Mercator Kakovost smo ljudje 3».^ |tQNetg iSO 9001 Q-300 Odpraviti podvajanje Cilj sedanje reorganizacije, ki dejansko že poteka, je odpraviti obstoječe podvajanje nabavne funkcije ter s primerno organizacijsko strukturo zmanjšati in centralizirati ravni odločanja, opredeliti odgovornost in pristojnost nosilcev posameznih nalog in zagotoviti nadzor nad opravljanjem nalog. Emona Merkur - izziv Žal je tudi zadnja, največja strateška napaka pred dvema letoma, prinesla precej škode. Rahitična ideja o »trojčku« namreč ni imela prav nobenega oprijemljivega razvojnega zagona, ampak zgolj »obrambno držo« do takrat že prebujajočega se velikana Mercatorja. Novosti iz Kluba Mercator Netrgovske družbe v polletju Odštevanje v Sarajevu 1. december 2000 - dan, ko bodo Sarajevčani prvič prestopili prag najboljšega soseda, je koledarsko relativno daleč. Delovno pa čas že odštevajo vsi - od Ljubljane do Sarajeva. Brežiški novorojenček Mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, seveda poenostavljeno, s svojo maloprodajno mrežo skoraj v celoti pokriva Mercator. Od izliva Dragonje do stičišč na Kolpi, Savi, Dravi in Muri. Zadnji, manjkajoči segment je bil pokrit s pripojitvama družb Jestvina k Mercator Degroju in Posavje k Mercator Dolenjski. Slednja je tudi investirala v brežiški hipermarket. posebna priloga: POSLOVODSKI IZPIT ■ posebna priloga: POSLOVODSKI IZPIT w 5^18 HOOS /OOTT^felO fiim fOKT»». ##»**»«{ iCCJ,?. 5R18 “+00S ?*.3^ f3KtK*, »C trnim i z o c 2 > c. Nova ugodnost za imetnike zelene plačilne Mercator Pika kartice! Možnost obročnega odplačevanja nakupa v specializiranih prodajalnah s tekstilom, obutvijo, športno opremo, tehniko, pohištvom in gradbenim materialom. BREZ OBRESTI IN DRUGIH STROŠKOV! Si HlemsAmnajboljši sosed ^ Kratko ^ercatorju...............stran 4 IJtualno 1^'J- odpraviti podvajanje..stran 7 p°vosti v Klubu Mercator...stran 13 Osiovodski izpit..........stran 21 ,|',tERjvu v Emoni Merkurje izziv..stran 8 ^EKCATOR moje dežele v poslovanju netrgovskih g v.v......................stran 14 Sz'®ki novorojenček......stran 19 K®0 'n bo|jše iz Ete........stran 27 29 n3kupova!ni vrvež .... stran 28 Prv/ v9 0n P°hištva.........stran 31 p'»N«“:se"hie,ih . stran 32 ^Kcator ne pozna meja vtdn' lntersP°rta......stran 16 rajevu že odštevajo.stran 17 SODELAVKA ercatorjev obraz.........stran 33 *a Vsakogar nekaj dopisi Moda ..................... 37 članka.................... .................stran 42 LinkT'8 Pos*ovnega sistema Mercator, d.d., ,ana’ Dunajska cesta 107. Izdaja p Uredni:enter Za ubveščanje, te|pf„ S!V°’ Ljubljana, Dunajska cesta 107, ^ n0l/560 11 31,5,50 n 32. ed«ica: Vesna Bleiweis T'h .^Van'e: Matiaž Slanic / Mercator Studio .... 10 ure)anje: Mercator Studio lSk:Del-TČR,d.d.,Ljubljan v —u.u., e,)uoijana Masopis p, • 'n upoko ,em^° deIavc'’ kmetje, učenci C1 I osIovneea sistema Merraro ’avek j * ^^"Jvnega sistema Mercator. a odano vrednost po stopnji 8%. SliSž ISO 9001 Q-300 Kakovost smo ljudje aše dosedanje delo na področju uvajanja sistema kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001 je bilo 9. oktobra letos kronano s podelitvijo ustreznega certifikata družbi Poslovni sistem Mercator, d.d. - obvladujoči družbi. Zahtevni presojevalci so preverili in ugotovili našo pripravljenost, da s poenotenimi poslovnimi in delovnimi procesi stopimo na pot kakovosti. Kakovost pa bo ostala mrtva črka na papirju, če ji ne bomo dali življenja mi, ljudje, zaposleni v Mercatorju. Naša dolžnost je, da kakovostno poslovanje, skladno z mednarodnim standardom ISO 9001 vzdržujemo in nadgrajujemo. Zato udejanjamo projekt kakovosti povsod, kjer nas zaznamuje skupni znak M - Mercator. Kakovost vselej in povsod naj bo naša vodilna misel. Smo prva slovenska trgovska družba, ki je prejela Certifikat kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001 za celovito obvladovanje vseh procesov na področju prodaje na veliko in drobno. Ostale Mercatorjeve trgovske družbe družbi Poslovni sistem Mercator, d.d. sledijo. V njih bodo presoje primernosti in zrelosti za podelitev certifikata po pričakovanjih končane v letu 2001. Projekt kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001 je bil sprejet kot sestavni del Mercatorjeve razvojne strategije že na začetku leta 1998. Jeseni leta 1998 so bili vvseh naših trgovskih družbah imenovani ustrezni organi za uvajanje kakovosti. Prvi je svoje delo opravil svet za kakovost v obvladujoči družbi. V manj kot dveh letih so ga naši sodelavci z različnih področij skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripeljali do ravni, ki je upravičila podelitev certifikata. Na različne načine smo se s projektom in njegovim uresničevanjem na delovnem mestu seznanjali in se zanj izobraževali prav vsi. Na stotine izobraževalnih ur je za nami, večina izven delovnega časa. Udeležba v izobraževanj u je bila odlična. Pozivam pa vse, da standardizaciji poslovnih procesov in delovnih opravil, zapisani v organizacijskih predpisih in drugih navodilih, posvetite vso pozornost. Prepričan sem, daje doseženo raven možno še izboljšati, jo nadgraditi in tako prispevati k še boljšim poslovnim I rezultatom, k večji konkurenčnosti, k še boljši storitvi za potrošnike in k rasti zadovoljstva naših 1 poslovnih partnerjev, k našemu mednarodnemu uveljavljanju. Kakovost smo ljudje. Naj nas na to vsak dan sproti opozarja drobna knjižica “Spoznaj sistem kakovosti ISO 9001’', ki jo imamo vsi zaposleni v obvladujoči družbi. f Leti 2000 in 2001 še v znamenju naložb v velike trgovske objekte doma in v tujini Iz poročila naložbeni dejavnosti v tem in prihodnjem letu, ki ga je obravnaval nadzorni svet Poslovnega sistema Mercator na seji 24. avgusta letos, povzemamo podatke o začetku oziroma dokončanju gradenj na pomembnejših lokacijah: hipermarket Kamnik, Mercator Center Kranj, Mercator Center Jesenice, 2. faza distribucijskega centra Ptuj, povečanje hipermarketa Maribor, manjši nakupovalni centri v Šentjurju pri Celju, Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici in Šmarju pri Jelšah, veliki nakupovalni centri Mercator Center Zagreb in Mercator Center Novi Zagreb. Operativne priprave bodo stekle tudi za Mercator Center Rijeka. Od tega, ali in kdaj bomo našli primerno lokacijo v Splitu, je odvisen čas, ko bo pod Marjanom tudi Mercatorjeva zastava. Sicer pa je Mercator vse naložbe v preteklih dveh letih in pol v povprečju financiral s 50% lastnih virov. Investicije v prvem polletju letos pa so bile financirane s 60% lastnih virov. Ob koncu leta 2000 Mercator med 200 največjimi trgovci Mnogim se je zdela Mercatorjeva napoved, da se bo do izteka srednjeročnega razvojnega načrta 1997-2000 uvrstil med 200 največjih trgovcev na svetu, smešna in bahaška. Vsi trendi poslovanja v osmih mesecih letošnjega leta pa kažejo, da se bo optimistična napoved uresničila. In zakaj ne bi ciljali še višje? V naslednjem srednjeročnem obdobju želimo med 50 največjih s prometom med 300 in 500 milijoni mark. _ Shodili takoj po rojstvu, zdaj že krepki maratonci Štirje Mercator centri v obdobju od julija do septembra praznujejo okrogle obletnice poslovanja. Koprski stopa v tretje leto, murskosoboški, ljubljanski in novomeški pa v drugo. Koprski center je bil odprt 14. julija 1998, murskosoboški 31. julija, ljubljanski 25. avgusta in novomeški 11. septembra 1 999. V vseh centrih je osrednji prodajni prostor namenjen hipermarketu. Bojazen pred morebitno zgrešenostjo naložb je odpadla že v prvem letu poslovanja hipermarketa oziroma Mercator Centra v Kopru. Potrošniki so ga izredno dobro sprejeli in ga letos izbrali za najboljšo trgovino v Sloveniji. Kot prvi hipermarket je bil dragocen vir izkušenj in znanja vsem kasneje rojenim bratom. Vsi so, enako kot koprski, shodili praktično takoj po rojstvu, po letu dni pa so po ustvarjenem prometu že uspešni maratonci, ki se jim pridružujejo hipermarketi v Mariboru, Ptuju (odprta decembra 1999) in v Pulju (odprt aprila 2000), brežiški (odprt 18. avgusta 2000) pa ima še status novorojenčka. Do konca leta bomo povili še štiri centre: v Slovenj Gradcu, na Ravnah, v Sarajevu, z dograditvijo bo puljski hipermarket prerasel v nakupovalno središče Mercator Center Pula. Po ustvarjenem prometu na kvadratni meter prodajne površine je bil med hipermarketi avgusta letos rekorder puljski s 156.731,00 SIT, sledil mu je koprski s 139.162,00 SIT, nato ljubljanski s 135.897,00 SIT Sledili so jim mariborski s 123.909,00 SIT, murskosoboški s 105.459,00 SIT, novomeški 2 90.959,00SIT in s ptujski 78.710,00. Sicer pa je bilo v avgustu v teh prodajalnah 585- 000 kupcev. Direktorica Mercator Centra Ljubljana Mira Breznik je upihnila svečko za prvi rojstni dan Slovesna podelitev certifikata o kakovosti poslovanja Presojevalci, ki so 31. avgusta letos v obvladujoči družbi (Mercator, d.d.) opravili dodatno presojo sistema kakovosti po mednarodnem standardu kakovosti ISO 9001, je ugotovila, da so vse neskladnosti, ugotovljene ob pred-presoji v času od 26. do 28. junija letos, odpravljene. Čaka nas torej najbolj zahtevni del - redno vzdrževanje kakovosti in seveda njena nadgradnja. Družba Mercator, d.d. je prva med Mercatorjevimi trgovskimi družbami, ki bo prejela certifikat - potrdilno listino o skladnosti poslovanja s standardom ISO 9001. Po poti kakovosti stopajo tudi že ostale Mercatorjeve trgovske družbe. Slovesna podelitev certifikata je bila 9. oktobra 2000 v Ljubljani. O tem več v prihodnji številki našega glasila. Sl 1 lONet s ISO 9001 Q-300 f Prevzete in frovoustanovlj ene trgovske družbe v letih 1998-2000 Uto 1998 Prevzeta družba Klas, Maribor, prevzemna družba Mercator SVS Prvi poskus prevzema družbe Emona Merkur, Ljubljana Uto 1999 Prevzeti družbi Goriška, Nova Gorica in L°ka, Škofja Loka, prevzemna družba Poslovni sistem Mercator Prevzeti družbi Planika, Slovenska Bistrica 111 Jelša, Šmarje pri Jelšah; prevzemna družba Mercator SVS Prevzeta družba Jestvina, Koper, prevzemna družba Mercator Degro Prevzeti družbi Hubelj, Ajdovščina in Orosist, Nova Gorica, prevzemna družba Mercator Goriška revzeta družba Špecerija, Bled; prevzemna ru-d)a Mercator Gorenjska (prej Loka) Uto 2000 ^revzeti družbi Posavje, Brežice in Dolenjka 0V° ruesto; prevzemna družba Mercator D°lenjska revzeta družba Rožca, Jesenice, prevzemna ružba Mercator Gorenjska evzeta družba Emona Merkur, Ljubljana, P vzemna družba Poslovni sistem Mercator VZeta družba Povrtnina Maribor, prev-^ua družba Poslovni sistem Mercator. Večin a prevzemnih družb je že končala topke pripojitev, zadnji pripojitveni roki po'56 ^0<^° *zteLL konec leta 2000. Priče] Porneni, da se prevzeta družba v (iz ^ .lnk°rPor*ra v prevzemno družbo j položaj samostojne pravne osebe). J rna velja le za družbo Emona Merkur. dr sta Ldi ustanovljeni dve novi r ■ ' V tujini Mercator Tržni Centar Sa- »»O in Mercator Ma. Podpisana posojilna pogodba Potem, ko se je nadzorni svet Poslovnega sistema Mercator seznanil s pogoji za najem dolgoročnega posojila in dal upravi Mercatorja ustrezna pooblastila, je bila 5. septembra 2000 v M Hotelu podpisana posojilna pogodba s sindikatom tujih bank. Posojilo, ki je v celoti namenjeno Mercatorjevim razvojnim načrtom, znaša 40,5 milijonov evrov. Ob podpisu pogodbe je gospa Ana Maria Branschaedl, skrbnica projekta Mercator, poudarila, da banke zaupajo Mercatorju na osnovi poslovnih rezultatov, jasnih razvojnih ciljev in njihovega uresničevanja. »Naš motiv je bil, poleg seveda čisto poslovnega, podpreti razvoj in investicijsko in poslovno najbolj prodornega in uspešnega slovenskega podjetja.« »Poudariti moram, daje sindikat bank izkazal izjemno mero zaupanja v Mercator, saj za odobreno posojilo ne zahteva jamstva. To je dokaz, da nase dosežke cenijo tudi v tujini,« je povedal Zoran Jankovič. Jestvina pripojena Mercator Degroju S pripojitvijo trgovske družbe Jestvina , ki je bila 31. avgusta izbrisana iz sodnega registra, je postal Mercator Degro ena največjih gospodarskih družb na Obali. Skupščina trgovske družbe Jestvina je sprejela sklep o pripojitvi k Mercator Degroju 18. julija letos. Čeprav formalnopravni postopek pripojitve še ni bil v celoti izpeljan, je poslovanje obeh družb že od začetka leta potekalo na podlagi skupnega gospodarskega načrta. V letu 2000, tako je načrtovano, bo Mercator Degro s pripojeno Jestvino ustvaril 23 mi- lijard SIT konsolidiranega prometa in milijardo tolarjev akumulacije. S pripojitvijo Jestvine seje obstoječa Mercator Degrojeva maloprodajna mreža - 52 maloprodajnih enot povečala za 38. Število zaposlenih v Mercator Degroju pa za 573. Zaradi racionalizacije poslovanja bo na Obali zaprtih nekaj manjših trgovin, pri čemer ne bo odpuščanja zaposlenih. Njihovo število se bo zmanjševalo z upokojevanjem in dokupom delovne dobe, največ problemov pa bo rešenih z ustreznimi prerazporeditvami. Sicer pa v Mercator Degroju v prihodnosti načrtujejo predvsem graditev oziroma preselitev skladiščnih in ureditev upravnih prostorov družbe. ■ Mercator v govorici številk Mercatorjev kapital je bil 30. 6.2000 v lasti: 33% fizične osebe, 20% pooblaščene investicijske družbe, 17% Kapitalski sklad, 17% druge pravne osebe in 13% Slovenski odškodninski sklad. Ob polletju letošnjega leta je imel Mercator 954 maloprodajnih enot, pretežno z market programom. V dveh letih in pol se je njihova povprečna prodajna površina temeljito spremenila od 125 kvadratnih metrov na 450 kvadratnih metrov. Konec leta 1997 je Mercatorjev tržni delež v Sloveniji znašal 15,4%, zdaj ga ocenjujemo na skoraj 35%. Konec leta 1997 je v Mercatorju dnevno povprečno kupovalo 60.000 ljudi, zdaj jih okoli 160.000, konec leta 2000 pa se pričakuje, da bomo zabeležili rekord v dnevnem številu kupcev - 200.000. V poslovnem rezultatu leta 1997 je zapisano, da smo v koncernu (skupini) Mercator ustvarili 121 milijard SIT čistih prihodkov iz prodaje in izgubo v višini 2,5 milijarde SIT; leta 1998 so čisti prihodki iz prodaje znašali 128 milijard SIT in čisti dobiček 1,5 milijarde SIT, leta 1999 pa so čisti prihodki iz prodaje znašali 175 milijard SIT, čisti dobiček 3 milijarde SIT. V prvem polletju leta 2000 je ustvarjeno 112 milijard SIT čistih prihodkov iz prodaje in 1,7 milijarde SIT čistega dobička, akumulacija pa znaša 5,3 milijarde SIT. ■ O prehodnih poslovnih rezultatih - nadzorni svet pohvalno Ljubljana, 24. avgust 2000 - Nadzorni svet Poslovnega sistema Mercator se je podrobno seznanil s poslovnimi rezultati tako obvladujoče družbe kot koncerna (skupine) Mercator in jih ugodno ocenil. Analiza konkurenčnega položaja Mercatorja v primerjavi z evropskimi trgovskimi sistemi oziroma verigami in trgovskimi družbami doma, ki jo je prav tako obravnaval nadzorni svet, je pokazala vrsto Mercatorjevih prednosti in pomanjkljivosti in predvsem, kje in na kakšen način izkoristiti priložnosti. IN MEMORIAM FRANC TOMANIČ - MATIC 1933 - 2000 Franc Tomanič-Matic pred podelitvijo nagrade za življenjsko delo V spomin je odšel čas sodelovanja in srečevanja s Francem lomaničem - Maticem, upokojenim glavnim direktorjem Mercator Izbire Panonije, predhodnice današnje družbe Mercator SVS. Bil je naš, Mercatorjev. Soustvarjal je največjo ptujsko trgovsko podjetje Mercator Izbira Panonija, soustvarjal je Mercator. Z razumom in s srcem. Z odločno profesionalno in pokončno držo, z iskrivostjo misli, ki so šibale poniglavost, večne »figarje« in nergače ter na realna tla postavljale lažne vizionarje. V zadnjem intervjuju za naš časopis lani aprila, je povedal: «Danes je Mercatorjeva trgovina organizirana tako, kot sem si jo predstavljal pred nekaj več kot dvajsetimi leti. Dejal bi, da je Mercator šele danes po moji podobi in srcu. Mercator imam rad od vsega začetka. Najbolj njegove ljudi.« Govorila sva o Mercatorju nekdaj in danes, o družbi Mercator SVS...Med premišljene Matičeve besede se je sem in tja vtihotapil otožen pogled, ki je izdajal čustva ob spominjanju na nekatere pomembne osebnosti, dogodke— V stisku roke ob slovesu nisem občutila strahu pred boleznijo. Le v drži telesa sem zaznala utrujenost. Misel na Matica je bila še nekaj dni moja spremljevalka. Imeti rad. Ljudi, življenje. V iskrivih očeh, skritih za rahlo zatemnjenimi očali, sem vedno brala neustavljivo željo po polnem življenju, slo po ubranosti s tem, kar nam je dano in tem, kar moraš storiti sam. V besedah sem razpoznavala inteligenco in svetovljanstvo. Čeprav leta 1933 rojen v Slovenj Gradcu, je bil samo in samo Ptujčan in samo ptujski. Kot eden redkih ptujskih študentov na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je vrnil domov, med svoje. Za 18 let v Perutnino, potem za 14 let v ptujsko in Mercatorjevo trgovino. Ustvarjalen garač, trezen analitik in prodoren iskalec rešitev. Nepopustljiv častilec moči argumentov, posmehljiv in duhovit kritik demagogije, kritičen in dobronameren presojevalec napak. Takega smo poznali delovnem okolju. In tak Matic je sooblikoval Mercator Izbiro Panonijo, sooblikoval Mercator. Vedno dobrodošel prijatelj in zvest tovariš, ko je po upokojitvi prihajal v Mercator SVS in v Mercator. Ob petdesetletnici Mercatorja, 9. oktobra lani je prejel nagrado za življenjsko delo v Mercatorju s tremi Mercatorjevimi velikani: Adijem Ostercem, Miranom Goslarjem in Francem Prvinškom. Z njim se je nagrade veselil Ptuj. Pa je bil v njem se drug človek. Razkuštranega in blagega srca. Družina, umetnost, narava. Trije svetovalci, sopotniki, tolažniki, izviri moči in poguma za včerajšnji, današnji in jutrišnji dan. Tudi za dan, ki Maticu ni bil več usojen. 4. julija 2000 smo se poslovili od Matica. Lovski pozdrav, pozdrav dveh prijateljev in tovarišev Mirana Goslarja in Stanka Brodnjaka. Smo se res poslovili? Od ljudi Matičevega kova nikoli ne jemlješ slovo. Vesna Bleiiveis Cilj: odpraviti podvajanje in prenoviti poslovne procese P oslovni sistem Mercator, d.d. je ime firme — koncerna (skupine), v katerega so povezane vse trgovske in netr-g°vske družbe v njegovi večinski lasti. krati pa tudi uradno ime povsem gospodarske družbe, ki opravlja svojo osnovno ejavnost — trgovino na širšem območju JUbljane. Zanjo najpogosteje uporabljamo krie Mercator, d.d. Značilno je, da se v tej ruzbi hkrati opravljajo koncernske in Operativne funkcije prodaje na debelo, ^rttbno ter logistike. V zadnjem času v ercator, d.d. največ govorimo o re-°rganizaciji družbe. Po besedah člana uprave ma8- Marjana Sedeja, poleg drugega, °dgovornega tudi za organizacijo, »gre bolj Zj* spreminjanje obstoječih poslovnih procesov, Mpa za spremembo v organizacijski strukturi uzbe, čeprav so tudi tu spremembe opazne, ajbolj enostavno povedano: s sedanjimi Prernembami odpravljamo podvojeno Pravljanje posameznih poslovnih funkcij, rnanjsujemo število ravni odločanja in s tem Posredovalcev nalog in k odgovornosti za jihovo opravljanje pripisujemo konkretno fnc' ^ec ko je ravni odločanja, bolj je od-& Vornost razpršena in bolj vodenje rezidtat.« fve spremembe so zaznali predvsem kyci zaposleni v maloprodaji, ko so se ob °^r0<^ajne trg°vine štirih maloprodajnih rtjočij združile v dve maloprodajni ob-bbji, nastalo pa je novo Mercator Centri. Ta I reorgariizacije je bil bolj po tihem kot na ^•zveden že spomladi. cj ,Ve n° pa je ostajala dvojnost na komer-t no'nat>avnem področju, saj so se posli s ^8cl področja opravljali v nekdanjem pro-ternem centru Mercator Trgovina Ljubljana SecjV Sektoriu za trženje in komercialo. Cilj pQt^e reorganizacije, ki dejansko že rtab a' ^ 0l^Prav*t' obstoječe podvajanje avne fittnkcije ter s primerno orga-]jzj 0 strukturo zmanjšati in centra-8oVoati ravni odločanja, opredeliti od- n*b naj°St ^ pristojnost nosficev posamez-]jar). °8 In zagotoviti nadzor nad oprav- Zrrtžati n^°S' Cili vsake reorganizacije je rtlodel^OS^°Vne stro*ke postaviti sodoben n°tranje organiziranosti podjetja. mag. Marjan Sedej Spremembe v organiziranosti podjetja so odziv na nove trende v trženju. Organizacijska struktura družbe pokriva tri osnovna področja, v katerih so smiselno organizacijsko zaokrožene posamezne poslovne funkcije, in sicer - finančo- računovodsko področje, - področje kadrov, proizvodnje in korporacijskih zadev in - področje trženja. Področja vodijo člani uprave koncerna. Ker reorganizacija zadeva predvsem področje trženja, si podrobnejše oglejmo, kaj vse v organizacijskem smislu sodi oziroma bo sodilo v to področje, ki ga vodi član uprave mag. Marjan Sedej. V organizacijskem smislu je področje trženja razdeljeno na - sektorje, ki opravljajo koncernsko funkcijo (marketing, razvoj maloprodaje, zastopstva, uvoz in izvoz, investicije, informatika in organizacija) in - programske sektorje (operativni sektorji, ki upravljajo posamezne programske sklope za celotno Mercatorjevo prodajno mrežo kot za mrežo Mercator, d.d.): market program sadje in zelenjava, sveži market program, suhi market program, market program neživil in nemarket programi, tehnika in gradbeni material, šport, tekstil in galanterija ter pohištvo. Maloprodaja, eksterna prodaja in logistika sodijo v operativne sektorje. Reorganizacija celotnega področja trženja oziroma služb, ki se ukvarjajo z operativnimi zadevami gre v različnih smereh. Maloprodaja je organizacijsko razdeljena na tri maloprodajna območja, in sicer: maloprodajno območje Mercator Centri (ti se naprej delijo na ožja maloprodajna območja Mercator Center Ljubljana, Mercator Center Slovenj Gradec in Mercator Center Ravne) ter maloprodajni območji L in II. z market programom (ti dve območji sta oblikovani glede na geografsko zaokroženost maloprodajnih enot). Vzporedno z navedenimi maloprodajnimi območji se oblikujejo tudi štiri ožja maloprodajna področja za tako imenovane neživilske programe, in sicer Intersport, pohištvo, tehnika in gradbeni material ter tekstil. Eksterna prodaja [veleprodajna funkcija! doslej ni bila enotno koncipirana. Potrebe so pokazale, daje treba to funkcijo združiti v okviru ene organizacijske enote, ki bo združevala obstoječo eksterno prodajo, T A L franšizing, Cash & Cany in trženje repro-materiala, tako, da bo lahko uveljavljena strategija odnosov s ključnimi kupci in postavljene osnove za morebitna dolgoročna strateška partnerstva z njimi. Logistika in distribucija sta sestavni del uspešnega trženja, saj sta most med nabavo in končno prodajo. Organizirana mora biti tako, da omogoča učinkovito upravljanje z zalogami, skrajšanje in optimiziranje oskrbovalne verige in poti od skladišča proizvajalca do prodajne police. Nabavna funkcija, ki seje doslej opravljala »v beli hiši na Dtmajski 107« in na »Slovenčevi25« bo lokacijsko in funkcijsko združena v enotno organizirano komercialo. »Pravpodročje komerciale in trženja bo z novo organizacijsko strukturo družbe doživelo največ vsebinskih sprememb. Organizacijsko bomo sledili oblikam in načinom dela, ki omogočajo upravljanje z blagovnimi sku- pinami (categorj managament). Ključna funkcija podjetja (marketing, komerciala, merchandising) seprenosa na delovne skupine, ki z vseh zornih kotov opazujejo posamezno blagovno skupino in njeno tržno zanimivost z vseh vidikov. Število delovnih skupin se praviloma pokriva s številom blagovnih skupin, sestavljalipa jih bodo strokovnjaki z različnih področij. Vsaka skupina bo imela svojega vodjo, ki bo v celoti odgovoren za izvedbo in uspešnost posameznega tržnega projekta. Povedano se seveda ne bo zgodilo čez noč, saj gre za izjemno zahtevno nalogo, ki ob skrbno pripravljenem načrtu vpeljevanja sistema v prakso, terja tudi ustrezen informacijski sistem. Zlasti brez slednjega uspešnega upravljanja z blagovno skupino ni mogoče uveljaviti. Preprosto pa bi stvarpovedali takole: predmet zanimanja naše nabave ni več dobavitelj, temveč blagovna skupina.« obliki organiziranosti postavljamo osnove. Večina, ki jih reorganizacija najbolj zadeva, bolj razmišlja o lokacijskih premikih, povezuje reorganizacijo z osebnim statusom in drugimi okoliščinami, ki spremljajo vsako reorganizacijo in jih po besedah mag-Sedeja pretirano povezuje z novim plačnim sistemom, ki bo uveljavljen hkrati z dokončno oblikovanimi organizacijskimi enotami in delovnimi mesti. Vsako že opravljeno in načrtovano vsebinsko spremembo je bilo treba umestiti v primerno organizacijsko obliko, preveriti njeno smiselnost in soodvisnost z drugimi ter šele nato preiti v operativni del sprememb, ki se bo odrazil tudi v sklepih o razporeditvi na delovna mesta v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. Vesna Bleiiveis Zasnovana organizacija trženjsko-komer-cialne funkcije je dolgoročen, vsebinsko izjemno zahteven projekt, ki mu v trenutni Dodatno delo v Emoni Merkurje izziv Aleš Čerin Po razvpiti skupščini družbe Emona Merkur pred dvema letoma, po soglasju vlade za prevzem družbe pred enim letom I11 po zamenjavi vodstva družbe pred štirimi meseci, se kaže pravo stanje družbe. Predsednik uprave je postal Aleš Čerin, univerzitetni diplomirani pravnik, sicer član uprave Mercatorja- V Mercatorju vas poznamo kot kreatorja pravno i11 izvedbeno skladnih rešitev, ki so zadevale že priva' tizacijo, v novejšem času po prevzemih in drugih aktiv-nostih, ki jih zahteva status delniške družbe. Skratka kot član Mercatorjeve uprave ste bili in ste pol®9 drugega še odgovorni tudi za "koncernske zadeve"-Pred nekaj meseci pa ste postali še direktor družbe Emona Merkur. Kako se počutite na "dveh stolih" ? Najprej moram reči, da smo se po Rutarjevi najavi odhoda v uptavl dolgo časa ubadali z vprašanjem, koga postaviti na čelo Ernon? Merkur, d.d. sicer najvecjega, najbolj atraktivnega in neruizadtf’ tudi razvpitega Mercatorjevega prevzema. V igri je bilo blizu imen, večina iz naše hiše. Nazadnje je izbira padla narnt Z argumentom, da bom s svoje pozicije in vedenji najhitreje in ndj' učinkovitejše izpeljal integracijo Emone Merkur v Mercatorjevo kor-Poracijsko kulturo. Kljub dodattremu delu in odgovornosti, mi je bilpredlog takojšen poslovni izziv. Bil pa sem tudipočaščen, saj vsekakor pomeni lfjaz zaupanja in ne nazadnje tudi priznanje za dosedanje delo. ^ sem si po nekaj dneh izoblikoval umik vsakodnevnih selitev med unajsko in Šmartinsko ternavadilna novo okolje in nove sodelavce, je i° normalm in hitro steklo. Občutka o »sedenju na dveh stolih« pa niti nhnam, saj je problematika v Emoni Merkur identična s tisto, s katero se nevno srečujem pri delu v Mercatorjevi upravi. Razlika je samo v tem, da a ^martinski odločitve sprejemam pač sam. Kako ste spoznavali družbo Emona Merkur? aklju(jeje hotelo, da sedaj vodim družbo, s katereprevzemom sem se vse aveh Let nazaj, ko smo nanjo »vrgli oko«, operativno največ ukvarjal, teh dveh letih sem Emono Merkur skozi papirje spoznal v celoti in se seveda vrsto stvari naučil na pamet. Sedaj pa spoznavam oprijemljivo ta,Ve> zlasti pa sodelavce. Vpičlih dveh mesecih sem tako obiskal veliko ečino 70prodajnih enot po celi Sloveniji. Spoznavanje družbe skozi oba P0stopka prevzema in neobremenjenost s preteklostjo sta gotovo moji Prednosti. ^aša ocena položaja družbe in klime v njej, kako so vas sPrejeli novi sodelavci? Nedvomno je bila Emona Merkurpred desetletjem paradni konj slovenske ■ Turine in zanimivo je, da je kljub vsako leto slabšim rezultatom, v Javnosti ohranila imidžzelo dobre firme, zadnjih petih letih se na področju razvojne vizije in investicij, posebej v Ljubljani, ni naredilo čisto nič, celo nasprotno. Še lansko leto so npr. P cevali dividende delničarjem za leto 1998 na eni strani, na drugi Potl ošili 50 mio SIT za zamudne obresti dobaviteljem zaradi zamud P]} plačilih blaga. Je tudi zadnja, najvetja strateška napaka pred dvema letoma, prinesla J shode. Rahitična ideja o »trojčku« namreč ni imela prav nobenega Pdjumljivega razvojnega zagona, ampak zgolj »obrambno držo« do takrat ^Pobijajočega se velikana Mercatorja. j^nu primerna je seveda klima. Prejšnje vodstvo je zaposlene strašilo z z ercjjtorjem, mnoge stvari pa so šle drugo pot, kot so jim razlagali. K n e,l.PahePr^sPeva^° & t0> kar so ljudje lahko prebrali ali videli v Pdoj predhodnik je imel specifičen način vodenja, kjer im / lniclat^vnost ht uporaba glave za to, za kar je namenjena, nista ^ domovinskepravice. A vsaka stvar ima tudi dobre strani. Tipa sta yet°Jna raven oda in discipline ter čistoča v trgovinah. da zaposlenih je nekako vedela ali samo slutila, da dolgo ne bo šlo več m a na »doziranost« informacij podprejšnjim vodstvom, so vci sprejeli zadržano in večji del z mešanico bojazni in negotovosti. ^J povsem razumljivo glede na dalj časa trajajočo mdoktrinacijo, daje -ator njihov največji sovražnik. Vseeno pa sem naletel na veliko dekor ^en°Stza in sodelovanje in težko bi se pritožil nad kakšno šefbv^0JetVenco (izotnerciala, finance, kadri) sem obdržal, razen dveh ie Rob ^0r>nati^e’ kista odškt drug za drugim. Iz Mercatorja sem pripeljal ys erta Vodopivca za svojega pomočnika s težiščem dela v maloprodaji. Pa prek v režiji na Smartinski, prodajnemu osebju v trgovinah tudi ■ °P0s!'0V0eiij’s kMerimi sem imel že nekaj skupnih sestankov, pa stvari ^dik stikih, sem skušalpokazati in dopovedati zlasti dve je potr ^ n° m resnično stanje, v katerem je družba in o ukrepih, kijih vsak , ° sPrejeti, če ji hočemo vrniti nekdanji blišč. Posebej in na lastnih oraku pa, da Mercator—kljub temu, daje skoraj stoodstotni slenil, 0p družbe, ni njen sovražnik ali celo sovražen do zapo- skuŠam jCPa’ 50 sedaj njegov enakopraven sestavni del. Sodelavcem povedati, da si boljše rezultate in s tem boljše življenje ter dolgoročno varnost lahko zagotovijo le znotraj Mercatorja. To najpomembnejše, mislim, mi začenjajo verjeti. Kateremu poslovnemu področju so bili namenjeni vaši prvi ukrepi in njihovi cilji? Največji kvaliteti Emone Merkur sta v vrsti izrednih lokacij, posebej v ožjem in širšem delu Ljubljane in pa na splošno dobro usposobljen poslovodski in prodajni kader. Po drugi strani pa večina prodajaln na teh lokacijah ne ustreza več sodobnim trendom v trgovini in če jih ne bomo naglo posodobili, bodo tudi tiste, ki danes sicer še delajo dobro, jutri začele toniti. Je pa tudi cela vrsta, zlasti manjših prodajaln, ki zaradi sprememb nakupovalnih navad Slovencev, med katerimi je najpomembnejša selitev v veje nakupovalne centre s celovito ponudbo, nimajo nobene možnosti preživetja in jih bo potrebno zapreti. Najtežji problem je preveliko število zaposlenih, kar sicer ni nič novega za družbe v Sloveniji, ki se še niso resno lotile prilagajanja novim tržnim razmeram ali prestrukturiranja, kot temu radi rečemo. Sicer pa je bilo prvo, kar me je čakalo ob prihodu, dokončati in s 1. julijem vzpostaviti celotno nabavo blaga v maloprodajo z Mercatorjevimi dobavitelji in seveda z enakim izborom, cenami in drugimi pogoji. Ta prehod, ki v praksi pomeni, da na policah Emone Merkur najdete enako blago, kot v Mercatorju, je stekel gladko, brezvečjih problemov, največ po zaslugi profesionalne koordinacije med službami družb in dobrega dela našega distribucijskega centra na Slovenčevi, ki v Emonine trgovine spravi dobrih 40% blaga. Ostalo pa v trgovine pripeljejo dobavitelji sami. Teh j epo temeljiti selekciji ostalo le še nekaj čez200, vsi spogodbami z Mercatorjem. Obdržali smo samo nekaj Emoninih dobaviteljev zaradi specifike prodajaln. S tem sta Emonina nabava in asortima v celoti vključena v Mercatorjeve standarde. Kako bo potekalo organizacijsko, poslovno in programsko prestrukturiranje družbe? Organizacijsko, poslovno in programsko prestrukturiranje družbe že teče na podlagi programa zapiranja in oddaje v najem nedonosnih poslovnih enot in rebalansa plana za leto 2000, ki sem ju pripravil skupaj z vodilno ekipo. Jedro programa in rebalansa je v bistvu preprosto in predvideva, katere trgovine od skupno 70 je potrebno zapreti, ker pač ustvarjajo izgubo, kako zmanjšati vse vrste stroškov in — kar je razvojno pomembnejše — v prenovo katerih trgovin investirati, da bodo ustvarjale z Mercatorjevimi primerljiv dobiček. Regijsko prestrukturiranje Emone Merkur bo opravljeno s 1. oktobrom letos, ko 12 trgovin vključno z večino zaposlenih po regijskem principu prehaja v maloprodajno organiziranost Mercatorja: Škofa Loka, Stražišče, Radovljica, Jesenice in Kranjska Gora v Mercator-Gorenjsko, Zreče, Maribor in Gornja Radgona v Mercator-SVS, Novo mesto, Črnomelj L in Crnojnelj II v Mercator-Dolenjsko, Nova Gorica pa v Mercator-Goriško. Te trgovine bodo po prenovah v celoti izgubile identiteto Emone-Merkur in bodo integrirane v mrežo Mercatorjeve maloprodaje. Program zapiranja zadeva 18 prodajaln in 21 bifejev, šest trgovin, ki nimajo nikakršne možnosti preživetja, smo že zaprli s 1. septembrom. Do konca septembra nameravamo zapreti še sedem trgovin, nadaljnjih pet pa do konca leta. Vendar ocenjujemo, da teh 12 za razliko od šestih, ki smo jih že zaprli, morda še ima možnost preživetja kot npr. družinske trgovine, še posebej v manjših krajih, kjer drugih trgovin ni, v Zagorju, Utiku, na Senožetih in Preserjih. Zato smo zaposlene v teh trgovinah in bifejih, ostalo javnostpa z javno objavo v »Delu« pozvali, da dajo ponudbe za najem ali celo nakup teh trgovin in bifejev. Ta poziv oz. povabilo je posebej pomembno za zaposlene, da skušajo z lastno iniciativo in v svoji režiji ohraniti delovna mesta. Edina povsem nova trgovina Emone Merkur, ki pa bo zgrajena po T V J BI Mercatorjevih standardih, bo odprta konec leta na Metelkovi ulici blizu centra Ljubljane. Po teh standardih je bilpred mesecem dni prenovljen tudi market v Sežani, ki dela zelo dobro. VLjubljani pa smo izbrali 8 večjih trgovin na najbolj atraktivnih lokacijah, ki jih je potrebno v celoti preurediti in posodobiti, da bodo dajale to, kar glede na pozicijo morajo. Tako upam, da bodo do decembra prenovljene trgovine Center Koseze, na Prušnikovi 63 (Vizmarje), Slovenski 55 (»Kozalec«) in najpomembnejša, Cigaletova v samem centru Ljubljane, ostale pa v prihodnjem letu. Prenoviti in posodobiti bi bilo potrebno tudi večino drugih trgovin, posebej na širšem območju Ljubljane, kar pa je zaradi logistike in sredstev možno le postopoma, ne pa naenkrat. Kaj glede politike zaposlovanja lahko zagotovite sodelavcem oziroma zaposlenim v družbi Emona Merkur? Večina zaposlenih je osveščena, pa tudi razmerje med prihodki in odhodki v enoti, kjer delajo, približno poznajo, da vedo, daje preveliko število zaposlenih eden glavnih razvojnih problemov družbe. Marsikateri poslovodja mipravi, da bi se dah delati z manjšim števihm zaposlenih in da bi tako tudi delal, če bi bila trgovina njegova. Ena glavnih opornih točk rebalansa plana za leto2000, ki ima nekatere elemente sanacije, je zmanjšanje števila zaposlenih. To moramo storiti, če želimo večini zagotoviti dolgoročno socialno varnost. Zato sem tako sindikat kot svet delavcev — ta se menda ni sestal že celi dve leti -pozval, da se aktivno vključita v program prestrukturiranja družbe. Želim si, da bi bih tehnohških viškov čim manj. Dosedanje možnosti za prezaposlitev v Mercatorju (okoli 40 delavcev) smo že izčrpali, sčasoma se bodo pokazale tudi nove. Glavno možnost za ohranjanje delovnih mest vidim v že omenjeni oddaji nekaterih trgovin in bifejev v najem-Prav tako zaposlenim poleg vseh zakonskih varoval nudimo še posebno stimulacijo v višini 1,5plače, če se do konca septembra in 1 plače, če se do konca novembra sami odločijo za odhod kot tehnološki višek in tako sami rešujejo svojo zaposlitev. Vsekakor pa vsem zagotavljam, da bomo skušali pomagati v vsakem primeru posebej, da o tem, da je striktno spoštovanje delovnopravne zakonodaje ter kolektivne pogodbe standard, pod katerega ne grem zd nobeno ceno, niti ne govorim. Sicer pa zaposlenim želim, da bi delali čimbolje in tako prispevali k uspehu Emone Merkur, s tem pa tudi Mercatorja kot celote. Vesna Blehveis ■ Na obraze se bo nasmeh izmil Močilnik pri Vrhniki - 6. septembra so se poslovodje in njihovi namestniki iz vseh trgovin Emone Merkur srečali tako s svojim direktorjem in člani vodilne ekipe kot z Mercatorjevo upravo. Srečanje je bilo sicer namenjeno sproščenemu tovariškemu druženju, kljub temu pa direktor Čerin v uvodnem nagovoru ni mogel prezreti nekaterih trdih in za zaposlene tudi neprijaznih dejstev. Spremembe v poslovni politiki družbe so zaznavne: promet v avgustu je bil za 3% višji kot v juliju, vendar pa je skupni rezultat še vedno slab. Zapiranje trgovin in bifejev ter posledično presežni delavci je ukrep, ki se mu ni možno izogniti. Hkrati pa je njihov odkup ali najem s strani zaposlenih možnost za rešitev eksistence. Izziv je, o njem je bolje premisliti kot pa se vdati črnogledemu razmišljanju in apatično sprejeti usodo. So pa v Emoni Merkur svetle točke, ki lahko zaposlenim v prihodnje vzbujajo optimizem in zaupanje. »Zaostanek v razvoju bo možno dohiteti v razmeroma kratkem času, pogoj pa je, da vsi skupaj vzamemo usodo podjetja v svoje roke,« je bila Čerinova sklepna misel. »Emona Merkurje bila v Mercatorjevi preV' zemnipolitiki najbolj zanimiva ciljna druž' ba. Pred desetimi leti je bila Emona cvet sh' venske trgovine in bi lahko, če je ne bi razkosate povsem privatne razprtije in interesi, cvetela se danes. Mercatorje ostal skupaj zaradi modro vodene privatizacije, Emona seje razletela ntt majhne družbe, ki v času ekonomije velikih, nimajo prihodnosti. Mercatorjeva osnovna dejavnost je trgovina in to donosna trgovina-Mercator je množično zapiral bifeje in kjer je bilo možno na njihov račun povečeval mah' prodajne površine, v dveh letih je zaprl okoli 250 različnih prodajnih mest. Z veliko večino presežnih delavcev seje našla primerna rešitev in tako bo tudi v Emoni Merkur. Tudi na tern področju veljajo Mercatorjevi standardi.« »Obiskalsem nekaj Emoninih trgovin. Čiste, urejene in z ljudmi, ki imajo veliko znanjtt-Prepričan sem, da bodo prenovljene v ponos vsem. V Mercatorju je Emoni Merkur in zaposlenim zagotovljen enakopraven polozA) z našimi matičnimi družbami. Ne hčujetO-O se, naša je pot skupna. Pot do sodobne, et>' ropsko primerljive trgovske družbe. Zd' dovoljstvo zaposlenih je pogoj za zadovoljstvo kupcev in lastnikov. Ne se ukvarjati s pre' 1 0 Časopis Poslovnega sistema Mercator teklosijo, ukvarjati seje treba s kupcem—našim raljem in z dobrim poslovanjem poskrbeti za Prihodnost. Le tako se bo vrnil nasmeh na vaše °hraze. Dobrodošli v Mercatorju, kjer se nikoli ^sprašujemo, od kod kdo prihaja. Najpomemb-nejšeje, kaj in koliko zna in to potrjuje z dobrim Poslovnim rezultatom,« je zbrane nagovoril Predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankovič 7 v ' acetna zadrega, tudi nelagodnost je počasi plahnela. Zaslišal se je prvi val smeha, nato rugi--- moderatorje prebil led. Končalo Pa se je tako kot se spodobi: z razigranim rajanjem in upam, da tudi z mislijo, da se rjobena ne poje tako vroča, kot se uha. Skoda je le, da je predolgo vrela in a kuharji niso bili pravi. Vesna Blehueis T E R V J Trgovec pač mora biti “sončni človek '1 je pravi »boom« davnega leta 1977. eski, za tedanje razmere hipermarket a obrobju Ljubljane, kjer je zrasla nova enavadna stanovanjska soseska. Sta-°Vanja s terasami, na katerih so sprva arT|sžljivo, nato pa vsako leto bolj Pogumno odganjale okrasne rastline, s. erzeler|i slapovi niso povsem prekrili ^ e9a betona. In market? še vedno Poh-'nantna stav^a na zaoetku naselja, v „ arvana kričeče rumeno in rdeče. Na je ^ 0*: ^vaiset let staro notranjo ureditev tr Patina časa. Pa vendar je v V'n' ner|avadna svetloba. Svetloba, ki lv Vse strani pršijo poslovodkinja a Krobot in njene sodelavke in delavci. Od jjjjj Se«či ta pom,adna svetloba, ki za-vpraša^,niS*t0 stanie trgovine, sem jeno r. 3 pos*ovodkinjo Ivanko, ure- *nala „ Spo :E5e,ih let' ki sem j° SP°' Vodii v Mt*ru*a*>nem srečanju poslo-Močilniku. Z glasom, ki se mu malo pozna kadilska strast, s prav nič profesionalno spačenim nasmehom in z izbranimi besedami, je gospa Ivanka risala »svojo« trgovino. » Vsako jutro, pet ali deset minut, če j epotrebno tudi več, imamo priprave na začetek dela. Preden se trgovina odpre, se moram prepričati o počutju svojih sodelavcev. Ni vseeno, ali gredo sodelavci na delovno mesto »s kamnom na duši«. Teh prvih pet ali deset jutranjih minut, ko svoje siceršnje pozitivno razmišljanje lahko prenesem na sodelavce in jih od osebnih problemov usmerim v delo, je izredno dragocenih. Dobro in prijazno jutro ali dan, izpolnjen s tekočimi delovnimi nalogami, namenjamo najprej sami sebi in potem enakih želja ni težko nameniti vsakemu kupcu. To najbrž daje kupcu občutek svetlobe, ki ste ga zaznali tudi sami. Trgovec pač mora biti neke vrste »sončni človek«. In najprej moramo sami sebi in v sebi znati prižgati kakšen žarek.« Ivanka Krobot T V J Zanimala me je poklicna kariera sobesednice. »Zanimiva je. Učila sem se v klasični trgovini sprehrano. Moj začetek je bil v prodajalni na Viru pri Domžalah, kjer sem prišla do poklica prodajalec. Vzporedno sem se nekako uvajala še v poklic natakar, saj so tako zahtevale »hišne« potrebe. Moje prvo delovno mesto je bilo točajka, tako je namreč pisalo na odločbi o zaposlitvi. Po poroki in družinskem prirastku, sem imela življenjsko srečo in sem prišla v Ljubljano, v trgovino na Hubadovi ulici. Po dobrem letu in pol pa sem šla malo pogledat še drugam, k konkurenci v blagovnico Nama. Najprej kotprodajalka bonbonov, napredovala sem na raven prodajalca I. Od tu naprej dx> namestnika poslovodje v Nami v Štepanjskem naselju. Potemje prišla na vrsto Nama pri Ruskem carju. Leta so hitro minevala, srce pa me je vleklo nazaj v Emono. Vrnila sem se, najprej za 7 let v samopostrežbo na Vojkovi, 5 let in pol v Cigaletovo in tu v koseškem marketu sem tretje leto. Tu sem nasledila gospo Jaklič, resnično prvo damo Emone Merkur, ki je bila in je še moja vzornica. Vsaka od prodajaln je različna in po svoje zanimiva. Ko sem spreminjala delovno okolje, se?n spreminjala tudi sebe. Vsako novo okolje je zame izziv, potreba po dokazovanju sposobnosti. Seveda ne brez zdravega strahu. Delovna okolja sem vedno rada zamenjala predvsem zato, ker sem se bala, da bom svoje delo začela opravljati rutinsko in tako osebnostno in poklicno nazadovala. Zdi se mi, da sem bila v svoji poklicni karieri vedno kos nalogam, da sem izpolnila tako svoja osebna pričakovanja kotpričakovanja drugih. Še vedno imam željo po ustvarjanju, po novostih, po spoznavanju in nadgrajevanju znanja in izkušenj.« Do kakšnih spoznanj o kupcih in trgovcih so vas pripeljale bogate izkušnje? »Mislim, da mora biti dober trgovec tudi dober poznavalec Ijtidi. Tega se učiš s pogledom človeka v obraz, v oči. Tega se učiš s poslušanjem in z opazovanjem obnašanja. Trgovec se mora znati prilagoditi stranki, kupcu. Tenkočutnost, bi rekla, je trgovčeva odlika, ki jo kupec nagradi z zvestobo. Trgovec mora sprejeti kupca takega kot je in mu izkazati spoštovanje z načinom strežbe in s svojo osebno urejenostjo. Trgovec mora imeti pobudo za stik s kupcem v svojih rokah in hkrati imeti pravo mero, da se odnos ne sprevrže v pretirano domačnost, ki kaj hitro razvrednoti profesionalno korektnost.« »Malo že. Vendar glede na to, da se v svetu in tudi pri nas dogaja veliko novega, da se vse spreminja, je treba tudi spremembe na domačem dvorišču vzeti kot gotova dejstva in o njih razmišljatipozitivno, trezno in predvsem dolgoročno. Čustvena navezanost napodjetje je razumljiva in spremembe so s tega zornega kota najbolj boleče za dolgoletne Prehrani, Emoni m Emona Merkurju zveste delavce. O stanju podjetja smo vedeli bolj mak) oziroma k toliko, kolikor smo izvedeli od uprave, za odnose z Mercatorjem pa smo največ izvedeli izjavnih medijev. Objektivnih in celovitih informacij, na podlagi katerih bi se s stanjem stvari soočili žeprej, je bik) malo. Problemov nismo vsi zaznavali v enaki meri, saj so bik plače redne, prodajakc ni občutil nobenih težav, ki bi jih pripisal stanju podjetja. Ce bi šlo vse skupaj tiho naprej, bi bili verjetno tudi v slabši situaciji, kot smo. Menim, da smo poslovodje odigrali ključno vlogo pri informiranja neposrednih sodelavcev o stanju v podjetju, o nujnosti ukrepov in enako tudi vis a vis kupcev. Moralo seje nekaj zgoditi in seje v dobro zaposlenih in kupcev. Aktivna, pozitivna in pravočasna komunikacija s sodelavci je osnova dobregaposlovodje, dobrega vodstvapodjetja. Pomanjkanje tega jepogosto vzrok slabegapočutja na delovnem mestu, vzrok za tisoče govoric in ugibanj ter apriornega odklanjanja sprememb. Če se prodajalec na delovnem mestu dobro počuti, je njegovo življenje vseh 24 ur lepše. Z dovolj informacijami je kdprebit in treba je nehati z objokovanjem. Spoprijeti seje treba z delom, z načrti in si spetpovrniti ugkd. Trdim, daje čisto vseeno, kakšno firmo ima kdo napisano na vratih, ker smo vsi trgovci, smo stanovski kolegi, ki moramo združiti vse, kar najboljšega imamo.« Kakšen je market zdaj, kakšen bo čez dobra dva meseca? »Naša trgovina ima nekaj čez 1000 kvadratnih metrov, v njej in v okrepčevalnici je skupaj zaposlenih 46 delavcev. Po številu efektivnih ur pa se število zaposlenih zniža za sedem, saj gre za bolj ali manj permanentne upravičene odstotnosti z dela. Delno prodajamo na samopostrežni, delno na klasični način. Povprečni mesečni promet sc giblje okoli 70 mio SLT, v okrepčevalnici pa okrog4 mio SLT. Kupci so zanimivi, spremljam jih že od leta 1998, mesečno jih je povprečno okoli 42.000. Njihova kupna moč je od leta 1998 izredno padla-Vrednostpovprečnega nakupa je bila leta 19982.067,00SLT, avgista letos pa je nekaj vec kot 41.000 kupcev v povprečju kupilo le ^ 1.435,00 SIT blaga. To lahko delno pripišem socialnim prilikam in bližnji konkurenci na koseški tržnici, vendar je naša največja rak rana sicer za trgovino primemo parkirišče, ki pa je pretežno 24 ur zasedeno z vozili iz vse soseske. Na ta račun smo deležni mnogih kritik in pritožb strank, vendar so zaradi neuvidevnosti lastnikov vozil, nerešljive-Trgovino bomo začeliprenavljati, da bo podobna vsem Mercatorjevim trgovinam. In upam, da bomo tudi problem parkirišča lahko rešili. 6ar pa zadeva samo ureditev trgovine menim, da moramo pri prenovi združiti najboljše v Mercatorju in v Emoni Merkur. Menim, daje sedaj idealne) priložnost. S prenovo same prodajne površine ne bomo povečali, vsaj dogovori trenutno potekajo v tej smeri, spremenila se bo oprema in razvrstitev blaga in tudi prodajni progam, ki bo še pestrejši in še bolj ustrezal kupcu. Prav nič me ne moti, enako tudi ne kupcev, če so na policah izdelki tako s trgovsko znamko Mercator kot Emona Merkur. Te nam je pravzaprav v pravo veselje—v dveh mesecih, kolikor časa izdelke obeh znamk ze prodajamo, so kupci zadovoljni, saj smo jim cenovno ponudili več kot prej. Naša trgovina v okolišu slovi kot trgovina visokega ranga po storitvi in po izbiri in ta sloves bomo zanesljivo obdržali tudip0 prenovi.« Vesna Bleiweis Srce vas je pripeljalo nazaj v Emono Merkur. Se vam je f trgalo, ko se je nad Emono Merkurjem razpela Mercatorjeva »marela«? Novosti iz Kluba Mercator Mercator Pika kartica pospešeno osvaja kupce. Bonitete, kijih nudi, so se očitno »prijele« in lov za čim višjim številom »pik« je nekaterim imetnikom kartice postal že svojevrsten konjiček. Kaj in koliko lahko s pikapolonico kupimo na obroke? Maksimalni znesek kredita Minimalni znesek enega obroka Število obrokov min. Tekstil 20.000 SIT Tehnika 40.000 SIT Gradbeni mat. 40.000 SIT Pohištvo 40.000 SIT 5.000 SIT 10.000 SIT 10.000 SIT 10.000 SIT 4 4 4 4 Število obrokov maks. 6 6 6 12 znesek kredita 180.000 SIT 180.000 SIT 180.000 SIT 360.000 SIT u Mercator je dobesedno zasut s prošnjami za izdajo novih kartic. 1’Kisejezdelob prvem vzletu »pikapolonice« skoraj nedosegljiv: v 15.000 kartic doseči magičnih 100.000 kartic, je izpolnjen 0 tem letu in pol. Stotisoči imetnici Mercator Pike kartice, Miri nusa 12 Središča ob Dravi, smo poleg kartice podarili še praktično ^grado. 2 obojim je zelo zadovoljna. bolje pašo se odrezali srečneži, ki so na velikem nagradnem žrebanju 11 Mercatorjevo posebno nagrado za zvestobo. Mercator jim je anl vse, kar so v naših trgovinah s kartico nakupili v preteklem n'tetnem obdobju. 10 srečnih dobitnikov: 1 ■ Arnuš Marija, Sp. Volčina 30, 2232 Volčina Bogovič Roman, Kidričeva 19, 8270 Krško "T Ikovic Danica, Vojkova 87, 1000 Ljubljana 4- Jeraj Marija, Ribniki 8, 8290 Sevnica ^ Kavčič Barbara, Aljaževa 5, 1000 Ljubljana Kržišnik Logar Marija, Zg. Pirniče 94/g, 1215 Medvode 7- Simčič Božena, Lukeži 25, 5292 Renče Savel Lidija, Vučja gomila 1, 9208 Fokovci šlehta Ivli, Sedlašek 3D, 2286 Podlehnik Šmid Amalija, Podlonk 12, Železniki Najbrž je bilo izžrebanim imetnikom kar žal, da niso v Mercatorju še malo bolj zapravljali. No, nič ne de. Novo priložnost imajo že v tekočem bonitetnem obdobju. Sicer pa je bilo vseh, ki so bili v brežiškem hipermarketu izžrebani 2. septembra kar 100. Nekaj smo jih nagradili kar tam, seveda tiste junake, ki so se poskusili v zabavnih igrah. In tudi med gledalci, ki smo jih zabavali z živahno glasbo in gostili s torticami in penečimi vini, smo gotovo pridobili kar nekaj novih prijateljev. Najnovejša ponudba Mercatorjeve Pike je možnost obročnega odplačevanja nakupov v Mercatorjevih spcializiranih trgovinah z obutvijo, tekstilom, športno opremo, tehniko, pohištvom in gradbenim materialom. Seveda pa velja omejitev za koriščenje tovrstnega posojila, ki je individualno določena. Mesečni obrok (ali vsota mesečnih obrokov) tako pridobljenega posojila ne sme presegati kupčevega mesečnega kartičnega limita. Ta ponudba v bistvu nadomešča odloženo plačilo s čeki. Da bo Mercatorjeva storitev enako ugodna kot doslej, je zagotovljeno tako, da je za kupca popolnoma brezplačna. Na obročna plačila ne plača niti obresti, niti kakršnihkoli dmgih stroškov. Ugodneje pač ni mogoče! mag. Zdenka Ban Fischinger, vodja Kluba Mercator Prvo polletje v poslovanju Mercatorjevih netrgovskih družb Člani kolegija direktorjev Mercatorjevih netrgovskih družb so po ogledu prenovljene Ete, 28. julija 2000 sedli za mizo z Mercatorjevo upravo. Direktorji so komentirali številke iz polletnih bilanc in jim dodali sok-dejstva in okoliščine, ki sojih sooblikovali. Kolegij je minil v znamenju zagotovila »Mercatorjeve uprave naj ne skrbijo poslovni izidi ob koncu leta, nas pa morajo!« V nadaljevanju na kratko povzemamo ugotovitve natančnejše analize o gospodarjenju netrgovskih družb, ki jo je pripravila mag. Desa Benedičič, direktorica sektorja za proizvodnjo, kmetijstvo in storitve. HOTEL LJUBLJANA V prvih treh mesecih je šlo slabo, situacija se je od aprila do junija bistveno izboljšala, predvsem zaradi boljših pogojev dela in večje zasedenosti hotela, kar je potrditev pravilnosti odločitve o obnovi hotela. Zaradi visokih stroškov za obresti (25,7 mio SIT) je sicer nastala izguba iz rednega poslovanja, vendar so rezultat popravili izredni prihodki (22,9 mio SIT) od prodaje obrata Majolka. čisti dobiček znaša 8,5 mio SIT Vrednost investicijskih vlaganj v tem polletju znaša 28 mio SIT, na novo so v strežbi zaposleni 3 delavci. MERCATOR SREMIČ KRŠKO Čeprav je družba poslovala z izgubo, je treba poudariti, da je izguba iz poslovanja v primerjavi z letom 1999 skoraj trikrat nižja. Prodaja je za 7% presegla načrtovano, vendar pa so tudi stroški 9% nad planiranimi, čeprav so ostali na skoraj enaki ravni kot 1. 1999 (indeks 99). Spodbuden rezultat je predvsem odraz večje zasedenosti hotela in obsega gostinskih storitev. Na končni rezultat, izgubo v višini 23,6mioSIT, kijeza 18%večjakotl. 1999 in 24% nižja od planirane, so vplivali predvsem izredni prihodki in odhodki, ki so nastali ob dokončni poravnavi z denacionalizacijskim upravičencem in z delnim plačilom izvršbe. MERCATOR-EMBA V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je Emba povečala fizični obseg prodaje za 7%. Povečanje prodaje velja za vse proizvodne programe. Najvišjo rast je dosegla prodaja kakav instant proizvodov (15%) inkave(13%). Prodaja Mercatorju seje zaradi širitve prodajne mreže povečala za 8% in znaša 45% vrednosti celotne prodaje. Za 7% se je povečal tudi izvoz. Prihodki iz prodaje v višini 846,8 mio SIT so v primerjavi z istim obdobjem leta 199 višji za 9%, stroški pa za 6%. Pri odhodkih iz financiranja, ki so višji za 60% in 12% presegajo plan, gre največje povečanje na račun odhodkov za cassasconte, revalorizacijskega primanjkljaja in odhodkov od tečajnih razlik. V obravnavanem obdobju je doseženi dobiček v višini 11,4 mio SIT za 58% višji od preteklega leta. Kljub temu planirani dobiček v višini 18,7 mio SIT ni dosežen, predvsem zaradi povečanega revalorizacijskega primanjkljaja, ki je za dobrih 10 mio SIT višji kot v istem obdobju preteklega leta. Vrednost akumulacije v prvem polletju je 78,7 mio SIT in je 9% višja kot leta 1999. Emba je za posodobitev proizvodnega procesa porabila 62,6 mio SIT. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število zaposlenih zmanjšalo za 8%. ETA V Eti je bilo prvo polletje v znamenju investicij. Zanje je bilo porabljenih 306 mio SIT. Posodobili so proizvodni proces in s tem povečali zmogljivosti za 30% ob nižjem številu zaposlenih. Naložbo so financirali iz razpoložljivega dobička, amortizacije in sredstev iz naslova dezinvestiranja (prodaja obrata Hortus v Ljutomem). V tem obdobju so stroški za 3 indeksne točke rasli hitreje od prodaje predvsem na račun porabljenega materiala (indeks 122). Čisti prihodki od prodaje i so 4% nad planirano vrednostjo in 12% glede na lansko leto. Najbolj j sejepovečalaprodajavMercatorju (176) in predstavlja že 42% celome ! prodaje. Izvoz je višji za 4%, od tega ima izvoz na Hrvaško indeks 98, na ostale trge pa 106. Čisti dobiček v višini 20,3 mio SIT je višji od j planiranega za 42% in 9% glede na lansko leto. število zaposlenih se je zmanjšalo za 4 delavce. MESNINE DEŽELE KRANJSKE Čisti prihodki iz prodaje so 28% višji kot v lanskem letu in za 17% presegajo planirane. Ker zaradi pogodbenih obveznosti, ki jih : imajo do tržišča, niso mogli spreminjati cene proizvodom tako hitro kot so rasle cene vhodnih surovin, imajo stroški višji indeks rasti kot prihodki, rezultat poslovanja pa je slabši kot je bil v prvih petih mesecih-Plan dobička je kljub temu močno presežen, saj so namesto planirane izgube dosegli 6,7 mio SIT čistega dobička. PEKARNA GROSUPLJE Značilno za poslovanje v prvem polletju je bila izredno dinamicna rast proizvodnje, živahna investicijska dejavnost in realno zaostajanje bruto in neto realizacije na 1 kg prodanih proizvodov. Čisti prihodk1 iz prodaje so se povečali za 13%, stroški za 34%. Kljub ukrepom za znižanje Stroškov se to ni ustrezno odrazilo na rezultatu. Na gibanje stroškov so v precejšni meri vplivali stroški, ki so povezani z investicijami na prodajnih mestih, s posodabljanjem proizvodnih procesov, prilagajanjem novi zakonodaji in z uvajanjem mednarodnih standardov v poslovanje. Povečani izredni prihodki (8,4 mio SIT, indeks 230) izvirajo iz Prodaje izrabljene in zastarele proizvodne opreme ter prevoznih sredstev. Dobiček, ustvarjen s prodajo osnovnih sredstev je povečal dobiček, ustvarjen iz rednega poslovanja za 4,9 mio SIT, tako da je družba v tem obdobju ustvarila 63,7 mio SIT čistega dobička, kar je norninalno enako kot v enakem obdobju leta 1999 in 1% pod načrtovanim. Za posodobitev proizvodnih procesov so porabili 193,5 naio SIT, število zaposlenih pa se je od 165 povečalo na 186. Akumulacija se je povečala za 25% in je 8% nad planirano. sl*OSAD Planirani prihodki iz prodaje so preseženi za 8%, enako tudi Panirani dobiček in akumulacija. Dobiček je glede na leto 1999 nižji faradi izpada proizvodnje jabolčnega koncentrata, saj je bila jabolčna tna 1999 izredno slaba. Visoko povečani stroški so posledica rasti tfn vhodnih surovin, kljub temu pa je dobiček v višini 24,6 mio SIT raj desetkrat višji od planiranega. Višji dobiček je predvsem rezultat n°vih poslov. Mercator agrokombinat krško i . ^Pro'zv°dnjiprašičevsosepogojiprodaje(predvsemcena)začeli sati v februarju in večje povpraševanje se je začelo šele v drugi vici maja, kar se je odrazilo v cenah. Ce bodo cene zadržale raven, 1 Ddiovučinekodrazilvdrugipolovicileta, seveda ob pogoju, da ne cene surovin ne bodo več naraščale. Poljedelska proizvodnja j utrpela veliko škode zaradi suše. Pričakujejo nižje pridelke in s tem Pad prihodkov. Pričakovana pomoč države bo dobrodošla. V prvem P ^et°S Atercator Agrokombinat ustvaril 370 mio SIT rn' dkov lz prodaje, kar je toliko kot v enakem obdobju lani in za 5/oveč,kotso planirali. |et ^tr°®ki prodanih količin in stroški uprave so bili glede na preteklo Vrs° za 70//° oziroma 3%, stroški prodaje pa so višji za 15%. Po (14o . SCro^ov so najbolj porasli stroški dela (4%) in amortizacije Izgub .'^ater’a^n' strc,ški (kot največja postavka) so se znižali za 10%. ... aiz PosWanja je dosegla višino 31 mio SIT in je za polovico Izgube v enakem obdobju lani. Čista pa je višja (36 mio SIT) odh ,0dIlo bi temelji izključno na kup* nievaniu želja, zahtev in pričakovanj vili ra^eva^n! Program so vsebinsko pripra-'Organizirali in vodili Breda Košir in Jaka cjjre^t,..S0<^e^avca Mercatorjeve kadrovske Lj ,,.1Je ter >>0perativci« v Mercator Centru Vadnal?3 l1retlvscm Mira Breznik in Mojca Ver- Poleg Mire Breznik so mentorsko oddelkovodje: Kristina štjan y atasa Možina, Damjan Brezar, Bo-Ver’ Mojca Novak, Milena Žnidaršič, Zidovi so že oblečeni, sredi septembra pa je bil sarajevski center še gol Matjaž Grošelj, Mateja Kolbl, Marjeta Škarja Majdič, Brane Šmid, Bojana Kristan Rogač, Boris Juhant, Dušan Kolenko in Irena Dmitrovič. V Modiani pa je mentorsko nalogo opravila Marija Marinko. Vsi predavatelji strokovnih tem so bili iz Mercatorjevih vrst. Sklepna beseda na obeh seminarjih je pripadla Marku Gvardijančiču, ki je »dežurni motor « vsakega našega novega centra. »Zavedajte se, da ste nosilci Mercatorjevegaposlanstva v okolju, ki ga poznate bolje od nas. Izkoristite to veliko prednost in jo pretvorite v učinkovito, zgledno poslovanje. Ne pozabite: kupec je kralj, cesar, bog -pokažite mu to na vsakem koraku s ponudbo, znanjem, urejenostjo, vedenjsko kulturo... Dobrodošli v Mercatorju,«, seje končal njegov nagovor. Skoraj identično misel je ob slovesu udeležencem izobraževanja povedal tudi predsednik uprave Zoran Jankovič. O pričakovanjih na delovnih mestih in o izobraževanju smo vprašali tudi nekaj naših novih sodelavcev. Izet Pleh r :--------------\ Nermin Handžič Samir Čajic Izvršni direktor Mercator Centra Sarajevo Izet Pleh je spremljal potek izobraževanja in dopolnjeval vtise o svojih sodelavcih. » Vprvi vrsti moram pohvaliti vsebino in organizacijo izobraževanja. Moji sodelavci so spoznali Mercator in dobili osnovna vedenja o Mercatorjevih zahtevah na različnihpodročjih. Predvsem so dragocene praktične izkušnje, ki so jih posredovali mentorji. Glede na obsežne informacije, znanja in spoznanja, ki sojih v kratkem času osvojili, bom vodstvu v Sarajevu predlagal, da se nekateri, zlasti na najbolj izpostavljenih operativnih delovnih mestih, udeležijo naslednjega ciklusa izobraževanja z namenom, da utrdijo snov in zvedo še kaj več. Slovenski kolegi so nas sprejeli izredno toplo, tovariško in prepričan sem, da bomo v Sarajevu potrjevali in utrjevali Mercatorjevo dobro ime.» » V Mercator centru Sarajevo bo po sedanjih načrtih zaposlenih okoli250delavcev. Bo pa z Mercator Centrom Sarajevo dobilo enega najlepših trgovskih objektov. Prepričan sem, da siga Sarajevo tudi zasluži. Doslej gradnjapoteka po načrtovani dinamiki in ni bojazni, da ob predhodno usposobljenih delavcih Centra ne bi odprli prvega decembra. O tem, daje v Sarajevu dovolj kupne moči, čeprav v povprečju precej nižje kot v Sloveniji, ne dvomim,« je še dejal izvršni direktor Pleh. Nermin Handžič je direktor hipermarketa, največjega trgovskega objekta v Centru. Po poklicu je dipl. ekonomist, ima pa tudi 20 let delovnih izkušenj v trgovini. » Čeprav mi izkušenj ne manjka, sem se v kratkem času naučil veliko novega, predvsem pa tega, kar Mercator zahteva, glede standardov in drugih znanj, kijih bom moral vgraditi v poslovanje hipermarketa. Vsi standardi so v Mercatorju preverjeni in ni razlogov, da jih v Sarajevu ne bi sprejeli in dosledno izvajali. Odločitev o investiranju v Sarajevu je sprejela Mercatorjeva uprava na podlagi analiz, ki so potrdile, daje Sarajevo pravo izhodišče zaširitev Mercatorjeve mreže v Bosni in Hercegovini. Tudi sam menim, da bodo Sarajevčanipolnili košarico prav v našem hipermarketu, kjer bo zanesljivo največja, in kakovosti cenovno najprimernejša ponudba v Bosni. Z veseljem pričakujem prvi december, ko bomo odprli vrata najboljšega soseda v Bosni.« Samir Čajič bo v Mercator Centru skrbel za varnost obiskovalcev, zaposlenih in premo-ženja. Po poklicu je policist in kot najpomembnejšo lastnost delavcev, ki bodo opravljali varnostno službo šteje poštenost. Velik pomen pripisuje tehničnim in operativnim ukrepom, na prvo mesto pa postavlja ljudi, ki bodo bedeli nad varnostjo. »Samopo sebi se razume, da delopolegpoklicnik znanj in poštenosti zahteva tudi druge oseb' nostne lastnosti, kot so kulturno vedenje, spoštljiv odnos do strank in sodelavcev. Te zahteve botfo morali izpolnjevati moji bodoči sodelavci.« Mentorji so visoko ocenili sodelovanje sarajevskih kolegov v izobraževalnem procesu. Prepričani so, da so naši novi sodelavci dovolj usposobljeni za prenašanje znanja na sodelavce, ki tovrstnega izobraževanja ne bodo neposredno deležni. Hkrati pa tudi, da so za vodilna in vodstvena delovna mesta izbran* pravi ljudje. Sicer pa najbolj sveže informacije potrjujejo, da bo objekt Mercator Centra Sarajevo gradbeno končan 15. oktobra. Vesna Bleitteb « Brežiški novorojenček ^ Brežicah in njihovem obrobju je trgovska dejavnost v zadnjih letih, predvsem po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, najbolj cvetoča dejavnost, čeravno se Brežice z njo ponašajo že stoletja. Prvi nakupovalni center je družina Kolman zgradila že pred leti, letos pa je 'e nekaj korakov stran, odprla že drugega in v njem je tudi Mercator s hipermarketom, Modiano in Trgoavtom, upovalni center je bil slovesno odprt ^ avgusta 2000. Predsednik Gospo-b^?.ke zbornice Slovenije Jožko Čuk, ^eziški župan, lastnik centra Intermarket Sl adan Kolman in Zoran Jankovič, so bili ^avnostni govorci. Še posebej seje o zgo-Vir^n'’ stanju in prihodnosti brežiške trgo-ra29ovoril župan. Vse govorce je v z naložbo prežemal poslovni opti- urec^tev nakupovalnega centra 2^ rtparket pri obiskovalcih oziroma kupcih ar " ^V°1Z20ve občudovanje. Iz osrednjega 0st v e^a Prostora, v katerem se pod stekleno ce " v dV1§a vis°ko eksotično drevo, se raz-stln nakupovalne poti. Iz atrija v prvo nadstropje vodi široko stopnišče, lahko pa se peljete tudi s pomičnimi stopnicami. Med stopniščema ob okrasnem rastlinju po kaskadah žubori voda. Po gospodu Kolmanu je to » Včast rojstnim Pišecam in potoku Gabmice«. V centru, ki meri nekaj čez 12.000 kvadratnih metrov je 41 različnih lokalov oziroma trgovin. Med njimi je osrednja Mercatorjev hipermarket, opazni pa sta tudi Mediana in Trgoavto. Mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, seveda poenostavljeno, s svojo maloprodajno mrežo skoraj v celoti pokriva Mercator. Od izliva Dragonje do stičišč na Kolpi, Savi, Dravi in Muri. Zadnji, manjkajoči segment je bil po- krit s pripojitvama družb Jestvina k Mercator Degroju in Posavje k Mercator Dolenjski. Slednja je tudi investirala v brežiški hipermarket. V brežiškem hipermarketu je na 2.400 kvadratnih metrih več kot 15.000 izdelkov. Ponudba je zaokrožena in prilagojena najbolj pomembni ciljni skupini kupcev—prebivalcem hrvaške države. Vsi zaposleni, skupaj jih je 59, so iz družbe Posavje. Za poslovanje je odgovoren poslovodja Jože Baškovič. Tik pred uradno otvoritvijo smo v njegovi pisarni zmotili kratek sestanek oddelkovodij. Se zadnji pregled stanja, pogled v ogledalo in četica dam je utegnila le še zagotoviti, da je vse pri- Zoran Jankovič kupuje darilo za zaposlene Vse za jeklene konjičke, dom in vrt v Trgoavtu Poleg odlične delikatese odlična izbira kruha in slaščic pravljeno, da jim sprememba načina dela ne povzroča nobenih težav in da se počutijo že povsem Mercatorjeve. Modiana — standardna ponudba, standardna ureditev 270 kvadratnih metrov prodajne površine in šest zaposlenih. Motorji, kolesa, športna oprema... vse za različne jeklene konjičke je ponudba Trgoavta. Kupcem bo streglo 5 zaposlenih. Vse tri Mercatorjeve družbe so v svoje lokale vložile 1,2 milijarde tolarjev. Poslovni optimizem se je vrnil hip nato, ko je sosednja Hrvaška preklicala ostre carinske ukrepe. Vesna Bleiiveis ■ ■^nani so pogoji za opravljanje poslovodskega izpita. Vsem trgovcem - prodajalcem v Mercatorjevih 0r9anizacijskih enotah, ki so zainteresirani za opravljanje izpita v nadaljevanju posredujemo ključne informacije. POŠLO V ODSKE IZPIT Kdo lahko opravlja poslovodski izpit? Pogoje za opravljanje izpita določa Pravilnik o delovodskih ln poslovodskih izpitih, ki je objavljen v Ur. listu Republike Slovenije št. 15/99. Poslovodski izpit lahko opravlja kandidat, ki je uspešno končal srednjo trgovsko šolo - poklic prodajalec (pridobljena srednja poklicna izobrazba IV. stopnje) in ima vsaj 3igtadelovnih izkušenj na področju opravljanja trgovinske ^J3XDQSti. Pridobljeno šolsko izobrazbo kandidat doka-zuje s šolskim spričevalom, delovne izkušnje v trgovini pa dokazuje z dokumenti iz delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi in z delovno knjižico. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja panožni izpitni odbor za praktični in strokovno teoretični del poslovodskega izpita Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije. stojno in kakovostno strokovno delo, organiziranje in vodenje delovnih procesov v trgovinski poslovni enoti. Na predlog Gospodarske zbornice Slovenije - Združenja za trgovino, je izpitni katalog marca 2000 določil in sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Izpitni katalog za poslovodno-ekonomski del in pedagoško-andragoški del delovodskih in poslovodskih izpitov je enoten za vse delovodje in poslovodje. Na predlog Centra za poklicno in strokovno izobraževanje RS, Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije, je izpitni katalog določil in sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje že v letu 1998. Izpitni katalog je na voljo pri Gospodarski zbornici Slovenije -Združenju za trgovino službi za izobraževanje s sedežem v Ljubljani, Dimičeva ulica 13. Kako do poslovodskega izpita? Število izpitov določa izpitni katalog za pridobitev naziva '•tgovski poslovodja. Praktični del Praktični del izpita se opravlja: Izpitni katalog določa štiri dele poslovodskega izpit; - s pisno nalogo in njenim zagovorom - z delovno nalogo I- Praktični del, II- Strokovno-teoretični del, III. Poslovodno-ekonomski del in IV. Pedagoško-andragoški del. IVsarnezpi tematski del vsebuje več strokovnih področij (predmetov). zpitni katalog za praktični in strokovno-teoretični del izpita °Predeljuje znanja, ki jih potrebuje poslovodja za Samova Naloga je pisni izdelek - seminarska naloga , s katero se preveri kandidatovo poznavanje delovnega okolja, v katerem je pridobival delovne izkušnje. Z njo kandidat dokazuje, da obvladuje zahtevano raven strokovnih znanj, sposobnost pisnega komuniciranja, zahtevano raven vodstvenih, organizacijskih in informacijskih znanj. Pri pripravi seminarske naloge kandidat uporablja tudi strokovno teoretična znanja o gospodarskem poslovanju, trženju, poznavanju blaga in trgovinske zakonodaje. /-------------------------------------—------------------- Teme seminarskih nalog in navodilo za pripravo seminarske naloge določi panožni izpitni odbor. Izbor tem za seminarske naloge bo kandidatom na razpolago oktobra 2000 pri Gospodarski zbornici Slovenije - Združenju za trgovino. Z delovno nalogo se preveri, ali kandidat zna : - poslovno komunicirati v slovenskem in tujem jeziku - uporabljati poslovno matematična znanja in znanja iz osnov statistike in uporabljati sodobne metode elektronskega poslovanja (delo na računalniku). Na izpitu mora torej kandidat samostojno opraviti delovno nalogo oz. trgovinsko storitev, ki obsega vsa tri zgoraj navedena področja. Cas za izvedbo delovne naloge z zagovorom znaša največ 8 ur. Kandidat uspešno opravi praktični del izpita, če so seminarska naloga, njen zagovor in delovne naloge (uporaba tu-jega jezika, računalnika, poslovne matematike in statističnih znanj) pozitivno ocenjene. Panožni odbor je določil izpitna vprašanja za vsa strokovna področja, ki sodijo v strokovno teoretični del poslovodskega izpita. Izpitna vprašanja s področja strokovno teroretičnih znani kandidati prejmejo ob prijavi na ta del izpita. Poslovodno - ekonomski del Poslovodno ekonomski del obsega 5 predmetnih področij, in sicer: - podjetje in poslovanje - osnove marketinga - finančno ekonomsko področje - pravni vidiki poslovanja — zakonodaja - upravljanje in vodenje Izpit je pisni. Vprašanja (na izpitni poli) posegajo na vsa strokovna področja. Strokovno teoretični del V strokovno teoretičnem delu izpita se preverijo znanja s 5 strokovnih področij, in sicer: - gospodarsko poslovanje s trženjem - poznavanje blaga - računovodstvo z osnovami poslovnih financ - trgovinska zakonodaja - psihologija prodaje. Ker se zaradi narave dela nekatera znanja, potrebna za trgovskega poslovodjo, prekrivajo in so hkrati določena tako v izpitnem katalogu za poslovodno-ekonomski del, kot v izpitnem katalogu za strokovno teoretični del, lahko pristojni izpitni odbor za poslovodno ekonomski del izpita kandidata, ki uspesno opravi strokovno teoretični del izpita (Vseh 5 strokovnih predmetov! ), oprosti opravljanja izpitov o 3. predmetnih področjih v poslovodno ekonomskem delu, in sicer: Izpit s posameznega strokovnega področja (predmeta), se opravlja ustno. Izpiti potekajo po izpitnem redu. V enem dnevu je dovoljeno opravljati največ dve izpitni enoti. osnove marketinga, finančno ekonomsko poslovanje, pravni vidiki poslovanja-zakonodaja. Kandidat ne more dobiti pozitivne ocene, če ne pozna ključnih vsebin oziroma nalog s strokovnega področja, ki so označene v izpitnem katalogu. Ta uspešno opravljen strokovno teoretični del izpita mora kandidat uspešno opraviti izpite z vseh strokovnih področjih Kandidatom zato priporočamo, da najprej pristopijo k opravljanju strokovno-teoretičnega dela izpita. V primeru, da kandidat opravi vse izpite s tega področja, je lahko oproščen opravljanja pisnega izpita iz treh zgoraj navedenih predmetnih področij v poslovodno ekonomskem delu. V Pedagoško-andragoški del Pedagoško andragoški del izpita obsega 5 predmetnih področij, in sicer: - psihološke osnove učenja - načrtovanje in izvajanje učnega procesa - metodika praktičnega izobraževanja - spremljanje in preverjanje učnih rezultatov - izobraževalni sistem. Pedagoško andragoški del izpita se opravlja v dveh delih: - pisni izpit in - praktični del - nastop. S Prsni m izpitom se preverja znanje vseh 5 predmetnih Področij. Ob praktičnem nastopu mora kandidat predložiti in predstaviti pisno pripravo na določeno učno temo. Pisnega dela izpita je oproščen kandidat, ki je opravil program pedagoško andragoškega izobraževanja v obsegu 32 ur. Stroški poslovodskega izpita Stroške v zvezi z opravljanjem izpita nosi kandidat, ki ob &b~prjiavi plača izpitne stroške, ki znašajo za posamezni ^Plžpjta 43.000,00 SIT . Celotni stroški poslovodskega ^Bitajako znašajo 172.000,00 SIT (4 deb izpita x 43.000,00 SIT= 172.000,00 SIT). Posebne priprave na izpit niso obvezne. ^ izpitnem katalogu je za posamezni del oz. strokovno podiočje navedena priporočljiva literatura, iz katere lahko kandidat črpa potrebna znanja. Da bi kandidati lažje °pravljali izpite, bodo nekatere izobraževalne organizacije 0rganizirale priprave na poslovodske izpite. Po dosedanjih ‘nforrnacijah, bodo priprave organizirali: V____ - Center za tehnološko usposabljanje GZS, - Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, - ljudske univerze in andragoški zavodi - delavske univerze in drugi. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da so na izpitih uspešnejši tisti kandidati, ki se udeležijo organiziranih priprav. Priprave na izpit niso obvezne. Kje bodo izpiti? Poslovodski izpiti se opravljajo pri Gospodarski zbornici Slovenije, Ljubljana, Dimičeva 13, kjer delujejo: izpitni center, centralni izpitni odbor, panožni izpitni odbor za praktični in strokovno-teoretični del izpita, področni izpitni odbor za poslovodno-ekonomski del izpita in področni izpitni odbor za pedagoško-andragoški del izpita. Do poslovodskega izpita v dveh letih Posamezni deli poslovodskega izpita se opravljajo po vrstnem redu, ki ga kandidat določi sam. Sam se torej odloči, s katerim delom poslovodskega izpita bo pričel in kdaj se bo k posameznemu izpitu prijavil. Ocena je, da kandidat lahko vse obveznosti opravi v dveh letih. Pravilnik o delovodskih in poslovodskih izpitih čas omejuje, saj določa, da mora kandidat opraviti vse obveznosti v roku treh let od opravljanja prvega izpita, sicer mora poslovodski izpit ponovno opravljati v celoti. Izpitni roki Gospodarska zbornica Slovenije bo najmanj enkrat letno objavila razpis z roki za opravljanje posameznih delov izpita. Izpitni roki bodo razpisani od 15. januarja do 30. junija ( pomladni rok) in od 5. septembra do 15. decembra (jesenski rok). Kandidati bodo lahko opravljali izpite najmanj enkrat v jesenskem in enkrat v pomladanskem času. Znani so že naslednji izpitni roki: Izpitni roki za strokovno teoretični del: Oktober 2000 - 03.10.2000-Poznavanje blaga - 12.10.2000 - Gospodarsko poslovanje s trženjem - 12.10.2000 - Računovodstvo z osnovami poslovnih financ - 19.10.2000 - Trgovinska zakonodaja - 19.10.2000 - Psihologija prodaje November 2000 - 07.11.2000 - Poznavanje blaga - 16.11.2000 - Gospodarsko poslovanje s trženjem 16.11.2000- Računovodstvo z osnovami poslovnih financ - 23.11.2000 - Trgovinska zakonodaja - 23.11.2000 - Psihologija prodaje Izpitni roki za poslovodno-ekonomski del November 2000 • Februar 2001 • April 2001 Izpitni roki za pedagoško andragoški del izpita: • Oktober 2000 • November 2000 • Marec 2001 pd Gospodarski zbornici Slovenile. Ljubljana, Dimičeva 13, Združenju za trgovino ( 01/ 5898 217) in službi za izobraževanje ( 01/5898 205 ). Prijava na izpit V roku, ki ga določa razpis, kandidat vloži prijavo na predpisanem obrazcu na Izpitni center Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljana, Dimičeva 13 — Služba za izobraževanje, z dokazili o izpolnjevanju pogojev. Nadaljevanje šolanja po opravljenem poslovodskem izpitu Kandidat, ki uspešno opravi poslovodski izpit, pridobi srednjo strokovno izobrazbo — V stopnjo izobrazbe in naziv: trgovski poslovodja/poslovodkinja. Kandidat lahko nadaljuje s šolanjem na višji strokovni šoli. Nadgradnja poklica trgovski poslovodja je z višjim strokovnim izobraževanjem pridobljen poklic komercialist. Višje strokovno izobraževanje traja dve leti. Dodatne informacije in pojasnila Katalogi, obrazci, prijave na izpit ter pojasnila v zvezi z opravljanjem izpitov in druga vprašanja o poslovno ekonomskem in pedagoško andragoškem delu izpita, so na voljo pri Gospodarski zbornici Slovenije Službi za izobraževanje, Ljubljana, Dimičeva 13 -teh: 061/18-98-205 - g. Janez Žakelj. Pojasnila glede strokovnih vprašanj o praktičnem in stro-kovno-teoretičnem delu izpita so prav tako na voljo pri Gospodarski zbornici Slovenije Zduženju za trgovino, Ljubljana, Dimičeva 13 - tel: 061/ 18-98-217 - ga. Danica Jereb. Razpis in objava izpitnih rokov Izpitni roki se objavljajo v Glasu gospodarstva, na Internetu: http://www.gzs.si, teletekstu in v Informacijah Združenja za trgovino. Informacije o izpitnih rokih kandidati lahko dobijo tudi ■ Na kmetijsko - živilskem sejmu ETA po italijansko Zadnjih deset dni v avgustu Gornja Radgona zaživi zaradi sejma. Let0 2a letom se o njem govori v presežniku. Vendar, karzadeva °bisk, ta upada. Poslovni pomen sejma pa je vse večji in vse Večje pravega posla. In tako je prav. Tudi za Eto iz Kamnika, ki ie Predstavila razkošje svoje »špajze«, tokrat po italijansko. Še Posebej pa so se na Etinem razstavnem prostoru razveselili nekajminutnega obiska predsednika države Milana Kučana. Kljub prejšnji trditvi, je Radgonski kmetijsko živilski sejem med živilskimi sejmi še najbolj obiskan. Nemara se tudi zato razstavljala še toliko bolj potrudijo in razen (včasih že kar razkošnih) razstav pripravijo tudi prodajo, pokušine in posebne programe za obiskovalce. a ljubljanskem sejmu Alpe Adria je ETA že spomladi odprla svojo toajhno, domačo »špajzo«. Kot prababičino klet, s posebej izbranimi Carinskimi predmeti, ki imajo etnološko vrednost. V Gornji Radgoni Se je »špajza« za nekajkrat povečala. Ostal pa je čar starih omar, jerbasov in skled, likalnikov. ..nas pajčevino prepredenih policah je a pisana paleta Etinih izdelkov za vse letne čase, za vse prilike. Tako °t nekoč v starih časih, ko so se pripravljale domače zaloge. Posebej pa Je izstopala skupina izdelkov »Eta po italijansko«. Pelati, nove omake oziroma prelivi za testenine, riž ali krompir. Pikantna Putanesca, mesna olognese in Sonentinc. Kazstava je eno, pokušine drugo. Testenine, riž s slastnimi omakami in P jee, sta gostom od j utra do večera stregla Anica in Niko z občasnimi epitvami. Po obisku pokušin sodeč, je Eta nasitila kar lepo število obiskovalcev sejma. program - dopoldne in popoldne — z glasbo, pesmijo, čarov-uijami, kolesom sreče, čarobno kocko... in s kopico Etinih nagrad. 0 je veselo, prijetno in napeto - še posebej, ko so »velikanke« in pelikani« zlagali pločevinke fižola do svoje višine. Hoteti je eno, znati ’ ua stolp pločevink stoji, pa drugo. Med sedmerico sodelujočih je aaj zišjistolp iz trinajstih pločevink postavila mirna ženska roka. Sestavni Onih predstav sta bili tudi maskoti - ogromna kumara in paprika, g sta bili najbolj iskana fotomodela. a se je za sejemski nastop izjemno potrudila. Ne samo z izvirno j Prern°> tudi pri oblačilih osebja so poudarli, kdo so, da želijo - ce-«0 kakovost. Od kakovosti izdelka do njegove kakovostne pro- anski sejem je Eta poživila z »rekreacijo na mizi« (obiskovalci so § i namizni tenis z najboljšimi tekmovalci). Letos s »špajzo« z Janškim pridihom, kaj pa naslednje leto? Iz Ete lahko vedno ujemo presenečenja in seveda, vedno najboljše. Mile Bitenc V »špajzi« je vsega za celo leto Skrbeli so za ugodje na radgonskem sejmu Operativni merchandising je predvsem skupinsko delo Odkar so skupine operativnega merchandisinga pričele z delom Je preteklo že nekaj mesecev. Preureditve vsek trgovin v Mercatorjevih družbah so v polnem razmahu. Po začetnih težavah, ki so bile predvsem posledica tega, da so bile skupine sestavljene iz ljudi, ki so opravljali delo na različnih področjih, sedaj poteka delo kot po tekočem traku. Operativne skupine pomembno prispevajo k Mercatorjevi podobi. Prodajalke iz SP Cesta 24. junija Prodajalke iz SP Brdo Ce so se na začetku pojavljali določeni dvomi v smiselnost dela operativnega merchandisinga, so kasnejši odzivi kupcev na preurejene prodajalne vplivali, daje pri poslovodjih in prodajalcih začutiti vedno večjo zavzetost in pripravljenost na preureditve. Ob takem odnosu in vzdušju operativne skupine lažje opravljajo svoje delo. Primer dobrega sodelovanja sta kolektiva v ljubljanskih prodajalnah SP Cesta 24. junija in SP Brdo. Oba kolektiva sta se skupaj z vodjema maloprodajnih območij izkazala pri organizaciji dela, samem pozicioniranju blaga in pripravljenosti za preureditev nasploh. Z njihovo pomočjo je preureditev potekala brez večjih zapletov in predvsem izredno hitro. Kljub temu, da se je delo zavleklo pozno v noč, so zaposleni v obeh prodajalnah do konca ohranili obilico dobre volje. Zaposleni v obeh prodajalnah so tako lahko zgled, kako bi morale preureditve potekati v vseh trgovinah. Enako bi lahko zapisali tudi za zaposlene v SP Pivka, SP Volčji hrib (Radovljica), SP Bohinjska Bistrica, SP Ločna in še mnoge druge-Dober odnos med člani operativnih skupin in zaposlenimi v prodajalnah, je ključ za dobre rezultate. Operativne skupine se srečujejo tudi z mere-handisingom v hipermarketih. Logika merchandisinga v velikih prodajalnah je povsem drugačna kot v majhnih in z njo se bodo do konca tega leta srečale skupine iz vseh Mercatorjevih družb. Prva izkušnja je bila hipermarket Brežice, kjer je skupina iz Mercator Dolenjske sodelovala pri pozicioniranju blaga-Rezultati njihovega dela so več kot zadovoljivi-Z njihovo pomočjo je v Brežicah nastal 1£P hipermarket, ki z bogato ponudbo, preglednostjo in z urejenostjo gotovo pomeni atrakcijo za slovenske kot tudi hrvaške kupce. Odzivi kupcev v vseh preurejenih prodajalnah so izjemno pozitivni. Čeprav po preureditvi blago ni več na istem mestu in je na začetku malo več iskanja, se vsi strinjajo, daje trgovina vendarle bolj pregledna, bolj všečna in prilagojena njim - kupcem. Zadovoljstvo kupcev je najboljše potrdilo, da skupine operativnega merchandisinga skupaj z zaposlenimi v prodajalnah delajo dobro. Sabina Bobe?1 0 Več in boljše iz Ete “Iz Ete še več in še boljše kakovosti« je bila ena od misli, ki jih je pred ogledom prenovljenih proizvodnih prostorov in sodobne strojne °Preme, povedal direktor ene najstarejših slovenskih tovarn za predelavo vrtnin in sad\a, Alojz Franc. Prenova proizvodnih prostorov 'n postavitev nove strojne opreme je bila uradno končana mesec dni pred slovesnostjo, ki je bila 28. avgusta. Kljub modernizaciji kakovost le zagotovi občutljiva roka rtniška proizvodnja gorčice, sadnih sirupov, kompotov in džemov se]e v Eti začela leta 1923. Od takrat pa do danes se je Eta razvila v eno najbolj sodobnih živilsko predelovalnih podjetij v državi. Ob koncu uge svetovne vojne in v času prve petletke so v Eti izdelali 40 ton elkov, danes je proizvodnja 12.000 ton izdelkov letno. Etina zaščima znamka je kakovost, okus, ki ga spoznamo. S kar najbolj primerno nolosko obdelavo kakovostnih vhodnih surovin (vrtnin, sadja in ezev), z lastnimi recepturami za posamezne linije izdelkov, za-zoljujejo različne okuse potrošnikov in sledijo prehrambenim trend°m. V proizvodnem programu sicer ostajajo »stebri« gorčica, aJvar, kumarice, paprika, rdeča pesa in druge vrtnine. Trg pa že zdavnaj zal C Zadovo jen samo s kakovostnim železnim programom, temveč eva nove in nove izdelke, ki ustrezajo prehrambenim potrebam Potrošnikov. Tudi v tem delu je Eta prilagodljiva. V njeni ponudbi je p " oc zamrznjenih vrtnin, vse več prelivov in omak, različnih prilog. ^ ak^0' ^ V niih0vi “T3-!2'" vse ^et:o ničesar ne zmanjka. Nasprotno. ° sezono je na polici kaj novega- letošnji hit je prebranec. K i urenca je na domačem trgu zelo huda, čeprav je Etin primat na v Vec kot očiten. Se več konkurence pa bo po vključitvi Slovenije tujVr°Psko zvezo. Eta se je odločila, da bo preživela in konkurirala in V tem ^asu- V posodobitev proizvodnih linij in prostorov je )>Src lra*a 400 milijonov tolarjev. V štirih mesecih so od nekdanjega tzku*t0Varne ostali je zunanji zidovi. Na podlagi lastnega znanja in enJ )e bila premišljeno izbrana strojna oprema in proizvodne ra ^ P0SCavliene tako, da so potrebni delovni procesi kar najbolj a*01 tn energetsko kar najmanj potratni. Alojz Franc med nagovorom S prenovo se je zmogljivost proizvodnih linij povečala za 20 - 25%, zmanjšala se bo poraba energentov (voda, para) in s tem je zmanjšan neugoden vpliv na okolje, izboljšani so delovni pogoji, ker je odpadlo veliko težkega fizičnega dela. In kakovost izdelkov? O tem, da posodobitev omogoča še višjo, v Eti ne dvomijo. Zato je tudi naslednji cilj: s kakovostjo in primerno ceno ostati prva violina na domačem trgu in se pomeriti tudi na tujih. Vesna Bleiiueis Ko poneha nakupovalni vrvež Minilo je leto dni, odkar je Mercator Center Ljubljana odprl svoje duri. V njem je veliko mladih, predvsem študentov našlo priložnostno delo. Polnijo police, skrbijo za urejenost trgovine in včasih strankam pomagajo pri nakupih. Število mladih se poveča predvsem v poletnem času, saj takrat marsikdo potrebuje denar za počitnice, šolnino, za počitniško zabavo. azlogi, zakaj so se dijaki in študentje odločili za delo v Mercator Centru Ljubljana, so različni. Zanimivo je, da se študentje odločajo predvsem za nočno delo. Mnogi med njimi so že kar stalni člani nočne izmene, mnogi so se usposobili za bolje plačano delo na blagajni in sprejeli tudi večjo odgovornost. Ko nakupovalni vrvež poneha, se s polnimi vozički blaga med dodobra izpraznjene police zapodijo »nočni«, predvsem študentje, ki potrebujejo zaslužek čez celo leto. Pogovor z njimi se je sukal okrog razlogov za delo, zaslužka in ne nazadnje tudi okrog tega, ali bi jih po končanem študiju zanimalo delo v Mercatorju. Grega Luštrek, dijak »Zdelam v Mercator Centru Ljubljana sem začel 1. julija. Za delo sem se odločil na mamino prigovarjanje, pa tudi kakšen tolar več mi zmeraj prav pride. Z delom sem zadovoljen, saj se dobro razumem z zaposlenimipa tudi s kupci nimam težav. Seveda je treba upoštevati ‘Z veseljem vam pomagam ” in tako so stranke zadovoljne. Da bi razmišljal o zaposlitvi — premlad sem še.« Sebastjan Stojanovič, dijak »Za delo sem se odločil, ker mi je bilo doma dolgčas. Tukaj pa vsaj nekaj delam pa tudi nekaj zaslužim. Delo ni ne lahko, ne težko. Slabih izkušenj s kupci in tudi z zaposlenimi v centru, nimam. V prihodnosti pa se ne vidim kot zaposlen v Mercatorju.« Simona Primožič, bodoča študentka psihologije »Delati sem začela pred dvema tednoma. Potrebujem denar za potovanje. Ze prej sem večkrat delala v Mercatorju, tako da sem se zanj odločila tudi letos. Kupci so različni, nekateri so razumevajoči, drugi pa kar pobesnijo, če ne dobijo tistega kar zahtevajo. Zaposleni študente bolj nadzorujejo in usmerjajo, kar je čisto razumljivo, saj mi nismo tako strokovno usposobljeni kot oni. Delo v centru je kar zanimivo, toda v prihodnosti se ne vidim kot ena izmed zaposlenih v Mercatorju.« Marko Bionda, pripravnik v skenirnici »Za delo v Mercator Centru Ljubljana sem se odločil, ker se mora po končanem šolanju opraviti pripravniški staž. Po opravljenem izpitu si želim redne zaposlitve v centru. Delo je natančno, nipa duhamomo in težko. Najbolj pasem vesel ker se s sodelavci dobro razumem.« Teja Peterc, študentka Pedagoške fakultete »Za delo sem se odločila, ker potrebujem denar malo za študij, malo za zabavo. Delaje zelo zanimivo, saj zahteva precej iznajdljivosti-Odnos kupcev do študentov je slabši kot do zaposlenih, saj nekateri ne razumejo, da vsega pac ne vemo. Mercatorjeva so do študentov zed> prijazni in razumevajoči. Vprihodnosti pa se ne vidim v Mercatorju, saj moj študij ni povezan s trgovino pa tudi delo se mi zdi pretežko in premalo plačano.« sUrša Novak, Ut*er,tka umetnostne zgodovine blagajni sem delala že med letom vsak , end, sedaj pa bom delala cel avgust. Dela na o/^Je bolje plačano, je pa tudi veliko bolj govorno. Kupci so prijazni in velikokrat me P kujejo, kaj študiram, kako mi gre študij in no. Na začetku pa nekateri niso pokazali v nic razumevanja za moje nerodnosti in go, ker nisem obvladala nekaterih stvari v So { ' /^š^ePovsem drugače-vaja pač mojstri. 1 e vci, kisov centru redno zaposleni so me ^ svojo in ne delajo nobenih razlik. Slabih enJ nimam. Mercator je uspešno podjetje. v s>a 'sajveš, študentje bi uspešnost raje čutili ^h6171 polnem žepu«. stt,dbara Grobe|išek* er,tka umetnostne zaodovine vstajati in potem preživeti osem ur v službi. Nočno delo in študij je res težko uskladiti, ampak včasih spustiš študij drugič delo. Gledeprostega časa ni problema, saj se da o vsem dogovoriti, samo prej je treba sporočiti. Z zaposlenimi se dobro razumemo, študentje med sebojpa sploh. Postali smo nekakšen kolektiv in velikokrat gremo tudi skupaj ven.«. Irena Klančnik, absolventka farmacije »Konec oktobra bo minilo eno leto odkar delam na nočnem polnjenju. Z delom sem začela, ker nisem iz Ljubljane in denar potrebujem za najemnino. Glede na to, da sem absolventka nimam težav z usklajevanjem študija, jepa bilo na začetku kar naporno. Z zaposlenimi in s študenti se dobro razumem.« Rok Osenar, študent strojništva » Tukaj delam že od lanskega oktobra. Delo mi zelo ustreza, saj lahko podnevi opravim veliko stvari tudi za študij, ostane pa mi še nekaj časa za kolesarjenje. Pridejo pa tudi noči, ko se domov vrnem zelo utrujen in potem čez dan počivam. Z zaposlenimi se dobro razumem, saj so vsi prijazni, študentjepa smo zelo kolegialni, med seboj si vedno pomagamo. V prihodnosti pa, če bo Mercatorpotreboval tudi strojne inženirje, bi se prav rad zaposlil v Mercatorju.« Gregor Elmazovič, dijak »Delati sem pričelpred devetimi meseci. Ugotovil sem, da moram sam poskrbeti za svoj žep. Pri delumijevšeč, ker sem prost cel dan. Ge imam opravke zvečer, povem že v naprej. Z nekaterimi študenti se poznamo le na videz, z nekaterimi pase bolje razumemo. Z zaposlenimi včasihpride do manjših prask, vendar se vse uredi. O tem, da bi se kdaj kasneje zaposlil v Mercatorju, ne razmišljam.» Lucija Breznik ■ Biti moraš srečen... Btfi moraš srečen da nekoga osrečiš. Treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen. To je bil cilj skupnega bivanja otrok, ki doma Radoviča"32 'Cne naS' 3 3' drU9ačn0 stiska SkuPni tabor na Mežakli ie organiziralo Društvo za zdrav osebnostni razvoj »Spoštovani delavci Mercatorja, tudi vi ste nam ogromno pomagali s svojimi izdelki. Zaradi vas smo se brezskrbno hranili, se posladkali in vedno znova s hvaležnostjo ugotovili: če ne bi bilo takšnih ljudi, podjetij in organizacij, bi ne bilo taborov, bi ne bilo vsega tako lepega in tako vrednega, kot je bilo. Še enkrat iskrena hvala.« Tako se nam je zahvalil vodja tabora Stane Grum, prof. spec. ped. Prepričani smo, da so otroci začutili in spoznali, da ima življenje tudi lepšo plat. Da bi jo le živeli, je naša želja. Pohištvena franšizna V okviru sodelovanja s trgovsko družbo Alpkomerc iz Tolmina, je pričela v Tolminu poslovati prva Mercatorjeva franšizna prodajalna pohištva, svetil in talnih oblog s 450 m2 prodajne površine, istočasno tudi prva prodajalna z nemarket programom v Mercatorju. Pogodba o franšizingu je začela veljati 1. 8. 2000, ko je prodajalna začela poslovati po Mercatorjevih nabavnih pogojih. Do 1. 9. 2000 pa je bila prodajalna v celoti urejena po Mercatorjevih standardih in tudi zaposleni v celoti ustrezno usposobljeni za delo. Uradno otvoritev je pospremila tudi promocijska prodajna akcija. Vsega v tako kratkem času ne bi bilo mogoče izpeljati brez velikega angažiranja sektorja za pohištvo in Mercator je dokazal, da je tudi na neživilskem področju sposoben oblikovati konkurenčno franšizno ponudbo. _ S/hod v pohištveno trgovino v Tolminu Regijska zaokroženost prodajne mreže Prevzete trgovske družbe, predvsem Jest- družbe predvsem na Štajerskem, Gorenjskem kem, predvsem v Bohinjskem kotu in vina in Emona Merkur imata razvejano in Dolenjskem. Trgovine teh družb so prešle Bledu po istem načelu sodi v družbo maloprodajno mrežo tudi na območjih, v upravljanje in last regijske družbe. Nekaj Mercator Gorenjska ki jih pokrivajo Mercatorjeve trgovske trgovin družbe Mercator, d.d. na Gorenjs- 0 V cerkniški blagovnici 29. salon pohištva Cerkniško blagovnico je Mercator postavil pred slabimi dvajsetimi leti. Tudi za takratne razmere precej predimezionirano, zato je doživljala različne poskuse, kako s prodajnimi vsebinami privabiti kupce. Ena zadnjih sprememb v prostorski namembnosti je bila 8dana očem« 4. septembra 2000, ko je bil v opuščeni kletni etaži odprt 29. Mercatorjev salon pohištva. Cerknica je še pred leti slovela po pohištveni 'ndustriji, blagovnica pa tudi po trgovini s Pohištvom. * ^rnila seje tradicija in upam, da bo ponovna ponudba pohištva v naši hiši naletela na dober °dziv potrošnikov. Ponudba tako pohištva in druge stanovanjske opreme ter gospodinjskih strojevje nekako prilagojena potrebam in zna-ollnostim okolja. Posebej pomembno se mi zdi poudariti, da prodajo spremljajo ugodni po-so]ilni p0g0ji in seveda tudi usposobljenost zaposlenih. Od njih pričakujem, da bodo zaradi sv°jega znanja kupcem dobri in koristni svetovalci. Od neizkoriščenih 680 kvadratnih metrov nismo imeli nobene koristi, od nekaj vec kot 8 milijonov tolarjev, kolikor je stala Reditev vpohištveni salon, pa jo pričakujemo,« Je na otvoritvi povedala Ivanka Leskovec, direktorica maloprodajnega območja in dodala, da brez izrednega osebnega prizadevanja direktorja sektorja pohištvo Vinka Savnika, tega salona zanesljivo ne bi bilo. Razgovoril se je tudi Vinko Savnik, direktor sektorja pohištvo. Razveselim se vsakega novega ali zgolj Ponovljenega pohištvenega salona. V dveh ’ kolikor vodim sektor pohištva, smo uredili ^9 salonov, večjih in manjših in kar je najpomemb?jeje, v sodelovanju s proizvajalci sposobili osebje, da zna svetovati in pomagati upcem. Ni dovolj samo prodajati, kupcem je R^ebno zagotoviti celovit servis. Moram reči, Mercator uživa veliko naklonjenost pro-Vajalcev pohištva, kar so dokazali tudi pri ‘Voritvi tega salona. Mercator bo v kratkem aSU °dpri nove pohištvene salone v Mariboru, Ajdovščini in tudi v sarajevskem naku- ^velp116171 Centru muje namenjen razmeroma prostor. Prvi korak je storjen tudi na ^ Pl11 franšize — v Tolminu jeprvi franšizni n spohištvom. Prepričan sem, da bodo Mer-0rjevi nabavnipogoji spodbudili tudi druge K°vce s pohištvom.« Vesna Blehveis Oboroženi z znanjem bodo dobri svetovalci Prvič v tridesetih letih preoblečena Na ponošeno, trideset let staro » Mercatorjevo obleko« niso letele le pripombe kupcev, tudi zaposlenim v trgovini ni bila v ponos. Pa je prišla na vrsto za prenovo tudi njihova trgovina. Po tridesetih letih so jo prvič temelji- Ob ljubljanski Celovški cesti je karnekaj Mercatorjevih trgovin. Od majhnih, srednjih do največjega Mercatorja na svetu. Med najstarejšimi je prav gotovo leta 1969 zgrajena samopostrežba z nekdanjim naslovom na Šolski ulici, danes pa Celovška cesta 104. Kolektiv Celovške 104 Svetla, pregledna in dobro založena to preoblekli, skoraj do nerazpoznavnosti bi lahko rekli. Na dan otvoritve, 28. avgusta je bila trgovina nališpana kakor kakšna nevesta in prodajalke so bile prav svatovsko razpoložene - skrbno urejene, sijoče od ponosa in veselja, enostavno pomlajene skupaj s trgovino. Praviloma je moral imeti pred tridesetimi leti vsak naš trgovski objekt še bife in mesnico. Tako je bila zasnovana tudi trgovina na Celovški 104. Mesnica je bila opuščena ze pred leti, prostor pa zanemarjen in neizkoriščen. Bifeje dobil najemnika. . i ^3 »Na račun mesnice je prenovljena trgovina pridobila 110 kvadratnih metrov. V celotno prenovo trgovine je vloženih 111 milijonov tolarjev. Pričakujem, da se bo promet povečal za 20%. Pričakovanje je realno, kajti trgovina je resnično dobro založena, zlasti z delikatesnimi izdelki in drugim blagom za dnevno potrošnjo«, je povedal direktor maloprodajnega območja II. Rado Veselinovič. Poslovodkmja Anica Rusak je pomahala radovednemu možakarju, ki je opazoval dogajanje v trgovini s pločnika. Možakar se je široko zasmejal, vrnil prijazen pozdrav in s kretnjami pokazal »jutrise vidimo.« »Naša stalna stranka. Vsakdan prihaja. Pravi daje naša prijaznost več vredna kot nizke cene-Takih kupcev imamo kar precej. Seveda pa želimo, da bi jih bilo še več. S sodelavkami se bomo potrudile, da bo vzdušje v trgovini prijazno in da na policah ne bo česa premalo ali preveč. Nove trgovine pa smo vse tako vesele, da ne morem povedati. Samo poglej^’ kako svetla in čista j e! Z veseljem vstopiš vanjo- Naj zadovoljni iz nje prihajajo in se vanj0 vračajo zadovoljni kupci. Vesna Bleitveh Jlj& Mercatorjev obraz ®eti Lokaj- je naša 39 letna sogovornica. Kot večina naših sodelavk je razpeta med Zveznostmi na delovnem mestu in domom, 1 • Kjer vzorno skrbi za svojo štiričlansko družino. Rojena je bila vTrbovljah, kjer je obiskovala osnovno in srednjo ekonomsko šolo, danes pa živi v Hrastniku. Svoj »službeni stol« ima v zadnji etaži hrastniške blagovnice, kjer so bili svoj čas upravni prostori Mercator-STP Hrastnik, enega od podjetij, ki se je vključilo v nekdanjo organizacijsko enoto družbe Mer-cator, d.d. Mercator Trgovino Ljubljana. Pa na njem sedi bolj malo in le v zgodnejših lutranjih urah, ker svoje delo opravlja pretežno na terenu. Gospa Lokar je vodja ožjega ntaloprodajnega območja kot se uradno ime-nu]e njeno delovno mesto. Delovno mesto s°di med vodstvena delovna mesta. "Ko smo se ob reorganizaciji Mercatorjevih podjetij na širšem ljubljanskem območju leta 1995 in 1996prvič soočili z velikimi spre-^ornbamk, se spominja gospa Beti, »smo nanje gledali drugače kot danes, ko vemo, da }najhno hrastniško trgovsko podjetje ne bi preživelo. Zaposleni smo bili čustveno navezani na svoje podjetje in tudi med seboj, zato nas j e ta sprememba sprva zelo prizadela. Groza nas Je obhajala ob misli na dnevno vožnjo v Juol]ano, kije veno smer dolga 70 kilometrov, na delo v novi neznani sredini in na drugem delovnem mestu.« govorico brez izraziteg [e. ^ajev, me zanima, ali je v njej lu I *' "Nekaj malega že« in pove, da je e njen stari oče, da pa njen oče 1 njegovih stopnjah. Pretrd kruh je b na VanVje skoraj 20 let delovne dobe cja^az*'^n*h delovnih mestih v komer-Po * rf!an' Ste sPreiel> ponudbo za raz-to . Cllt®v na vodstveno delovno mes-jj, »yoc*ja ožjega maloprodajnega ob-cja- kaj je botrovalo vaši odločitvi? mehe zaupanje drugih, direktorja Sodela rna^0d>r°dajnega območja in ostalih ali Vcev' Oklevala nisem, ker bi se dela bala Pa nepoznala trgovskih poshvnihprocesov. Beti Lokar preprosto na nov izziv nisem bila dovolj pripravljena. Pred menoj je to delo opravljala gospa Darja Klenovšek, univerzitetna diplomirana pravnica, kije našla delo v svoji stroki in se zaposlila druge. Maše delo je zelo dinamično. Neposredno vodite in usmerjate poslovne procese v ožjem maloprodajnem območju ter dajete naloge poslovodjem. Skrbite za 23 prodajnih enot. Kako razporejate svoj delovni čas? Resje, skrbim za 23 trgovin - 6 neživilskih, 16 prehrambenih in 1 bife, ki so od Dolskega, Litije, Šmartnega pri Litiji, Trbovelj, Hrastnika do Celja. Cilj mojega dela je zagotoviti poslovanje maloprodajnih enot skladno s standardi, dogovori in predpisi. Zagotoviti moram skladnost vseh postopkov in dokumentacije z organizacijskimi navodili, izvedbo pospeševalnih akcij... Kako se stvari dejansko odvijajo, preverjam na terenu z rednim nadzorom poslovalnic, pripravljam periodična poročila o rezidtatihposlovanja, o nepravilnostih poslovanja, poskrbim za izvedbo odločb inšpekcijskih služb, vlagam škodne prijave v primeru kraj in vlomov, inštruiram o poslovanju in uvajanju standardov, nadziram in razporejam kadre v enotah, nadzorujem prodajo blaga, obračanje zalog, predlagam ukrepe za izboljšave. Vsako prodajalno obiščem približno vsakih 14 dni, vmes pa sem dvakrat v tednu na delovnem sestanku v Ljubljani. Na rednem tedenskem kolegiju maloprodajnega območja nam direktor Rado Veselinovič posreduje tekoče informacije, potem pa obravnavamo problematiko vsakega ožjega območja posebej. Posebni delpa je namenjen samo operativcem, aranžerjem in vzdrževalcem. Včasih moram po službenih opravkih na sodišče, na inšpekcijske službe, na občino ipd. Pri opravljanju svojega dela vzpostavljate odnose predvsem s poslovodji. Kakšni so ti odnosi, na čem temeljijo? Naši medsebojni odnosi temeljijo na zaupanju in medsebojnem spoštovanju. Moj moto je »lepa beseda lepo mesto najde«. Nisem napadalna in ne dvigam glasu, nenehno pa opozarjam, se učim sama in učim druge. Sem dovolj odločna, kar pri tem delu tudi moraš biti. Poslovodje se me ne NerazdruHjiva ustrašijo, kopndem v prodajalno, kvečjemu jim odleže, ker vedo, da bojno skupaj rešili določene probleme. Vsi po vrsti so z delom zelo obremenjeni, zato ne skoparim z spodbudami in pohvalami, če si to zaslužijo. Pri nas prevladujejo mlajši poslovodje, večinoma ženske. Naši odnosi so na poglobljena znanja zlasti s področja trgovine. Na Gospodarski zbornici bojda že razmišljajo o tovrstnem študiju. Po končani srednji šoli sem bila navdušena za študij, vendar mi je splet okoliščin preprečil to namero. primerni distanci, tikam se le s tistimi, s katerimi sem se že prej. S katerimi vašimi lastnostmi je povezan vzpon v vaši poklicni karieri? Predvsem so to izkušnje, ki sijih nepridobimo od danes dojutri. Za to so potrebna leta trdega dela, kar meni ni bilo nikoli težko. čČe je bilo potrebno delo dokončati doma, mi to nikoli ni predstavljalo problema. Danes še toliko bolj »diham« s »svojimi« trgovinami. Še ko grem zasebno po nakupih, moje oči zaznajo vsako nepravilnost. Cene želiš biti »povožen s časom« se moraš neprestano učiti in imeti pozitiven odnos so sprememb. Sama sem hitro doumela, da moram za hitro in učinkovito delo obvladati računalnik in zame je delovno mesto od nekdaj najbolj pomembno učno okolje. Seveda je tuše formalna izobrazba, ki jo moraš imeti za določeno delovno mesto. V tem pogledu ne izpolnjujem pogojev, zato si želim pridobiti dodatno izobrazbo, vendar se zaradiprecejšnje obremenjenosti na delovnem mestu in obveznosti do družine, zaenkrat še nisem odločila za nadaljnji študij. Odgovarjal bi mi študij, ki ne bi trajalpredolgo in pri katerem bi pridobila Družina vam pomeni zelo veliko, delo v službi tudi. Se najde kaj časa še za kaj drugega? Mlada sem se poročila in imela otroka in na družino sem zelo navezana. Sinova sta gimnazijca, eden je letos maturant, poleg tega sta oba športnika. Trenirata košarko, starejši je že bil član kadetske ekipe pri ljubljanski Olimpiji. V prostem času, ki mi ga ostane zelo malo, grem rada v naravo, hodimo v hribe, predvsem tod okoli na naše zasavske vrhove. Ko sta bila otroka še majhna sem veliko pletla, sedaj pa raje pogledam kak dober film na televiziji. Kaj vas pri delu najbolj razveseli? Najbolj sem vesela, če so zadovoljni naši kupci m zaposleni. V Hrastniku me pozna večina prebivalcev inpogosto me ustavijo, naspohvalijo in tudi kritike smo deležni. Prav gotovo pa so razveseljivi tudi podatki oposlovanju. Vobdobju januar-april je okoli 145povprečno zaposlenih ustvarilo okoli 1, dmilijarde SITprometa. Glede na lansko leto smo realizacijo presegli za 50%, letošnji plan pa za 10%. Za tako ugodne rezultate gre zasluga predvsem prenovljenim in trgovinam. Kljub nizki kupni moči na našem območju, kjer je veliko ljudi brezposelnih, smo zadovoljni. Ob nedeljah je v dežurnih trgovinah promet močnejši kotna navaden nakupovalni dan. In o problemih? Problem so bolniški staleži. Vsak izpad težko nadomestimo, ker imamo glede na načrtovani promet zaposleno optimalno število delavcev. Težave so zlasti pozimi, ko razsajajo viroze in gripa. Problem predstavljajo tudi dostave. Zasavci nikoli nepridemo na vrsto zjutraj, ta čas je izgleda rezerviran za Ljubljano. Vas pogosto obiščejo inšpektorji? Obiski inšpektorjev v naših prodajalnah niso redki. Večinoma nas obiščejo zdravstveni inšpektorji, ki kontrolirajo zdravstveno neoporečnost živil in ostalih izdelkov za splošno rabo, pri čemer je najpomembnejši rok uporabnosti. Trudimo se, da na naših policah ni blaga s pretečenim rokom, vendar se zgodi, da tudi najbolj skrbnim očem uide kak rok uporabnosti. Zelo pogosto zdravstveni inšpektorji pregledujejo prodajne in skladiščne prostore. »Ureditvene odločbe« sicer niso pogoste, toda ravnamo se po njih in hitro opravimo naloženo. Nekoliko manj pogosti so obiski tržnih inšpektorjev. Do lani je bila gospa Beti le nedeljska voznica. Zdaj mesečno opravi okoli 1000 kilometrov službenih voženj s svojim avtom. Mož, ki vozi tovornjak, je zanjo pogosto v skrbeh-Preveč nesreč in cestnih norcev vidi. Včasih se srečata na cesti. Tudi na tisti ozki, ki pod strmimi pobočji zasavskih hribov vijuga skupaj s Savo in železniško progo. Ej> kolikokrat je gospa Beti v zadnjih treh letih prevozila vse te ovinke. Kdaj bo že danes doma? Ce bo sreča, ob napovedanem času-Potem pa ... najbrž bo zapel telefon in • • • »POS nedela!«, »Pn nas je poplava«, »Poslovodja me zaje....«. »Za vse si vzamem čas,« pravi gospa Beti. In nocoj, če bo na TV sporedu dober film,se ne izneverite svojim besedam, gospa Beti. Nada Rihtar Galopske dirke. v Kočevju Zadnja sobota v avgustu je v Kočevju rezervirana za galopske dirke. Konji, jezdeci, ljudje od blizu in daleč, tekmovalni nemir, zmaga, poraz, stave, vse se strne in zalije na prešerni veselici. Mercator Kmetijsko Gospodarstvo Kočevje je tradicionalni organizator dirke, kije na pašnikih farme na Mlaki. Direktor Janez žlindra je na dirki napovedal svojo upokojitev, ne pa slovesa od aktivne vloge v življenju kočevske doline Že nekaj let spremljam kočevski dogodek leta. Doslej vedno rez nesreč in tekmovalnih zapletov. Letos pa je bila zadnja °ta v avgustu verjetno usodna za štirinožnega lepotca, Pa jo je srečno odnesel. Tudi tekmovalni zaplet je sob, Jezdec bil, Ukv; SaJ je bil rezultat ene od dirk nejasen in se z njim aria sodniška komisija. 'eno ni slovenskega rejca plemenitih ali kmečkih konj, k eclvsem iz kočevske doline, ki na dirko ne bi pripeljal svojega varovanca. Letos so prišli tudi tekmovalci iz Bosne in Hercegovine in iz Hrvaške. Torej je bila galopska dirka mednarodna. Velika nagrada Mercator Kmetijskega gospodarstva Kočevje je ostala na slovenskih tleh, v rokah lastnice konja Urške Flis ... Zmagovalec ene od dirke pa je bil bosanski lepotec, ki so ga lastniki ovenčali z državno zastavo. Vesna Blemeis m Friderikov turnir XSSrr:SŽlrd0ŽiVtUtriP SrednJev®šte9a živ|jenja' Fndenkov turnir v spomin na romanco Veronike Deseniške in grofa Friderika Cepkega, k, je posebej zapisana tudi v kočevski zgodovini. Grof Friderik Celjski seje proti volji svojega očeta mogočnega Hermana II. Celjskega, eta 1424 poročil z Veroniko Deseniško. Izvoljenko svojega srca je pripeljal na g ad Fridrihštajn na hrib enakega imena nad Kočevjem. Daleč stran od oblastnega in sovražnega očeta. > r t-1 i y o msrajn. Organizator Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je turnir datumsko postavil na praznovanje godu nesrečne Veronike z Desenic. Romantična zgodba in oživljeni srednjeveški običaji, so kljub dežju privabili okoli 1000 gledalcev. Dežjih je sicer prikrajšal za celotni spored prireditve, toda kljub temu so se prav dobro imeli. Turnir se je začel s sprevodom udeležencev, večinoma iz Ilirske Bistrice in Turjaka, ki so nastopali v oblačilih in vlogah grajske gospode, mečevalcev, konjenikov, vitezov, pažev... Seveda pa sta bila zraven tudi Veronika in Friderik. O tem, da je bil Veronikin venček njega dni Friderikova domena, ni nobenega dvoma. V današnjih časih pa so ga po vzoru znamenite sinjske alke snemali bolj ali manj spretni mladci na konjih. Z venčkom se je pobahal Miha Dekleva iz Ilirske Bistrice. Odnesel gaje na ročno narejenem bakrenem ščitu, sebi v spomin in Veroniki v (ne)čast. Mlajši in starejši jezdeci so se pomerili v »slalomski« ježi in ježi okoli slamnatih bal. Med starejšimi je med slamnatimi balami konja najbolje vodil Mujo Bečič (MercatorKG Kočevje) iz Mlake pri Kočevju, med mlajšimi pa Peter Požar iz Kočevja. Najboljša med »slalomisti« je bila v Urška Okoren iz Drage pri Kočevju. Ženska v sedlu - zanesljiv uspeh, bi dejali. Bili so se dvoboji in meči so rožljali, da je od hriba odmevalo. Puščice so švistnile s tetiv proti tarčam, tudi proti medvedu (da ne bo pomote, ne živemu, niti ne nagačenemu). Vrhunec turnirja - konji in vitezi v pravi turnirski opravi se poganjajo drug proti drugemu in se z drogovi (kopji) bezajo »raz sedlo«. Kakšna zabava! Njega dni lahko zelo krvava. Danes pa nm praske ne odnesejo ti »hrabroslavi«! Friderik bi že vedel, kako se bori za srce in čast izvoljenke, za njen robček na kopju. Pa prava srednjeveška tržnica je tudi bila. Medičarka, zeliščar, orožarna, domače živali... Zvečer bi morali udeleženci pospremiti Veroniko in Friderika na grajske razvaline Z baklami-Pa iz tega ni bilo nič, ker je preveč deževalo. Prave grajske pojedine to ni motilo. Grajski gospodi so stregli paži s pečenimi piškami, svinjskimi kračami, sirom in jabolki. Točili pa so le vino in vodo. Zgodba o nesrečnem Celjanu in še bolj nesrečni mladi deklici z Desenic je med gostijo tonila v pozabo. Nesrečne ljubezni pa se spletajo vsako noč, morda prav na Fridrihštajnu. Bodo postale nove legende? Barbara Ža^r 0 Ir« Dolina Baliem “La uk«, »nayak« in neskončni »wa,wa, wa, wa«, nežno stiskanje rok in objemanje je bil zame najlepši sprejem, ki Sem ga doživela pri neznanih ljudeh. Obenem pa veselje, sreča in prešerni nasmeh na črnih obrazih. Zenske so nas roke popeljale v vas, nas posedle na dvorišče. Začelo se je medsebojno opazovanje. bloški so v edinem oblačilu - nekakšnih ko-renčkih, nataknjenih na spolni ud. Pravijo j111! koteka ali horim. Ženske so oblečene v atka slamnata krilca, potisnjena globoko P°d boke. Glave jim pokrivajo nekakšne P etene vreče, uporabne za prenašanje vse Mogoče šare. V tek »kapucah« tudi dojenčeki n‘so redkost. Za svečane priložnosti se moški okrasijo s perjem ter z obvezno belo merjaščevo ostjo, ki jo potisnejo skozi nos. Sicer pa je 'cajni nosni okras drevesna vejica ali 0’gareta, ki jo dobijo od redkih turistov. nan Jaya ni prav pogost cilj turistov - belcev. ern Prihajajo popotniki, ljudje, ki se ravnajo Po popotniških pravilih. Prvo pravilo pravi: nlagodi se lokalnim navadam«. In smo se. Grilje radovedni in tudi pogumni Slovenci Poš po dolini reke Baliem. Do vasi plemen aoi in Lani. Spali smo v kolibah, odstopljenih - in to zelo ljubeznivo - za eno n°č. Tudi v vaški cerkvi smo prespali, ali pa z^eio cisianm čla: ^ sežigajo, ampak jih na poseb p U^ficirai0- V sosednji vasi so narr v- 'to° sto let staro mumijo - p ■ j1?’ ie umrl v obračunu med ple ^ 0 er vojščak, o čemer pričajo veri Jegovega vratu 2a vsakega ub Ptotnika ena. Mumija »živi« v kolib Potomci. pomeni bogastvo in ugled tako posameznika kot cele vasi. Daniji se preživljajo s poljedelstvom in lovom. Poljedelstvo je še na ravni požigalstva. Polje uporabljajo nekaj let, potem se enostavno preselijo, požgejo novo parcelo, sejejo in sadijo kulture, dokler jih izčrpana zemlja ne prisili v novo selitev. Za pridelek skrbijo ženske. Na strmih pobočjih sadijo v glavnem sladek krompir in koruzo. Orodje je preprosto, največkrat pa trdo zemljo rahljajo kar z golimi rokami. Moški se ukvarjajo z lovom, največ na praši- T ce. Se ne tako davno nazaj, so si po plemenskih stava. Kupili smo srednje rejenega pujska in bojih privoščili tudi človeško meso. Pojesti J se odpravili proti vasi Jiwika. Vaški poglavar nasprotnika je pomenilo onečastiti njega in chief Jali nas je pričakal s pozdravom »wa, wa, njegov rod. Njegova duša tako ni odšla v boljši wa, wa«. Povabil nas je v skupno kuhinjo ter svet. Razlog za spopade med plemeni sta bilo ponudil sladekkrompir in koruzo. Sedeli smo vno maščevanje in ženske. Pa tudi brez 1 okrog ognja skupaj zjalijevo družino; s tremi pravega razloga so se ravsali. Danes, tako vsaj ženami, množico otrok, očetom in dvema pravijo kanibalizma m več. še vedno pa v bratoma. Pozno v noč nas je družina pospre- nekatenh vaseh okrog Wamene za turiste mila do dodeljene »moške« kolibe. Moški in uprizarjajo navidezne vojne. Plačilo za ženske ne spijo v skupnih prostorih. Po rojstvu predstavo je navadno prašič, ki se ga po otroka ženske še pet let ne spijo s svojim končani predstavi poje. možem. Seveda je tudi nas zamikala tovrstna pred- ! Spali smo zelo slabo. Komarji so nam pili kri in te vražje živali se niso bale nobenega strupi’ ki naj bi preprečil pik in s tem malarijo. Kliko dolgo je še do jutra in do predstave? Malarijo pa smo staknili trije, kar se je pokazalo šele potem, ko smo bili doma. Cela vas se je pripravljala na vojno. Moški so se zaprli v eno od kolib in se pripravljali za svoj »nastop«. Ven so prišli okrašeni s perjem, kotekami nenavadnih oblik in velikosti, obraze so si natrli s svinjsko mastjo, pomešano s sajami. Na črnih telesih so bile narisane pike, črte in odtisi rok. Chiefjali je ukazal premik vojščakov na jaso za vasjo. Tam se je vnela prava plemenska vojna. Kopja so udarjala, puščice so švigale, kričanje, gestikuliranje. To je bila le igra za turiste, sprehod nazaj v še ne tako davno preteklost. Razen v najglobljih predelih Irian Jaye, kamor beli človek še ni prodrl, plemenskih vojn menda ni več. »Vojno«, v kateri smo bili vsi zmagovalci, smo veselo proslavili. Ženske so vreščale, poskakovale in plesale v krogu. Vesel tok nas je potegnil zraven. Nekdo je prinesel poglavarju lok in puščico. Dva mladca sta pograbila nase darilo - malega pujska. Čez nekaj trenutkov je ubožec končal s puščico med rebri. Ženske so medtem že pripravile vse potrebno za kuhanje. V zemljo so izkopale jamo, vanjo položile vroče kamne in jih prekrile z listjem-Nanj so položile sladek krompir, koruzo in svinjino. Hrano so pokrile s travo in slamo in po treh urah so nam postregli z mastno svinjino, ki je bila komajda užitna. Sama sem raje pograbila koruzo in dva gomolja sladkega krompirja. Domorodci so v pojedini neznansko uživali in hvalili pujskovo sočnost. Mi pa smo že mislili na naslednjo etapo našega p°' potovanja. Polona Rigkr « PEPETA, OP-AKT inisT5rabarvne ka<’ nekaj časa vemo, da ni le ene modne linije in n> le ene zapovedi. In to jesen ni nič drugače. Moda ^semu dovoljenemu in pestremu oriše le okvirje. In •takšni so ti okvirčki: - dolžina kril, ki sega prst nad koleni ali malo pod kolena pa tja do maksi dolžine, • ramena niso več podložena ali pa čisto malo le pri jopičih in plaščih, - linija je še vedno dokaj ženstvena, čeprav tudi bolj sproščeni srajčni modeli kompletov niso redki. oda vedno poveže nekaj iz preteklosti in ji doda nekaj prihodnosti, na od jesenskih modnih smernic vrača pepita vzorce. Pepita v ^asicno temno-svedih variantah (črno-bela, modro-bela, zeleno-bela namesto bele bež kombinacija). Pepita vzorci so lahko ali zelo no ali čisto drobni, moda pa tokrat dovoljuje kombinacijo f^jcnih velikosti vzorcev—torej bo jopič v večjem pepita vzorcu, ace alt krilo pav manjšem ali pa preprosto enobarvno, našo ozka pa tudi širša s položenimi gubami, ki dajejc v w romantike in razkošja. Pepita vzorec je j^sčitni znak večnih »šanel kostimov, okratni modni poudarek je na obrobah, so lahko iz pravega ali umetnega krzna, ilo sega pod kolena ali celo do sredine ^eč, če pa jopič dopolnjujejo hlače, so malce jnlabave in zelo dolge. . jnasicnemu kostimu sodi bluza. Moda ji tokrat namenja nekaj več prostora V l0v°bhkuje romantično, s pentljo namesto ovratnika ali povsem srajčno. aca se tudi op-art kombinacija. Oblačila v so črnobelih kombinacijah in -Bih Unij, taki pa so tudi dodatki od nog do glave. Torej črno-beli čevlji in lca ter prav tako kombinirani uhani. Lepo, ekstravagantno, toda le za včasih. Pa ni vse tako strogo in pusto, moda prinaša še zelo, zelo živahne kombinacije. avzaprav velja za to modno smer, da je najbolje, če je vse kar najbolj noro Vv.dri0' ^ lsana oprijeta jopica v kombinaciji s čisto drugače pisanim krilom, ki ima Ke »plise« pole, tako, da vse frfota in miglja v velikih barvnih vzorcih. Celo čevlji oko peto so v veselih barvah in lahko tudi s svetlikajočim dodatkom. Pisano, , n0, včasih bi rekli neokusno, sedaj pa enostavno - moderno. Potrebno je kar Bol' ^ ^°^uma za ta^° d*vJe kombinacije. ^ J ‘mor« je tudi make up. Ustnice so namazane s svedikajočimi kremami, če pa ste za ^e’ le obroba v temnejši barvi, v sredini pa so ustnice namazane v svetlejšem odtenku. V Tu doda)0 “6 a' t0^a °Pazen b°tuc^ učinek... še bolj opazna pa bodo vaša usta, če jim boste pre^ e svedikajoči premaz. Bolj diskretno pa so naličene oči: senčila so skoraj neopazna in : alaJ°lz temnejšega odtenka tik nad očmi do zelo svedega pod obrvmi. Le na trepalnicah sskara« dokaj izrazita. Tako je pogled bolj skrivnosten in nežnejši. Pa nohti? Na njih dr a ®Pomin na poletje in morje. Lahko so modri, rožnati, rdeči... lahko pa je tudi vsak Vt>čne barve. Torej bomo letošnjo modno jesen predvsem same obarvale tako kot nam to lta srce in razpoloženje. LidijaJež T V V Iz puščave na vrtoglavo visoke Ande Ob vznožju Andov in ugaslih vulkanov »Ko bo možno, se spet javiva. Do takrat lep pozdrav iz prijetno tople Arequipe". Tako. Poslala sva se zadnji e-mail. 3 dolarje naju je stala dobra ura elektronskega čebljanja s Slovenijo, ki je minila kot bi trenil. Iz zatohle sobice kar polne sodobne računalniške tehnike, sva pohitela nazaj na toplo popoldansko sonce, že dan prej sva ugotovila, daje »martinčkanje« primerno le do sončnega zahoda, potem pa je treba obleči nekaj toplejšega. Bila sva namreč na vznožju andske visokogorske planote Altiplano in večeri na višini 2.380 m, so že hladni. Temperaturne razlike med pred in po sončnem zahodu so občutne - tudi 10° Celzija in več. Upoštevajoč dejstvo, da ima Arequipa 360 sončnih dni na leto, da je razmeroma visoko v Andih in da je razmeroma blizu ekvatorja, je temperaturna razlika vsakodnevni pojav. V naslednjih dneh, ko se bova povzpela na slabih 5.000 m, se bo ta meteorološki fenomen samo še stopnjeval. Pogled na mogočne, s snegom pokrite okoliške pet in šest tisočake se neizbrisno vtisne v spomin in seže v dušo. Nad mestom kraljujeta El Misti (5.822 m) in Chachani (6.075 m), ki je tehnično gledano, najlažje osvojljiv šesttisočak na svetu. V jasnih in svežih jutrih pa dajeta občutek, da kipita pod nebo že za zadnjo mestno hišo. Pasaste meglice okoli poldneva sicer nekoliko zastrejo pogled na zasnežena vrhova. Pogled nanju pa se spet odpre v večernih urah, ko se odeneta v tople barve sončnega zahoda. Stožčasta oblika obeh gora razkriva njuno burno preteklost. Pred davnimi tisočletji sta zaradi močnih pritiskov v zemeljski skorji dobesedno »izbruhnila« na površej zemlje in spremenila njeno obličje. Zaradi kopaste oblike, ki je značilna za večino gora vulkanskega porekla, so pobočja položnejša in omogočajo tehnično razmeroma lahek dostop. Severna pobočja so poleti celo kopna, osvajalcem vrhov ponagaja le višinska bolezen. Ob južnem vznožju obeh omenjenih vrhov je začelo nastajati mestece Arequipa, ki s 600.000 prebivalci sodi med največja mesta v perujski »sierri«. Sediva pred skoraj 400 let staro katedralo na osrednjem mestnem trgu Plazi de Armas. Predajava se nežnim zvokom “kondorske” glasbe. Pred tem sva obiskala samostan Santa Katalina, največjo mestno znamenitost in nekateri tudi trdijo, daje to najbolj veličastna stavba v Ameriki. Po dolgih stoletjih osame in izoliranosti, so manjši del samostanskega kompleksa leta 1970 odprli zunanjemu svetu. Miniaturno in z obzidjem obdano mestece, ki so ga pred časom povsem prenovili; se razprostira na več kot 2 hektarih površine v samem središču mesta. Samostanski komplek5 je mestece v mestu, v katerem v popolni osanU živi 450 nun. Mesto Ajmarskih Indijancev očara z izrazito lepo ohranjeno dediščino kolonialnega staV' barstva v mestnem središču. Zaradi nenehne potresne nevarnosti so vse stavbe v mestU; tudi cerkve, grajene nizko. Arequipa se poleg Cusca ponaša z najbolj ohranjeno kolonialno arhitekturo v Peruju. Mogočne arkade, umet' niško izrezljane balkonske ograje, ki krasijo pisana pročelja hiš, okrašeni vodnjaki sredi skrbno negovanih cvetočih parkov ter pai' movi gaji, dajejo mestu dušo, šarm. Dopoij njuje ju toplina in prisrčnost prebivalstva, k* je mešanica indijanske in španske krvi. Bat' vitost folklore odseva v živih, pisanih oblačilih in pokrivalih Indijancev ter tradicionaln* inkovski glasbi, ki se razliva po ulicah in at' kadnih hodnikih. Omamne vonjave, ki širijo okoli restavracij s pomenljivimi imen1 kot Machu Picchu, Urubamba, El condot pasa..., vabijo mimoidoče in če ne privabijo cene, te zapelje vonj po okusni hrani. Povsod je čutiti nekakšen poseben mistični naboj, k1 ga srkaš kot čebela med. in alpako so udomačili že v inkovskih časih, medtem ko vikanje in gvanaki še živijo prosto v naravi. Njihov dom so visokogorske travnate doline na višini med 2.000 in 4.500 m. mrazu, vetrn, močnemu soncu, pomanjkanju vode in suhemu ozračju prilagodile tako, da so temnejše barve (temnejše barve močneje vsrkavajo toploto), nizke in stisnjene k tlom, vodo pa črpajo z izredno dolgimi in razvejanimi koreninami. Vsak še tako majhen izvir vode pomeni tudi tu življenje. NA VRHU "NAJINEGA" SVETA Sedimo za razmajano mizo v postojanki ob cesti. Skodelica kokinega čaja. Pogovarjamo se z avstralskim parom, ki ga vodijo ista pota. Počasi srebamo čaj, ki dobro dene suhemu V OSRČJE ANDOV nekajdnevnem privajanju na višino in P^u kokinega čaja, sva se podala v osrčje Andov. Jntro. Sonce zaspano leze izza obzorja. Za nami 0staJajo obronki mesta. Promet jezadušljivo Sost. Iz avtobusa opazujem jutranji nemir. n°žice čakajo na prevoz. Vsem se mudi. V J-ovarne, pisarne, na tržnico, v šole in kdo ve, že smo mimo arequipskega letališča, eži na višini 2.700 m. Cesta se v blagih ovmkih vije navkreber. V nekaj minutah smo v zadnjem malo večjem kraju Yure in na višini Preko 3.000 m. Vidimo bolj malo, saj je kraj v oblak prahu. Iz velike cementarne, ki aJe kruh mnogim okoličanom, se valijo 0 aki drobnega prahu. Okolju, predvsem Pa judem prijaznejša tehnologija, kje si? še r* 8° ne bo spremembe. Vso nesnago bo r ala narava, še nekaj kilometrov naprej so Pi trav, grmičevja in redka drevesa pokrita s pVo- belim prahom. . nami je le še pot visoko navzgor, ki jo Snzeino skupaj z železniško progo, ki vodi Pr°ti Juliaci in naprej proti Punu ob jezeru učaka. Občudujem naravo, ki se spreminja 'nute v minuto, iz metra v meter. Spre-^ernba višine pomeni spremembo vegetacije. reves ni več. Peljemo se po visokogorski n 1 v ^koliko višje prehaja v visokogorsko r PUsčavo in puščavo. Cesta je postala dolg trak. N enadoma se odpre čudovit po-^ na vls°kogorsko planoto. Višinomer kaže j 0 m. V ušesih čutim pritisk in tudi v znak ^ ra^° *unii. Višina kaže svoje prve znik ustavi in čas je, da nekaj lepote uja-truV" ° V 0biektiv fotoaparata. Prišli smo v ob-Ka nac*onalnega rezervata Aguada Blanca p nal vicuna Reserve. To nam dajo vedeti plaš lkUnie’ ^ se pasej0 na redki travi. Te p .ne’a ee je potrebno jeznorite živalce pri-jg Uv ?„s, pini južno ameriških kamel, kamor ,caJ° tudi lame, alpake in gvanaki. Lamo Preživetje na teh višinah z malo kisika jim omogoča prilagojen krvni obtok. Za indijanske gorjance, ki živijo v iz blata in slame zgrajenih kolibah, so nepogrešljiv vir življenja. Dajejo namreč mleko, volno in meso. V času inkovske države je bilo vikunj več milijonov, črede visoko v Andih so strogo nadzorovali inkovski vladarji in samo vladarjem je bilo dovoljeno nositi obleko iz tanke in mehke vikunjine volne, ki velja za najfinejšo volno na svetu. V drugi polovici 20. stoletja se je število vikunj zmanjšalo le na nekaj tisoč, zato so jih zavarovali in ustanovili rezervate, kakršen je Aguada Blanca National Vicuna Reserve. Visokogorska jezerca je obdajajo ogrlice posebnih rastlin, ki lahko prenesejo ostre podnebne razmere in hitre spremembe. Vrhovi okoliških gora in redki oblaki odsevajo na gladini jezerc. Idilični mir zmoti le čreda vikunj, ki prihaja pit čisto gorsko vodo. V jezerih zbrana voda je pravo bogastvo. Padavin je namreč malo, saj se deževni oblaki le stežka dvignejo tako visoko. Gorovje preprosto sega nad višino, do katere se običajno dvignejo oblaki. Pa še teh je malo, saj hladni Humbaldtov morski tok preprečuje vlažnemu zraku, da bi dosegel Ande. Zaradi tako neugodnih klimatskih razmer je ta visokogorska planota ponekod podobna puščavi, uspevajo le rasdine, ki so se grlu in pozitivno vpliva na psihično počutje. Kokin čaj blaži višinsko bolezen, ki jo na višini skoraj 4.200 m v blagi obliki čutimo vsi. Psihično se pripravljamo na zadnji del današnje poti, na prelaz Pata Pampa. Voznik da znak, mora karavana naprej. Za nekaj ovinki nas čaka neverjetno presenečenje - asfaltiran približno 5 kilometrski odsek. Kdo bi si mislil, na tej višini! Poskakovanje preko lukenj in zamenja nežno pozibavanje. Pravo olajšanje. Kmalu pa je vse po starem -malo sem, malo tja, malo dol, predvsem pa gor do višine 4.825 m na prelaz Pata Pampas. Pravzaprav ne gre za klasični prelaz, ki ga poznamo v naših Alpah, ko se cesta takoj za vrhom prevesi navzdol. Kar nekaj časa še teče cesta po ravnem, preden se dokončno obrne navzdol. Tako visoko še nisem bil nikoli. Razgled je enostavno fantastičen inv daljavi ozrem obrise aktivnih in najvišjih ognjenikov na svetu, zloglasnega Sabancaya (5.976 m) in mirnejšega Ampata (6.288 m). Pred odhodom sva tudi midva, kot mnogi pred nama, iz kamenja postavila nekakšno molilno znamenje v obliki piramide. Za vse dobro v prihodnje. Bo pomagalo? Čaka naju še dolg spust v idilično indijansko vasico Chivay. Primož Godler Nagradna križanka Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, nagrade prejmejo: 1. Marija Turk, Marjana Kozine 41,8000 Novo mesto, 2. Igor Mozetič, Volčja Draga 637b, 5293 Volčja Draga, 3. Mihaela Volf, Šarhova 24,1113 Ljubljana. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do 15. novembra 2000 na naslov: Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana, Center za obveščanje Ali ste že napolni vaš hladilnik? SpSf SSi PfgovS.-.««mk8 gorenje -r /'j | i kaj II ir i pl.,'; M' m M.: " ijp tt.,' 't ^ ;SSatr J^li^prika-.H .ijv^r puaie^ne . finance "C . •: >' I M’. s ' 1; 3 v ■ i ““jabOT lil ?-sl Mercator Trgovska zi 1 : Wm m,:šš ETA, živilska industrija, d.d., 1241 Kamnik, Kajuhova pot 4 tel.: 01 / 830 84 00 . *... Eta - srce dobre kuhinje 010231 ^ x Kamniške kumarice 2 x Rdeča pesa 1 x Paprika fileti beli 1 x Mešana solata 6 x Kamniške kumarice u5BSBr^x^®^Pesa ! Paket Paprika paradižnik 4x720 ml ■ 4 x Paradižnikova paprika Paket Mešana solata 6x720 ml j 6 x Mešana solata ^ ^ Paket Marmelade in kompoti gx 9 6x720 ml x Marelična marmelada 1 x Mešana marmelada 1 x Slivova marmelada 2 x Višnjev domači kompot ra*°>acel’ Paket Kislo relje 6x720 ml 6 x Kislo zelje KmmISJ 6 x Kisla repa 4 x Prebranec