 10. februarja pa bo promet prepovedan dejansko ves dan, začenši od 13. ure dalje. Župan je v svojem odloku določil tudi meje, v okviru katerih njegova prepoved velja. Tako je promet dovoljen v Ul. Svevo do vogala z Ul. Baiamonti, Ul. Roncheto do vogala z Ul. Giacometti, Ul. Soncini do vogala z Ul. Giacometti, Ul. Carpineto na vogalu z Ul. Vigneti in Ul. Ratto della Pileria, Ul. dei Giardini do vogala z Ul. Ponticello, Ul. San Lorenzo in Selva do vogala z Ul. Pitacco. Prepoved pa ne velja za škedenjsko ulico (Via di Servola), omejeno le za vozila, namenjena v škedenjsko železarno ter za avtobuse, ki vozijo na bivši progi št. 2. Drugi del županovega odloka zadeva pustni sprevod, ki se bo po mestnih ulicah razvil dne 10. februarja. Tedaj bo od poldne do treh prepovedano parkiranje pred občinsko palačo na Trgu Unita. Istega dne bo prepovedano parkiranje avtomobilov po Ul. Soncini in Servola, kjer bo od 13. do 20. ure mimohod alegoričnih pustnih vozov. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle! pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo, 15. februarja enodnevni Izlet na sneg na Veliko planino. Vpisovanje vsak ponedeljek ln petek od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih ter na telefon 55-030, Včeraj-danes Bilo je v soboto zvečer, okrog devete ure. Livio Leiter je mimo sedel v kuhinji, njegove sestre Ar-mlde še ni bilo domov, brat Carlo pa se je komaj zaprl v svojo sobo. Tišina je vladala v drugonadstrop-nem stanovanju poslopja v Ulici sv. Frančiška 38, nenadoma pa je tišino prestregel krik, kateremu je sledilo boleče vpitje. Livio je skočil na noge in pogledal na stopnice. Prikazala se mu je strašna slika: po stopnioah je tekel njegov brat, kateremu je gorela obleka. Na koncu stopnic Je padel ln se zakotalil do veže. Livio je ves prepaden stekel ra njim in mu skušal strgati obleko, toda plameni so se že lotili las. Mož Je kot ponorel planil na cesto. Takega Je zagledal 34-letnl fotograf Sergiio Sattin. ki je z ženo Annunziato in svakinjo Ledo ravnokar privozil po ulici in skušal parkirati avto. Zagledal Je človeka z glavo v plamenih in ob njem moškega, ki mu je .skušal pomagati. Z naglico je tudi sam skočil iz avta, pograbil plašč in ovil ne- se odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem od- srečnežu glavo. Takoj nato je Sat-delku s prognozo 30 dni. Precej tin ranjenca ln njegovega brata močno se je udaril in ranil po spravil v avto in ju odpeljal v boJ-glavi. 1 nišnico. Ranjenec je tulil od bole- čin, brat pa je skušal v pretrganih stavkih povedati, kar je vedel. Končno so dospeli do bolnišnice in predali nesrečnega Carla bolničarjem in zdravnikom. Ko so mu sneli plašč z glave, se je vsem prikazala gimna slika: obraz je Imel podoben strašni krvaveči maski. Odpeljali so ga takoj na dermatološki oddelek. Zdravniki si niso upali izreči prognoze. Njegovo stanje Je brezupno. Nekoliko kasneje so dospeli a-genti letečega oddelka in skušali izvedeti od brata in fotografa, kolikor sta pač vedela. Sicer je bil Carlo Leiter pred časom v psihiatrični bolnišnici, zadnje čase pa se Je zdelo, da je popolnoma normalen. V soboto zvečer, ko se je zaprl v svojo sobo, si je najprej prerezal žile na levem zapestju. Nato sl je polil obleko s bencinom in se zažgal. Ko so mu plameni oplazili kožo, ni zdržal strašnih bolečin in je stekel skoz vrata na stopnice, kjer ga je zagledal brat. Zdravniki in sorodniki si ne vedo razlagati njegovega tragičnega dejanja. 40-letnl mehanik je pač sklenil, da hoče umreti ln to na katerikoli način. Izibral si je enega med naj-hujšimi. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 1. In 2. februarja 1970 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 31 oseb. UMRLI SO: 84etna Anna Barbarič-oio, 79-letna Ida Trevlsan vd. Bellot-to, I54etna Elisabetta Sergas, 67-let-tti Giuseppe Glorgi, 70-letni Tulilo de Denaro, 644etna Caterina Zancolich por. Glugovaz, 67-letna Anna Radovani por. Radovani, 69-letni Lulgl F.llero, 77-letna Beatrlce Bensi, 70-letni Glovan-nl Pečar, 74-letna Ange-lina Moro por. Mailusii, 29-letni A-drlano Calcagno, 51-letna Elvla Sai-na por. Camuzzl, 48-letna Laura Fur. lani por. Turina, 61-letna Emma Zlobec por. Cepach, 75-1 etn« Eufemla Bandel vd. Tonuttl, 70-letni Vtttorlo Gabadl, 68-letna Olga Lozel vd. Gar-gussi, 73-letml Rosarlo Bando, 90-let-na Caterina Udovlch vd. Della Vedo-va, 4-letmd Carlo Zaril, 684etnl Mario Conclarmi, 1 dan star Adriano Dl Bltonto, 69-letni Glacomo Ferlu-ga, 89-letna Lulgla Petrina vd. Ro-senkranz, 87-letni Emllio Tornada, 75-letni Marco Pogllacco, 70-letna San-tina Fabrls por. Rasen!, 68-letnl Ma. rlo Bauzon, 66-letn! A usonio Attana-slo, 72-letni Giovanni Antonante. Slovensko gledališče v Trstu Jaka Štoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih v četrtek, 5. februarja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici v soboto, 7. februrja ob 20.30 v Steverjanu Slovensko gledališče v Trstu priredi v nedeljo, 8. februarja ob 15. uri v Kulturnem domu Pustno rajanj« z Rdečo kapico TRADICIONALNI OTROŠKI PREDPUSTNI PLES Sodelovali bodo člani SG s prizori iz «Rdeče kapice«, slavni čarovnik Čira Čara in godba, da je joj! PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« Sv. Ivan — Trst priredi v torek, 10. februarja ob 16.30 v društvenih pro®to-s rih OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Vabljeni mali člani društva v maskah. ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA priredi 7.2.1970 v prostorih Ljudskega doma v Križu PUSTNO ZABAVO S PLESOM Vabila so na razpolago pri društvenih poverjenikih. K?; . _ KASTA priredi S v nedeljo, 8.t.m. j-4 v dvorani pro-I ' svetnega društva Barkovlje v dvorani TRADICIONALNO MAŠKARADO Začetek ob 18. uri. Darovi in prispevki V povastltev spomina pok. sestre Amelije Sancin daruje brat Ivan 5000 lir za prosvetno društvo v Skednju. Namesto cvetja na grob pok. Josl-pa Lavrihe darujeta Meri in Rado Žerjal 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Amelije Furlan darujeta družini Kodrič-Siš-kovič 2000 Ur za Glasbeno matico, V spomin na dragega ln nepozabnega brata Milana Geržina, kateremu ni bilo usojeno dočakati 60-letnl-ce, poklanjata Olga Gorjup ln Bo. ris Geržina 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Pina Glorgija daruje Ivanka Prosen 2000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Pina Glorgija daruje Danilo Schmidt 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Andreja Daneva (Drejčka) daruje Ivanka Uk-mar 1500 lir za Dijaško matico. PRIDITE v torek, danes, ob 20.30 v Slovenski klub Naš priljubljeni fotoreporter MARIO MAGAJNA vam bo prikazal vrsto zanimivih diapozitivov, ki jih je posnel v naši tržaški okolici. Kar mi največkrat ne vidimo, vidi Mario Magajna. Vljudno vabljeni! Gledališča VERDI Za danes ob 20.30 Je najavljen* prva predstava De Banfieldovega teleta «Le Comba-t« ln Straussove 0P*" re «Salome». De Banfieldov balet »Le ComM0 Je novost za Verdijevo občinstvo. Koreografijo je pripravil Dimitrij Parlič, prva plesalca bosta GiseJ® Cech ln Paul Vondrak, solista P* Hector Barides ta Janez Mejak. Orkester bo vodil dirigent Ernesta Godini. Straussovo opero «Salomč» bo dl rigiral VVolfgang Rennert (opera J* bila zadnjič na sporedu v Verdiju leta 1961). v glavni vlogi bo naši0] pila Anja Silja, v drugih vlogah Pa-Astrid Varnay (Erodiade), G e ral" McKee (Erode), Gerd Nienstedt O0, chanaan), Robert Thomas (Nart* both), Uršula Cezanne (Erodiad«; paž). Nastopajo še Oslavio di Čredi co, Aronne Cerom, Renato Ercol®Bli Giuseppe Botta, Enzo Viaro, Luč10 Rolli, Raimando Botteghel-ll, Vito “• sca. Eno Mocchiutti, Dario Zeri * in Mariella Suban. Režija Renate bermann, scene in kostumi Mfo* Siegfried VVagner. Scenska postaV1' tev gledališča Massimo iz Palen®*" POLITEAMA ROSSETT1 Jutri bo na sporedu v gledališč Rossetti Se ena briljantna komedij3 v izvedbi izredno popularnih igra* cev: «Paral konj« (II cavailo a vJ' pore) z Lauretto Masiero in Aid«® Giuffrejem. Gre za delo Pierra rilleta in Jeana-Pierra Gredyja, duhovitih pariških avtorjev komedij* ((Kaktusov cvet«, ki je v lanski sezoni doživeli prodoren uspeh z Albertom Lupom in Valerio Valeri. P°' leg Masierove in Giuffreja nastopal0 v komediji še Vlttori-no Mezzogiort®1 Tina Lattazzi, Serena Spaziani, A-driaoo Mioantonl, Maria Grazia Re' petto, Liana Trouche, Roberta Brini in Franco Bartella jr. Režiser Je Daniele D’Anza, scenograf Luoio I*u-centimi (.isti kot pri »Iskreno laž®‘ vi«), glasbo pa je napisal Gigi chellero. Prva jutrišnja predstava laven abonmaja se bo začela ob 20.3« s ponovitvami v četrtek, petek W v soboto. Skupina se bo poslovila * nedeljo s popoldansko predstavo. A-bonenti na sezono Teatra Stari1* imajo običajni znatni popust. pr?" daja vstopnic v Pasaži Protti (w*-36-372 ta 38-547). Nazlonale 16.00 «La donna tavM®j" le«. Giovanna Ralli, Carla na. Eastmancolor. — Prepoved®111’ mladini pod 18. letom. Eden 16,00 »Beatrlce Cencl«. A. ^ Russa, T. M Miam. Technloolor. pre' povedano mladimi pod 18. letom- Fenice 15,30 »Un esercito di 5 uorij-ni«. P. Graves, B. Spencer. Tech«1-color. Grattacielo 16.00 «Medea». Maria c>1' las, Massimo Girotti, Laurent Ter' zieff. Eastmancolor. Excelslor 16.00 «La pazza dl Cb*1!' lot«. Katharlne Hepburn, Yul Bryj ner. Danny Kaye, Giulietta MaS na. Technicolor. Ritz 16.00 «L’implacabile omiotd** Raquel Welch. Technicolor. Prep^ vedano mladini pod 18. letom- Filodram matico 16,30 «Ecce homo» 1 sopravissuti). Frank VVolff, GaDr^' le Tintl. Prepovedano mladini 18. letom. Alabarda 16.30 »Mille peccatl, na vlrtu«. Colorscope. P repov*« no mladimi pod 18. letom. . Aurora 16.30 «CItty, oitty, banl' bang«. Technicolor. ,, Cristailo 16.00 «1 due invincl't>U"' John Wayne, Rock Hudson. Tech11 color. Capital 16.00 «Penslero Mal, S. Dlonisio, P. Franco. 1 chnicolor. t. Moderno 16.00 »Joanna«. G. Technicolor. Prepovedano ml®« pod 14. letom. Impero 16.30, zadnja predstav® -0. 22. uri «Una sull'altra». Jean rel, Marisa Mell. Technicolor v povedano mladini pod 18 |ct°r"ni Vittorio Veneta 16.00 «La lunga « | bra gialla«. Gregory Pečk. TeC« Ideale 15.45 «Inchlesta perico!« F. Sinatra, L. Remick. Technicri Prepovedano mladini pod 18 le mr-Abbazia 16 00 »Le orge del dr. -loff«. H. Vernon, D. Godel pre vedano mladini pod 14 letom. lfl. Astra 16.00 «Un uomo chiamato 11 stane«. KINO «|RiS» PROStf danes ob 19.30 Techndcolor vvestem film: I MERCENARI DI MACA® Igrajo: Jack Palance — Nanos — Aldo Ray. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 1(. ure) Vielmettl, Trg Borsa 12. Centauro, Ulica Rossetti 33. Alta Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanCAnna, Er-ta dl S. Anna 10. NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.31 do 1.30) Blasoletto, Ulica Roma 16. Davan zo. Ulica Bemlnl 4. Al Castoro, Ulica Cavana 11 Sponza, Ulica Montor isino (Rojan) 9. 31. januarja Je preminil naš dragi cav. JOSIP (PINO) GIORGI Pogreb dragega pokojnika bo danes, 3. februarja, ob 14-14 la mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena Danica, sinova kap. Aleksander in prof. Andro, snahi, vnuki in drugi sorodniki. Prlmarla Impresa Zlmolo Z družino žalujeta družini RUPENA IN RODICA. Žalovanju se pridružujejo PIERRE ln FERNANDE GE1'-LOT - YVONNE JUMEL. - 5 - 3. februarja 1970 V SOBOTO ZVEČER V NABREŽINI Občni zbor SPD «Igo Gruden» in športnega društva «Sokol»NA m« v «»« Predsedniško poročilo je podal Antek Terčon, tajniško Bojan Brezigar in blagajniško Nevenko Gruden - Izvoljen nov društveni svet, ki bo kasneje izvolil novega predsednika V soboto, 31. januarja je bil v Prostorih prosvetnega društva »Igo gruden v v Nabrežini občni zbor bPD «ig0 Gruden* in ŠD »Sokol*, rred začetkom seje je moški zbor vodstvom prof. Sergija Rado-vica zapel pet narodnih pesmi, na-č,ar _ je predsednik društva Antek icrčon pozdravil goste; sledila so tetna poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Predsednik Terčon je v začetku Poročila poudaril, da ne bo govoril ? delovanju društva, ampak bo pri-kazal smernice, ki so društvo vo-djle pri delovanju. Najprej je ome-n" prosvetno delovanje in dejal; prosvetnem polju nas je vodi-a želja po združitvi vseh Slovencev okrog domačega društva. Že vsega začetka smo se za to tru- ddi. a na žalost ugotavljamo, da nam še ni uspelo. Mislim, da so te-niu krivi predsodki posameznikov r* celo skupin, ki na domače dru-7V0 gledajo kot na nekak monopol določene točno opredeljene skupi-ne.. .» Potem ko je orisal začet-ae delovanja, je nadaljeval: «Tu-!*1 v širšem krogu se je društvo “^ilo za enotnost na prosvetnem Področju vseh Slovencev. Že na ^odzadnjem zboru SPZ leta 1967 mo sprožili misel o sodelovanju ase zveze s katoliško. Na lanskem adnjem občnem zboru SPZ pa smo ^•ločno nastopili proti vključitvi eze v neko italijansko vsedržav- no združenje.* v drugem delu svojega poročila j? Predsednik dejal, da so jih tu-... Pri športnem udejstvovanju vo- Nastop pevskega zbora na občnem zboru SPD «Igo Gruden® .. . Podobne smernice. (O tem po-camo v športni rubriki). Cedilo je poročilo tajnika Boja-v» Brezigarja. Tudi on je posvetil -P; , časa splošni zamejski proble-auki in mestu, ki ga v tej zavze-D a | D «Igo Gruden* in je opustil ogled delovanja društva v lan-x em letu. Omenil je le najvažnej-sklepe, ki jih je sprejel dru-n;Ven’ .svet lansko leto, od katerih i ° dili še vsi izvedeni. Med ne-®denimi sklepi je obnavljanje Pečenih slovenskih nagrobnih veH?en*kov’ ki Je sicer že v teku, P« je delo dolgotrajno. Novi dvo^1 ■ nai di skrbel za postavitev . Jezičnih napisov po vsej obči-.Poskrbel pa naj bi tudi za or-»anizacijo IV. Trofeje »Sokola*. jL0vedal je, da se na občnem ** Predstavljajo z moškim pev-dov;- z^°rom, ki ga vodi prof. Ra-Pq c’ z žensko odbojkarsko eki-Dr’» katere treniranje je sprejel Ve'jf’• •in ®ko moško nia r se «če gjn .Brez*gar uejai, ne nVaznost predvsem ven^itve, s tem pa so bili šesta,; Spiljeni skrčiti število pred-0 12' «če hočemo ohraniti odklanjali in še danes odklanjamo kakršno koli kritiko pasivnih zunanjih opazovalcev.* V nadaljnjih besedah je poudaril, da nabrežinsko društvo združuje vse vaščane, začelo pa je tudi izvajati sklep, da bo k svojemu delovanju pritegnilo tudi prebivalce okoliških vasi. Ob koncu se je Brezigar še dotaknil odnosov med društvom »Igo Gruden* in SPZ in pri tem omenil stališče, ki ga je zavzelo društvo glede na priključitev SPZ k ARCI. Dotaknil se je tudi odbora, ki je organiziral XI. SŠI. Dejal je, da tega odbora, ki še danes deluje, nekatera društva iz nerazumljivih razlogov nočejo sprejeti. «Igo Gruden* priznava funkcijo tega odbora in jo zna ceniti, ker je nastala iz potrebe po koordinaciji delovanja zamejskih športnih društev. Za tajnikom je podal svoje poročilo blagajnik Nevenko Gruden, za tem pa so sledili pozdravi predstavnika odbora za SŠI Bojana Pavletiča, ki se je ŠD »Sokol* zahvalil, da je pristopilo v organizacijo ŠI, župana devinsko - nabrežinske občine Draga Legiše in predsednika SPZ Edvina Švaba. Švab je zaželel, da bi na prihodnje občne zbore povabili tudi sosednja društva, ker bi se na tak način sodelovanje povečalo. Poudaril je, da se bo dejavnost PD «Igo Gruden* predvsem odrazila na reviji pevskih zborov iz 1 Primorske, saj bo to društvo sodelovalo na njej kar s tremi zbori: dejal pa je tudi, da med nabrežinskim PD in SPZ obstajaj - različna' stališčh "gtd&e vstopa v italijansko vsedržavno organizacijo, kar pa še ni zaključeno. V diskusiji, ki je sledila, so si člani in društveni svet izmenjali mnenja o delovanju, nakazali nove zamisli, kot skupne izlete v Beneško Slovenijo, povezanje pevskega zbora z domačo godbo, več prireditev, v katerih sodelujejo domačini. Antek Terčon je dejal, da so glede vstopa v ARCI zagrozili z izstopom iz SPZ, ker jim je bilo to po sklepu sveta načelno vprašanje, preko katerega ne morejo iti. Ko je Dušan Košuta želel vedeti. ali so predstavniki PD «Igo Gruden* za skupno športno društvo majhno. Zaradi tega smo ali združenje, mu je predsednik igjTHŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Turški goljufi plačali s ponarejenimi dolarji Obsojen nepošten poštni uradnik in obsTrr' sodniki so včeraj sodili I manjših goljufij, skupno s Canom tl*rške , !.v odsotnosti štiri spretne | Mehdijem, prijavili sodnim obla-lanj goljufe, ki so 21. septembra stem. niarje - ufali razne tržaške kroš moško sekcijo. s^e tiče prosvetnega delova-ar dejal, da so pola-na kvalitet- ami-^0 'zb’ro Je opravičil z bese-večati tečemo ohraniti in po-n,or n štev«o našega občinstva, d0 trn9 Popraviti predstave, ki bo-itjj j0^. Urirale z drugimi možnost- brah drugimi jih ima v večernih zamejski Slovenec.* se ; n■■»■>■...................................................... V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Breg odpravil vodeči Libertas Zmaga Vesne z enajstmetrovko Juventina poražena na tujem Vesna — Turriaco 1:0 (0:0) SODNIK: Biancutti (Videm) Dragocena zmaga Vesne v nedeljo na kriškem igrišču proti močni ekipi iz Turjaka, ki se je že v prvem medsebojnem srečanju izkazala kot trdno in homogeno moštvo, z dobro skupno igro. S to zmago se je Vesna proti vsem pričakovanjem približala vodečim na lestvici saj je bil namen ekipe v začetku tega prvenstva obstanek v 2. amaterski ligi. Tekma je bila lepa in brez grobe igre. Obe ekipi sta zaigrali odprto, le gostje so nekoliko ojačili obrambo z namenom, da bi iz Križa odnesli vsaj točko. Po pravici povedano je tekma «nihala» na neodločenem rezultatu, kljub temu da je Vesna bila nevarnejša in je več- krat za las »grešila cilj, saj je obramba gostov mnogokrat s težavo ustavljala kriške napadalce, enkrat pa je branilec rešil svojo mrežo na sami gol-črti ko je bil vratar že brez moči. Sicer je Vesna zmagala z enajst- metrovko, ki jo je dosegel Milič, toda če je bila zmaga namenjena eni izmed ekip potem je upravičeno pripadla Vesni. Ta je bila kot domačin v rahli premoči in je bila vsekakor bolj napadalna od gostov, ki so se v drugem polčasu očitno namenili braniti neodločen rezultat. K. K. San Canzian — Juventina 1:0 Juventina je v nedeljo gostovala pri San Canzianu. Tudi tokrat pa štandreško moštvo ni ušlo svoji u-sodi: San Canziano je dosegel samo en gol, vendar je ta zadostoval, da je Juventina tudi v tem srečanju ostala brez točk. štandrežci so zdaj na repu lestvice s tremi točkami zaostanka za Bregom, ki je na predzadnjem mestu. Breg — Libertas 1:0 (1:0) Enajsterica Brega je pripravila v. nedeljo lepo presenečenje: k predaji je pripravila nič manj kot prvega z lestvice, Libertas. Priznati sicer moramo, da je Breg prišel do te zmage z edinim golom tek- HimmiliriimiiniiiiiiiiiiiillliiiimiumiliiiiiiminiiiililiiiiiiiiillllilUHiMiiiiiiMllMMllliiiimmiiiiillliliiilliiiiiiiltlllnuimiiiiliiiinMliiiiiiliniiiliHiiiiiNiiiiiiiii* Derthona - Triestina, Lecco -Biellese, Legnano - Trevigliese, Monfalcone - Sottomarina, Padova - Rovereto, Pro Patria - Mar-zotto, Seregno - Verhania, Solbia-tese - Treviso, Udinese - Alessan-dria, Venezia - Novara. KOŠARKA V MOŠKI D LIGI Končno prva zmaga peterke Bora Celotna ekipa «plavih» je igrala dobro me, ki je bil dokaj dvomljiv. To pa seveda ne pomeni, da bi «pla-vh> zmage tudi ne zaslužil. Ekipa namreč igra od tekme do tekme bolje in že več nedelj zaporedoma ni zabeležila poraza. Kolikor bo moštvo še naprej nadaljevalo s tako učinkovito igro, potem si bo svoj položaj na lestvici gotovo precej popravilo, čeprav le težko toliko, da bi mu zbirka točk r' koncu prvenstva zadostovala za obstanek v 2. amaterski ligi. Končno prva zmaga! Borovi košarkarji so namreč v nedeljo osvojili dve točki prav v zadnjem kolu prvenstva D lige in to na račun moštva Robur Raven-na, ki je Borov neposreden nasprotnik za izpad. BOR — ROBUR RAVENNA 56:43 (29:22) ROBUR RAVENNA: Brunetti 6, Bassani 2, Bergamaschi 5, Fonta-nini 5, Benini 17, Righi, Venturini, Bruschi 7, Arniči 1, Balsamo BOR: Adrijan Zavadlal 4, Boris Fabjan 3, Andrej Rudes 12, Peter Starc 9, Branko Lakovič 17, Aleksander Sirk 11, Rajmund Kralj, Danijel Zavadlal, Sandi Pertot. PROSTI METI: Bor 6:16, Robur 5:12. Borovci so takoj v uvodnih potezah povedli in spravili domačine v zadrego z učinkovitimi protinapadi. «Plavi> so branili v coni 2-1-2, medtem ko so domačini v začetku igrali na moža, nato so se razvrstili v cono. Vseeno pa niso mogli ustaviti naših košarkarjev, ki so hladnokrvno držali vajeti igre v svojih rokah in poiskali so si ugodne položaje za mete Prvi polčas se je zaključil z borovci v vodstvu z 29:22. V drugem delu igre «plavim» v začetku ni šlo od rok. Naši predstavniki so sicer mirno igrali, bili pa so netočni pri metih, kar je seveda izkoristil nasprotnik in se je tako nevarno približal našim (31:28). Nato pa je Borov trener prof. Mari izvedel uspešno menjavo (vstopil ne namreč Rudes), ki je popolnoma spremenila potek igre. Rudes je namreč s točnimi meti od daleč razbil cono domačinov. Borovci so si nabrali prednost 7-9 točk. To prednost so ohranili do poslednjih minut igre. V zaključnem delu pa so izvedli še nekaj protinapadov in tako zmagali z izidom 56:43. b. 1. • * • Prvenstvo naraščajnikov: POLET — BOR 58:17 Goriški Spliigen Bran premagal Fides Napoli SPLOGEN - FIDES 91:85 Goriški košarkarji Spltigen Braua so tudi v nedeljo nadaljevali s svojim zmagovitim pohodom. V okviru košarkarskega tekmovanja za pokal Italije so imeli v gosteh e-kipo Fides iz Neaplja ter jo premagali z rezultatom 91:85 (51:47). S to zmago so se domačini nekako revanžirali tudi za poraz, ki so ga utrpeli pri prejšnjem srečanju s to ekipo v rednem prvenstvenem tekmovanju. Velika dvorana UGG je bila tudi tokrat dobro zasedena in domači košarkarji so že od samega začetka diktirali gostom tako nagel tempo, da jih ti niso mogli dohitevati in prišlo je do rezultata 10:0 za domačine, šele potem so gostje zbrali svoje vrste in zmanjšali razliko, vendar so domačini tako v prvem kot v drugem polčasu ostali stalno v vodstvu. Občinstvo jj večkrat protestiralo proti sodniku, ki naj bi favoriziral goste, katerim pa tudi to ni pomagalo, da bi prišli v vodstvo. Med Goričani, pri katerih je to-krit manjkal Merlati, sta se odlikovala Amerikanec Webster z 28 koši ter Jessi 22, sledijo Medeot 14 košev, Granucci 10, Bernardini 9 in Magnoni 8. Med gosti je bil najboljši črnec Williams z 28 koši in Maggetti z 19. V prihodnjih dveh tekmah bodo Goričani nastopili v Milanu, kjer jih čakata dve tekmi, ki bosta huda preizkušnja tudi za njihovo sedanjo odlično formo. nekaj tednov preseneča izredna a-tlefska priprava Trebencev, ki z lahkoto vzdržijo hiter tempo celotne igre. S tem večkrat nadkrilijo nasprotnika, čeprav je ta tehnično boljši. Do sedaj se je ta metoda dobro obnesla, upajmo, da se bo tudi v bodoče. Precej pa šepajo v nekaterih delili ekipe. Predvsem je slaba sredina igrišča, kar se pri napadalnih akcijah precej pozna. Napad ]e dober, manjka pa mu odločnost: v tekmi se je večkrat zgodilo, da so se odlične akcije izjalovile prav zaradi prevelikega obotavljanja in šibkih strelov napada, ki hodi po žoge na lastno polovico igrišča, jih hitro privede pred nasprotnikova vrata, tu pa jih izgubi. Najboljša pa je vsekakor obramba, predvsem pa Stojan Milkovič, morda eden najboljših branilcev prvenstva tretje kategorije. Poleg tega, da je bil odličen v obrambi, se je poznala tudi njegova prisotnost v napadu, kjer je za svoje barve dosegel kar dva gola. Primorec je takoj prišel v napad, gradil akcijo za akcijo, toda prvi gol so dosegli Tržačani. Glavno zaslugo za to nosi vratar Savarin, k- mu je šibak strel ušel med rokama. Toda že čez sedem minut, v 36’ minuti, je Saina izenačil po lepi akciji tovarišev. Takoj v začetku drugega polčasa, v 4’ minuti, je Milkovič povedel: Zlobec je streljal iz kota, Milkovič pa je z glavo preusmeril žogo v mrežo pod prečko. Ponovno je dosegel gol v 10, minuti ko je prestregel žogo Zlobca ki je zadel prečko. V 27. minuti pa je bil uspešen še Živec po podaji D Možine. Radi * * * Vesna B — Roianese 4:2 (1:0) STRELCI: V 16.’ F. Sulčič; v 10.’ d. p. Daris, v d. p. v 20.’ Zmago Košuta, v 25.’ d. p. Zdravko Košuta, v 30.’ d. p. Daris, v 40.’ d. p. Švab. SODNIK: Riva (Trst) KOTI: 11:1 za Vesno B. Vesna B se je končno delno otresla sebične igre posameznih igralcev Moštvo iz Rojana, ki se že večkrat prej sploh ni predstavilo na i-grišču je tudi to|p;at prišlo z dokajšnjo zamudo tako da se je tekma začela s tričetrturno zamudo. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, vendar je Vesna B bila v stalni premoči in je praktično igrala le na polovici igrišča gostov, ki so se v glavnem branili ter skušali raniti kriško ekipo s protinapadi. To jim je v drugem polčasu dvakrat uspelo po krivdi vratarja Bogatca, kateremu se je žoga ob prvem golu zakotalila v mrežo, ko jo je imel že v rokah. Torej ponovna ugotovitev, da je obramba Vesne precej ranljiva in ima šibko točko v vratarjih. Igra seje odvijala pretežno na polovici igrišča gostov, vendar napadalci Vesne niso znali uveljaviti svoje premoči. Z vstopom vetera na Renata Košute v drugem polčasu je napad postal učinkovitejši in je (poleg zadetkov) večkrat spra vil v zagato nasprotno obrambo. Kronika: Vesna B je začela ostro, toda napadalci niso našli poti do mreže, to je uspelo v 16. minuti obrambnemu igralcu F. Sulčiču ko je s kr.kih 25 metrov z močnim strelom prvič u kanil vratarja. V 10.’ d. p. je gostom uspelo pr vič prodreti pred vrata Vesne B Streljal je Daris, žoga se je odbila od obrambnega «zidu» nazaj di njega. Zopet strel. Bogateč je nevar no žogo ujel, toda tako nespretno, da se mu je zakotalila v lastno mrežo. V 20. minuti lepa skupna akcija napada s končnim strelom Zmaga Košute, ki je Vesno B povedel v vodstvo. Pet minut kasneje lepa podaja Švaba v kazenski prostor gostov, mladi Zdravko Košuta je z glavo preusmeril žogo v vrata in vratar je odbil, toda kratko ponovno do njega, ki je z lepim strelom iz bližine dosegel tretji gol za svoje barve. V 30.’ protinapad Roianeseja po levi strani z Dari-som. Ta je s prizemnim strelom ukanil Bogatca, ki mu je stekel nasproti. V 40.’ še zadnji zadetek Križanov. Akcijo je začel Sedmak, ki je podal na desno prostemu Zdravku Košuti. Ta je nesebično podal prostemu Švabu, močan strel pod prečko in zmaga je bila zagotovljena. K. K. • » • Portuale — Zarja 0:0 Srečanje med Portualejem in Zarjo se je zaključilo brez zmagovalca in brez gola. Navijači niso videli golov in tudi igra enajsteric ni bila zadovoljiva. Zarja je nedvomno občutila odsotnost Baldasina, ki sicer igra ključno vlogo režiserja na sredini igrišča. V tem delu igrišča je Zarji manjkal nogometaš, ki bi znal organizirati njene vrste. Skratka, «rdečebelim» je manjkal vezni igralec, ki ustavlja žoge na sredini igrišča. Žagar in Pasualis sta skušala igrati to vlogo a jima ni uspelo. Prvi ima namreč bolj lastnosti napadalca kot pa veznega igralca, drugi pa je individualist. Tudi De lise, ki je v nedeljo igral zanj ne navadno vlogo krilca, se vsaj v začetku ni znašel. Nato pa, ko se je privadil vlogi, se je preveč spu ščal v napad. To je seveda občutila obramba, ki se je v drugem delu znašla v zagati ob nekaterih [hitrih protinapadih domačinov. Si cer pa nevarnih akcij z ene in druge strani ni bilo. Lahko rečemo, da so praktično v tem srečaniu glavno vlogo odpravili branilci, ki so nadzorovali napadalce. V vrstah Zarje je zopet zablestel V. Križmančič, medtem ko se nam je zdel vratar Babuder, kljub temu da ni bil resno zaposlen, pre cej negotov. Enajsterica Portualeja, ki smo jo v začetku prvenstva prištevali med kandidate za končno zmago, postopoma pokaže, da ni tako moštvo kot smo ga pred časom ocenili. Rezultat srečanja je pravičen, sa.i sta si bili moštvi enakovredni. Priznati pa je treba, da je poledeneli igrišče precej vplivalo na potek tek me v kateri so igralci s težavo kontrolirali žogo. Prav zaradi tega so na takem igrišču bili favorizirani branilci. Na splošno ie bilo srečanje tudi nrecej korektno, razen v nekaj primerih, ki so v takih važnih srečanjih neizbežni. Pohvalo je treba tokrat izreči odličnemu sodniku, ki okrog katerega se je celo uro vrtela vsa ekipa. Izguba tega igralca je precej pripomogla k porazu, Tecnoferramenta je izenačila v 6 d. p., zmagoviti gol pa je dosegla takoj nato, ko je Anzolin odšel i igrišča. Tako so odšli Podlonjerci ekr mov poraženi s tekme, ko so imeli zmago že v žepu. Dovolj bi bilo, če bi v drugem polčasu igrali vsaj pri tako dobro kot v prvem, ko so že vsi upali, da se je Union rešil krize, ki ga je zajela pred tedni, čeprav so v prejšnjih tekmah zmagovali, so predvajali slabo igro. Tokrat pa so začeli igrati dobro, celotno moštvo je bilo popolnoma na mestu, čeprav je manjkal Poropat Kljub njegovi odsotnosti se je tekma začela dobro. V drugem delu srečanja pa je propadel ves trud prvega polčasa. Odpovedala je obramba, ki je največ «pripomogla» k obema goloma. Branilci se niso držali kritja, poleg tega pa so ustvarjali s svojimi pre-miki popolno zmedo v kazenskem prostoru. Nasprotniku se je tako spuščal v hitre protinapade ter med presenečenjem streljal. Pri tem pa je treba pripomniti, da ima marsikateri igralec Tečno; ferramente že čez 45 let ter ne M smel predstavljati za mlade Unionove igralce prevelike ovire. Bilo pa je prav nasprotno: drugi go' gostov nosi podpis 49-letnega Riglja. Sredina igrišča, ki je bila za Union vedno trd oreh, je tudi to; krat odpovedala. Fontanot pa n' mogel sam zalagati napada, kjer se je izkazal le Nadlišek. Torej, poraz na vsej črti, in to v tekmi. v kateri so vsi računali na °*,e točki, ki bi Unionu prav prišli. P0-sebno zaradi delnega spodrsljaja neposrednih nasprotnikov. Radi Libertas Opčine — Devin 3:0 (1:0) Devinčani so prvi polčas odigra'' lepo in so povsem po nepotrebnem zapravili vsaj tri priložnosti za dosego gola, dvakrat je streljal za la* čez prečko Legiša in enkrat Mer-vic. Libertas se je vseskozi poslu-ževal grobe igre. Ni pa mogel gospodariti na sredini igrišča, kj*? sla krilca Devina res izvrstno grala in podajala lepe žoge napa; dalcem. Posebno pri mlademu Vasj' Pertotu je videti od nedelje do nedelje boljšo igro. Devinčani so * drugem polčasu še naprej igrali dobro, a so že v 5. minuti prejeli Pr" vi gol. Devinsko moštvo je na mao izgubilo polet. Igralci so se nepovezano vrgli v napad in so pri tem dopustili da je dal Libertas v 26-drugi gol, ki je bil posledica ne^ previdnosti obrambe Devina. Br® nilcev Devina se je oprijela živčno* iu začrii so ugovarjati odločitvam je stalo pismen ie sodil z ostro roko. Izključitev j sndn'kf>- ka' ph £ stal° pis^j. krilca Del Pint? (Portuale) zaradi ! opomme Bačerju, Merviču in Lf* prekrška nad Žagarjem v zadnjih |-s' Sodnik je še nadalje sodil v škm minutah je ropolnoma opravičljiva, do Devina in je zaradi ugovor saj ga je že prej sodnik pismeno i Bačerja enostavno poslal v sla opomnil ^ MIn nnfn /lnon/fl/1 OfO* B. R. * * # Tecnoferramenta — Union 2:1 (0:1) Razočaranje v vrstah Uniona. Podlonjerci so že zmagovali ter I nico, moštvo je nato doseglo P|,n .. strel pred kazenskim prostorom, ® ga je Leg'ša zastreljal. Novi Pr^ tinapad Libertasa, ki je dosegel * tretji gol v 38.’ .# Sodnik je v drugem polčasu ze. nešportno oškodoval igralce bi na in še naiprej dopustil grobo iff? zmago lahko obdržali, a Tržačani I l ibertasa Ampak tudi tehnični so najprej izenačili, nato pa tudi ' ja Devina Danilo Tinta, in odš zmagali. Spretno so izkoristili zme- j vnrni Aleksander Kocman, hi mnt' do v vrstah Uniona v drugem pol-1 la doumeti, da bi bilo treba po P času. Podlonjerci so bili ves prvi! vem pozitivnem polčasu igrati sam£ polčas v premoči, in so že v 18’ I v obrambi in braniti remi, ki Pre, minuti povedli s krasnim zadetkom stavlja na nedomačem igrišču ■" Nadliška. Razen tega pa so zapra-1 lep dosežek To so pač začetnik vili cel kup golov. Popolno «preo-1 napake. Upajmo, da se ne bodo brazbo pa so doživeli v drugem delu novile prihodnjo nedeljo na kriške1’1 igre, ko so kaj kmalu ostali v de- igrišču proti ekipi Stock iz Trsta-setih zaradi izključitve Anzolina,' K. G VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA A7. Doberdob Brž ko je prenehala razbijati artilerija, je roj zlezel iz kaverne in v pričakovanju splošnega napada italijanske pehote začel mrzlično čistiti jarek, ki ga je kanonada čez dan spet razrila. Njihove moči so bile sicer pri kraju, toda čut samoohrane jih je držal pokonci. Poleg tega je z mrakom ponovno vzplamtel up na zvezo. Malomarne) ši, kakor sta bila Stefanič in Amun, pa so upali, da se bo to noč odločilo na eno ali na drugo stran. Že večer je bil zelo nemiren. Ni se pričel s splošnim regljanjem puškinega ognja in strojnic, temveč je ogenj zalajal v salvah le tu in tam z vso močjo, trajal pa ni nikjer dolgo. Na vso moč so delovale to pot tudi sovražne rakete, ki so se z zelenkastim sijem ostro razločevale od avstrijskih. Takoj so pričeli sitnariti tudi sovražni žarometi, ki so v velikanskih žarkih škilili po ozadju fronte, nekaj pa se jih je snudilo tudi po hribu Svetega Mihaela. En tak sitnež Je venomer strmel na prostor, kjer je ril prvi roj. Roj se je morda že kaki dve uri prerival po jarku, ko se je tam, kjer sta kopala Janoda in Popovič, nenadoma skotalila v rov temna postava. Bil je Pekol. «Dober večeriš so bile njegove prve besede. Iz somraka se je videl zadovoljen, režeč se obraz. Janoda in Popovič se iz nenaden)a še nista utegnila znajti, ko se je za Pekolom zvalila čez rob še druga postava, potem tretja, četrta. Ha, to sta dečka, ta Demark in Pekol! Kdo sta še ona dva? Menda Grum in žtako? Seveda sta! Zveza je bila tu, halo...! Zdaj je bil roj spet na konju. Vojaki so od veselja onemeli na dnu jarka. Reakcija je bila tako silna, da so mahoma začutili, kako so izčrpani. Skoraj tresli so se od razburjenja. Potem so se zgrnili okrog četverice. «Kako...?» V kratkih, raztrganih stavkih je pripovedoval Demark. Ko sta s Pekolom zapustila rov, sta imela najprej srečo. Svet je bil tako razrit, da je bila krtina pri krtini, in sta se lahko brez škode prerila po njem. Krogle niso kosile tako trdo ob zemlji kakor tukaj, kjer Je svet najbolj napet. In naša črta je razen tega čisto blizu, največ kakih petdeset korakov. Toda kakor sta skraja imela srečo, sta potem imela smolo. Ko sta se že precej oddaljila so jima naši začeli streljati v Mca. Menda so čuli ropotanje, pa so mislili, da je sovražnik. Streljali so tako divje, da sta morala med dvema krtinama ležati in čakati cele ure. šele proti jutru Jo je slišal Grum, nakar sta mogla naprej. Nazaj pa že nista več mogla, ker se je medtem zdanilo. Imela sta srečo, je ves navdušen ponavljal Demark. «Kaj pa zdaj?» «Zdaj? Počakajte! Nekaj smo prinesli za pod zob. Pošto Janko s kaverno je treba držati za vsako ceno. Kalivodo moramo spraviti nazaj. Zato sta prišla dva z nama.# Govorila sta s samim komandantom stotnije Kobetom. Prvi roj je imel več sreče ko pameti. Zgubiti dva moža, to ni nič; tam zadaj stoje stvari drugače... Medtem so že pričeli okrog njiju oprezati vroči pogledi. Poslanci z onega sveta so bili nekam omašni. Kaj pa je to? Polna torba komisa. In to? Sir. In to? Spet kruh. In kaj ima Zinko? Ogromna, s suknom prevlečena oficirska čutara, ki drži najmanj tri litre. To je rum... Dedci sploh vsi smrdijo po rumu. «Ta je pa za prvo silo. Ce pride noooj menaža do rovov, dobimo še toplo jed. Kavo...» Pekol ima božji jezik. Moštvo je tako zavzeto, da ne trene z očmi. Celo štefanič, ki bi moral stražiti, je pozabil na ospredje in zija z drugimi vred. Ce bi se ta hip priplazil en sam sovražnik, bi vse pometel. Toda vse se godi tako silno naglo... Almer vidi, da ne gre drugače. Zvleče svojo kovinasto Casino to zaporedoma naliva. Vsakemu zvrhano mero. Po žilah umira otrplost in začne švigati vroča kri. Nato pravi Almer: «Zdaj pa nad Kalivodo!« Mogoče so pretekle od prihoda poslancev vsega tri, štiri minute in že so bili nosači v jami pri Kalivodi. Razen Zinka in Gruma sta določena še Amun in Holcman. Nosil ni bilo in treba ga je bilo spraviti brez njih na varno. Za ranjenca je bdi že skrajni čas; zguba krvi in bolečine so ga tako zdelale, du je proti noči začel že blesti. Bilo se je bati, da ne nastane kako vnetje. Transport ni bil lahek, čeprav Je bila nevarnost mnogo manjša kakor druge noči. Naši namreč niso streljali, redke italijanske krogle pa so preletavale teren više v loku. Bolt neprijetno je bilo neprestano razsvetljevanje terena s strani sovražnika. Vendar bo teh petdeset korakov, kakor sta pravila Demark ta Pekol, nekako šlo. In šlo Je — ni preteklo pol ure in ranjenca so že smuknili v rov frajtarja Kopajnika, kjer so ga položili na nosilnico in zginili z njim v zaledje rova. Kalivoda Je bil rešen in roj se je globoko oddahnil. Amun in Holcman sta morala počakati na nočni proviat • Čakala sta vso noč in šele proti jutranji megli so prišli sači — toda brez juhe z mesom, brez kave. Samo kruh to ** ter rum so privlekli. Nekje na potu je namreč kolono s Pr°. viantom zadela granata. S težkim srcem sta se vračala Ato1'; in Holcman nazaj k roju. Žal jima je bilo predvsem Drugega je bilo dovolj in rum je vsekakor nadomeščal k**' Prvi roj je imel res srečo. V prvih dneh ofenzive je vražnikova artilerija prizadejala četam veliko škode, bile nevarno deoimirane Nekaj enot je izgubilo več kakor P°J% vico moštva. Tudi bataljon št. 100 je bil zelo prizadet. prvem vodu so storili smrt Zapf, Ebner, Hromada to ¥ nekateri drugi, zmanjkalo pa je rabina Hurka to še nekate’ drugih. Ker je šlo ravno za Hurka. so nekateri mislili, d» ( utegnil pobegniti k Italijanom, toda bržkone ga je le stoik*, v kraško zemljo kakor Helda. Cigan Maroš in še nekaj dP! gih je bilo ranjenih. Hergottovemu slugi je razmesarilo n°*Jj Pri drugih stotnijah je bilo še bolj žalostno. Pri tretji ' storil konec skoraj ves vod. Ubilo je tudi četovodjo Žgato5, Govorili so tudi, da je ranjen komandant pete stotnij®' nekega kadeta pri drugi stotniji je s tremi vojaki vred vf»‘# v zrak, da niti njihovih kosti niso našli. Almerjev roj torej res imel še s mio. Sovražnik, ki je z velikim zaletom in tveganostjo napadu ni kljub temu nikamor prišel; le na nekaterih mestih vtisnil linijo m zasedel nekaj zapuščenih Jarkov. Mogoč® , znala italijanska komanda izkoristiti uspehov svoje artilafjL Ce bi krepkeje pritisnili, bi gotovo prišli dlje. Tako Je j vtisnjena linija tudi na desno in levo od prvega roja, ki J® **** čepel zagozden v italijansko linijo. Iz povelja, ki so ga dobili poslednjo noč, so lahko P01 da hudih dni še ni konec, da se še hujši morebiti šele Pri' Treba držati pozicijo za usako ceno! Rezerv ni na razpok kakor hitro pa bodo, jih pošljejo. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, H., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir — vnaprej, Mna~2 70o" Ur Dolletna 5.200 lir celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 50 para (50 štorih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 dto OO^OOO starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Zaloto , tržaškega tiska Trst 11-5374 - Ža SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trg°vaki 'p0- ftoanitoo-upravnl 250 osmrtnice 150 lir - Mali tržaškega tiska Trst “ „ trtaiko ta goriSo pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri -Sodeto Pubbllcito Itollana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.