original scientific article	DOI 10.19233/ASHS.2016.51
received: 2015-10-15
FRAZNI GLAGOLI V REZIJANSKEM NAREČJU SLOVENŠČINE
Matej ŠEKLI
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slavistiko, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana e-mail: matej.sekli@guest.arnes.si
IZVLEČEK
V prispevku so obravnavani frazni glagoli, tj. glagoli tipa delati greh 'grešiti' v rezijanskem narečju slovenščine, natančneje v krajevnem govoru kraja Solbica/Stolvizza (točka SLA 59, OLA 1). Prikazani sta njihova geneza in tipologija. Tovrstni glagoli so v rezijanščini v veliki večini primerov nastali kot posledica kalkiranja fraznih glagolov iz sosednjih romanskih jezikov, tj. furlanščine in italijanščine. Rezijanski frazni glagoli so glede na odsotnost/prisotnost frazeologizacije proste besedne zveze ali frazemi. Težišče razprave je na obravnavi slabljenja slovarskega pomena polnopomenskega glagola kot sestavine fraznega glagola in njegove frazeologizacije.
Ključne besede: frazni glagol, slabljenje slovarskega pomena, frazeologizacija, rezijansko narečje slovenščine,
slovensko-romanski jezikovni stik
SINTAGMI CON VERBI COPULATIVI NEL DIALETTO SLOVENO DI RESIA/REZIJA
SINTESI
Nel contributo vengono presentati i sintagmi con verbi copulativi ossia sintagmi del tipo delati greh 'fare peccato, peccare' nel dialetto sloveno di Resia/Rezija. Sulla base dell'analisi di materiale dialettale raccolto nella localitä di Stolvizza/Solbica (punto n. 59 dell'Atlante linguistico sloveno e punto n. 1 dell'Atlante linguistico slavo) vengono illustrate sia la genesi che la tipologia di tali sintagmi. Ceneralmente, in resiano i sintagmi di questo tipo nascono come calchi a partire da modelli paralleli nelle vicine lingue romanze, il friulano e l'italiano. Dal punto di vista della classificazione lessicale i sintagmi resiani analizzati possono essere sia sintagmi liberi che fraseologismi. Particolare attenzione e rivolta all'indebolimento del significato proprio dei verbi che in tali sintagmi svolgono la funzione di copula e alla fraseologizzazione dei sintagmi stessi.
Parole chiave: sintagmi con verbi copulativi, indebolimento del significato lessicale, fraseologizzazione, dialetto sloveno di Resia/Rezija, contatto linguistico sloveno-romanzo
UVOD1
V prispevku so obravnavani frazni glagoli, tj. glagoli tipa delati greh 'grešiti', v narečni slovenščini na sloven-sko-romanskem jezikovnem stiku, in sicer v rezijanskem narečju slovenščine, natančneje v krajevnem govoru kraja Solbica/Stolvizza (točka SLA 59, OLA 1). Prikazani sta njihova geneza in tipologija. Tovrstni glagoli so v rezijanščini v veliki večini primerov nastali kot posledica kalkiranja fraznih glagolov iz sosednjih romanskih jezikov, tj. furlanščine in italijanščine. Rezijanski frazni glagoli so glede na svoje vezljivostne lastnosti enovezl-jivi, dvovezljivi ali trovezljivi ter glede na odsotnost/ prisotnost frazeologizacije proste besedne zveze ali frazemi. Težišče razprave je na obravnavi slabljenja slovarskega pomena polnopomenskega glagola kot sestavine fraznega glagola in njegove frazeologizacije.
Slabljenje slovarskega pomena glagola
Gledano diahrono ima glagol prvotno polni slovarski (leksikalni) pomen, ki se s slabljenjem, šibitvijo lahko spremeni v nepolni slovarski pomen in nadalje v slovnični (gramatični) pomen.2 Posledica spreminjanja pomena glagola je spreminjanje njegove skladenjske/ stavčnočlenske vloge, lahko pa tudi njegove izrazne, tj. glasovne podobe (sprememba naglasnice v brezna-glasnico), in končno oblike (oblikovna redukcija gla-golske oblike). Gledano sinhrono se glagoli pomensko (semantično) in posledično skladenjsko (sintaktično) tako delijo na predikativne, kopulativne in pomožne. Predikativni glagol (verbum praedicativum) ima polni slovarski pomen (to je polnopomenski, natančneje »polnoslovarskopomenski« glagol) in v stavku nastopa samostojno kot glagolski povedek (verbalni predikat).
Kopulativni glagol (verbum copulativum), tudi glagol vez (kopula), ima nepolni, oslabljeni slovarski pomen (to je nepolnopomenski, natančneje »nepolnoslovar-skopomenski« glagol) in v stavku nastopa kot povedek skupaj z neko drugo besedno zvezo, ki je v vlogi po-vedkovega določila. Pomožni glagol (verbum auxiliare) ima slovnični pomen (to je slovničnopomenski glagol) in je del zložene glagolske oblike, znotraj katere izraža slovnične kategorije glagola, kot so število, oseba, spol.3
Frazeologizacija
Gledano diahrono frazem nastane s frazeologizaci-jo, ki je poseben tip leksikalizacije. Leksikalizacija je leksemska sprememba, pri kateri nastane novi leksem, pri čemer se ohrani oblika in se spremeni pomen besede ali prvotne besedne zveze; pride namreč do pomenskega prenosa pars pro toto.4 Ker je bistvenega pomena za nastanek frazema prav pomenski prenos, nekateri avtorji ločijo med pojmoma frazeologizacija in idiomatizacija.5 Pri frazeologizaciji torej iz več (navadno enobesednih) leksemov nastane en večbesedni leksem.
Gledano sinhrono frazem (tj. stalno besedno zvezo v ožjem smislu) posledično določajo naslednje značilnosti: a) večbesednost: frazem je nastal iz večleksemske proste besedne zveze, zato je večbeseden; b) oblikovna oz. zgradbena ustaljenost: frazem je nastal iz točno določene proste besedne zveze, zato so njegove sestavine stalne (obstajajo lahko seveda tudi različice frazemov); c) pomenska ustaljenost oz. idiomatičnost (nerazstavljivost, nepredvidljivost, nemotiviranost pomena; strukturno-pomenska iregularnost): pri frazeologizaciji je prišlo do pomenskega prenosa, posledično je pomen frazema nesestavljiv iz pomena njegovih sestavin.6 Naštetim značilnostim frazema nekateri avtorji dodajajo še konotativnost.7
Krajša različica tega prispevka, ki obravnava frazne glagole in frazeme samo s prislovnima določiloma prostora/kraja in časa v rezijanskem narečju slovenščine, je objavljena v Šekli, 2016. Rezijansko gradivo je iz avtorjevega osebnega arhiva in iz publicističnih besedil, ki so bila objavljena v slovenskem lokalnem tisku v Videmski pokrajini v Italiji (NM = Novi Matajur: tednik Slovencev Videnske pokrajine, NG = Näš glas - La nostra voce, VC = La Vita Cattolica) in katerih avtorica je ga. Luigia Negro. Vse narečno gradivo je bilo prepisano v slovensko nacionalno fonetično transkripcijo; gradivo, ki ni bilo napisano v krajevnem govoru Solbice, je bilo preneseno v ta govor. Ge. Luigi Negro se zahvaljujem za posredovanje svojih besedil v elektronski obliki in za vso pomoč pri njihovem prepisovanju
in interpretaciji. Za pomoč pri navajanju furlanskega gradiva se zahvaljujem prof. dr. Francu Fincu, za natančno branje besedila in konstruktivne pripombe Janošu Ježovniku. O vplivu romanskih jezikov (furlanščine in italijanščine) na rezijansko narečje slovenščine na (obliko)skladenski ravni prim. na primer Skubic, 1997; Spinozzi Monai, 1998; Benacchio, 1998 in 2002; Šekli, 2009; Ježovnik, 2015.
Delitev glagolov glede na pomen (pomenski (semantični) vidik) na polnopomenske (verba concreta) s polnim slovarskim pomenom in nepolnopomenske (verba abstracta) z oslabljenim slovarskim pomenom, nastalim s slabljenjem polnega slovarskega pomena polnopo-menskega glagola, se pojavlja na primer v Miklosich, 1883, 261-263.
Pojma predikativni glagol in kopulativni glagol se pojavljata na primer v italijanski slovnični tradiciji (verbo predicativo, verbo copulativo) (Dardano, Trifone, 1995, 100-102, 306), od koder sta tudi prevzeta. V slovenskem jezikoslovju pojem pomožni glagoli zaobjema tako pomožne kot kopulativne glagole (Toporišič, 2000, 387-388, 612).
» Gledano diahrono, so frazemi praviloma zasnovani na preneseni rabi besede ali besedne zveze, ki v bolj ali manj ustaljeni zvezi z drugimi besedami na slikovit in zato ekspresiven način izražajo vsebino, ki jo želimo ubesediti« (Snoj, 2013, 91). »Realija je z enim leksemom vedno označena le po eni od njenih številnih lastnosti, ker so leksemi praviloma poimenovanja pars pro toto« (Furlan, 2013, 22). »Der historische Prozess, durch den eine freie Wortverbindung zu einem Prahseologismus wird, heißt Phraseologisierung; der Prozess, durch den eine Wortverbindung zum Idiom wird, heißt Idiomatisierung« (Burger, 2003, 15).
BHHorpagoB, 1947; Fleischer, 1997, 30-62; Burger, 2003, 14-32; Kržišnik, 1994, 187-190; 2013, 20-21; Jakop, 2006, 15; Gantar, 2007, 72-79.
»V razmerju do drugih stalnih besednih zvez, eksplicitno teminoloških, pa je konotativnost tista, ki definira frazeološke enote« (Vidovič Muha, 2013, 117).
2
3
4
5
6
Frazni glagoli
Frazni glagoli imajo s pomenskega (semantičnega) vidika nepolni, oslabljeni slovarski pomen in so s skladenjskega (sintaktičnega) vidika kopulativni. Nastali so s pomenskim slabljenjem glagolov s polnim slovarskim pomenom, posledica česar je tudi sprememba skladenjske/stavčnočlenske vloge neglagolskih sestavin fraznega glagola, tj. prehod v povedkovo določilo. Pri teh pomenskih in skladenjskih spremembah so ohranili neskladenjski glagolski kategoriji, kot sta glagolski vid (verbalni aspekt) in glagolska vezljivost (verbalna valenca). Kot merilo določanja fraznih glagolov se pojavljajo naslednja merila: a) nepolni, oslabljeni pomen polnopomenskega glagola;8 b) pojavljanje izglagolskega samostalnika ali medmeta kot tudi predložne zveze v povedkovem določilu;9 c) vzporedno pojavljanje pomensko sopomenskega nefraznega glagola (delati greh = grešiti, dati v pepel = upepeliti).
Frazni glagoli v rezijanskem narečju slovenščine so razdeljeni glede na svoje vezljivostne lastnosti, in sicer na enovezljive, dvovezljive in trovezljive.10 Pri vsakem glagolu so najprej prikazani stavčni vzorci, v katerih se pojavlja kot polnopomenski glagol, nato pa je analizirano slabljenje leksikalnega pomena in frazeologizacija teh istih stavčnih vzorcev.
ENOVEZLJIVI (MONOVALENTNI) GLAGOLI
Enovezljivi (monovalentni) glagoli so neprehodni (intranzitivni) in imajo osebkov imenovalnik (subjektivni nominativ). Obravnavani so neprehodni glagoli stanja in neprehodni glagoli premikanja.
Neprehodni glagoli stanja
Neprehodni glagoli stanja (verba statüs, verba stativa), ki imajo esivni pomen (tj. doseženo stanje) (od lat. esse 'biti') ali fientivni pomen (tj. prehajanje v stanje) (od lat. fieri 'postati'), imajo obvezno vezljivo osebkov imenovalnik v pomenu nosilec/nosilnik stanja ter pogosto neobvezno družljivo: a) prislovno določilo prostora/kraja s pomenom mesto (lokativni pomen): Subnom-Verbesse/fieri(-Advloci); b) prislovno določilo načina: Subnom-Verbesse/fieri(-Advmodi); c) pridevniški ali samostal-niški povedkov prilastek v imenovalniku: Subnom-Verbesse/
fieri(-Adinom/Subnom). Analizirani so glagoli z esivnim pomenom biti, stati, ostati/ostajati in glagola s fientivnim pomenom dovantati/dovantavati.
Glagol biti
Glagol biti si ► 'bat 's3 ipf. 'biti, obstajati, nahajati se' se kot polnopomenski glagol pojavlja predvsem v naslednjih stavčnih vzorcih: a) Subnom-Verbbiti-Advloc (Ja 's3 w'že iz'de 'Jaz sem že tu'); b) Subnom-Verbbiti-Advmodi ('Ja 's9 'lopo 'Jaz sem dobro'). Kot tak se lahko frazeolo-gizira: biti gori ► 'bat o're 'biti izobražen' (Ni so 'bila bo'je o're 'Bili so bolj izobraženi').
Glagol biti ima kot nepolnopomenski glagol naslednja pomena: a) lastnost ob pridevniškem povedkovem določilu v imenovalniku: Subnom-Verbbiti-Adinom (Na je 'fürbasta 'Zvita je'); b) istovetnost (identiteta) ob sa-mostalniškem povedkovem določilu v imenovalniku:11 Subnom-Verbbiti-Subnom (A je avo'ket 'Odvetnik je').12 S tema pomenoma v fraznih glagolih ne nastopa.
Nepolnopomenski je tudi v tretji osebi ednine srednjega spola ob predlogu za in nedoločniku ter izraža naklonskost (modalnost), in sicer nujnost (debitivnost): Subnom-Verbbiti-Praepza-Inf: to je za + Inf. ► to 'je za + Inf. (= furl. al e di + Inf., it. e da + Inf.) 'treba je'.13
Glagol stati
Glagol stati stojim ► s'tat sto'jin ipf. 'stati, biti, nahajati se, stanovati' kot glagol s polnim pomenom ima naslednje stavčne vzorce: a) Subnom-Verbstati-Advloci ('Jüda ni so s'tala 'tapar 'mojana 'Ljudje so stali pri kapelici', 'Ja sto'jin o're na 'Solbica 'Stanujem gori na Solbici'); b) Subnom-Verbstati-Advmodi ('Tuw 'Rezija sosto'ji 'lopo 'V Reziji se živi lepo'). Do frazeologizacije je prišlo v prvem stavčnem vzorcu: stati gori ► s'tat o're (= furl. stä sü, it. stare su) 'biti vzdrževan'.
Slabljenje polnega pomena, ki se približuje nepolnemu pomenu glagola biti, je opazno v naslednjih stavčnih vzorcih: a) Sub -Verb -Adv ,.: stati lepo
nom	stati	modi	'
► s'tat 'lopo (= furl. stä ben, it. stare bene) 'biti, počutiti se lepo, dobro', stati slabo ► s'tat s'labo (= furl. stä mäl, it. stare male) 'biti, počutiti se slabo'; b) Subnom-Verbstati-Adinom: stati salt ► s'tat 'salt (= furl. stä fer, it. starefermo) 'biti miren', stati atent ► s'tat a'tent (= furl. stä atent, it. stare attento) 'biti pozoren'. Navedeni frazni glagoli niso frazeologizirani.
8	»Funktionsverbgefüge zeichnen sich unter anderem dadurch aus, dass sie ein Verb enthalten, das auf den ersten Blick wie ein normales Vollverb aussieht, das allerdings seine ursprüngliche Eigenbedeutung weitgehend verloren hat, also semantisch verblasst ist, und zu einer Art Hilfsverb herabgestuft worden ist« (Musan, 201 3, 43).
9	Frazni glagoli so glagoli, »v kateri se kot vez pojavljajo različni glagoli, npr. vršiti ali delati, njihovo povedkovo določilo pa so izglagolski samostalniki ali medmeti« (Toporišič, 2000, 612).
10	O pomenski delitvi glagolov in posledično njihovih vezljivostnih značilnostih prim. Šekli, 2015, 54-55.
11	Pojem istovetnost (identiteta) je prirejen po nem. Gleichsetzungsnominativ (Eisenberg et al., 1998, 650).
12	Razlika v pomenu glagola biti se kaže tudi na izrazni, tj. glasovni ravni: polnopomenski biti je navadno naglasnica (ja 'sa iz'de), medtem ko je nepolnopomenski biti običajno breznaglasnica (klitika), natačneje predslonka (proklitika) (ja si t'rüden), kar vpliva tudi na samoglas-niško kakovost naglašenega oz. nenaglašenega samoglasnika.
Nekateri furlanski in italijanski ustrezniki navedenih narečnoslovenskih fraznih glagolov niso knjižni, temveč pogovorni, kar ni posebej poudarjano.
Oslabljeni pomen ima tudi v stavčnem vzorcu s prislovnim določilom količine časa ter s predlogom za in nedoločniškim polstavkom: Sub -Verb -Adv.
I	nom	stati	tempo-
ris-Praepza-Inf: stati ► s'tat + Advtem oris + za + Inf. (= furl. sta, it. stare) 'porabiti' (Ni so s'tala t'ri 'lita zaposjor'tet 'išo 'Porabili so tri leta, da so popravili hišo').
V veleniku ob nikalnem členku ne in nedoločniku se uporablja kot pomožni glagol za izražanje zanikanega velelnika: Partne-Verbstati-Inf: ne stoj! / ne stojva! / ne stojta! / ne stojmo! / ne stojte! + Inf. ► na s'tuj/s'tu! / na s'tujwa/s'tuwa! / na s'tujta/s'tuta! / na s'tujmo/s'tumo! / na s'tujta/s'tuta! / na s'tujte/s'tute! (vikanje) + Inf. (= furl. no sta/stin/stait a, it. non sta/stiamo/state a) 'ne!' (Na s'tu ra'cBt, da to 'ni 'risen! 'Ne reci, da to ni res!').
Glagola ostati/ostajati
Glagola ostati ostanem ► os'tet os'tonen pf. 'ostati' / ostajati ostajam ► os'tajet os'tajen ipf. 'ostajati' se kot predikativna glagola navadno pojavljata v naslednjem
stavčnem vzorcu: Subnom-Verbstati-Advloci/Advmodi ('Ni so
os'tala iz'de w do'lina 'Ostali so tu v dolini'). Frazem s to zgradbo je ostati na (da)menc ► os'tet na (da)'menc (= furl. resta ad a ments, it. rimanere nella mente) 'zapomniti si', dobesedno 'ostati, biti na pameti'.
Kot kopulativna glagola imata pomen 'obstati, biti presenečen', tudi samo 'biti', in imata naslednji stavčni vzorec z različicama: a) Subnom-Verbostati-Inf: na primer ostati videti ► os'tet 'videt (= furl. restä a viodi, it. rimanere a vedere) 'obstati, ko vidiš'; b) Subnom-Verbostati-Advmodi-Inf: ostati slabo ► os'tet s'labo + Inf. (= furl. restä mäl, it. rimanere male) (Ni so os'talg s'labo 'videt ... 'Ostali so slabo, ko so videli ...'); c) Sub -Verb -Adi : ostati
nom	ostati	nom
vesel ► os'tet 'vesel (= furl. restä content, it. rimanere con-tento) 'biti vesel, zadovoljen'.
Glagola dovantati/dovantavati
Glagola dovantati dovantam ► dovan'tet dovan'ton pf. 'postati' / dovantavati dovantavam ► dovan'tawet dovan'tawen ipf. 'postajati' sta nepolnopomenska glagola in izražata naslednja oslabljena pomena: a) pridobivanje lastnosti ob pridevniškem povedkovem določilu v ime-novalniku: Sub -Verb ..-Adi (Ni so dovan'tala 'üda
nom	dovantati	nom
'Postali so hudi'); b) pridobivanje istovetnosti (identitete) ob samostalniškem povedkovem določilu v imenovalni-ku: Sub -Verb ..-Sub [A 'je dovan'tel 'veškol 'Postal
nom	dovantati	nom
je škof'). V frazemih se ne pojavljata.
Neprehodni glagoli premikanja
Neprehodni glagoli premikanja (verba movendi) imajo obvezno vezljivo osebkov imenovalnik v pomenu vršilec/vršilnik dejanja ter v večini primerov neobvezno
družljivo: a) prislovno določilo prostora/kraja s pomenom ciljno mesto (direktivni pomen) oz. izhodiščno mesto (ablativni pomen): a) Sub -Verb (-Ad^^^ , );
I	' '	nom	movers	directionis/originis"
b)	prislovno do|oči|o načina: Subnom-Verbmovere(-Advmodi);
c)	pridevniški ali samostalniški povedkov prilastek v imenovalniku: Sub -Verb (-Adi /Sub ). Frazni
nom	movere	nom	nom
glagoli se pojavljajo pri glagolih iti in priti/prihajati.
Glagoli iti in priti/prihajati
Glagoli iti grem ► 'tat 'rin ipf./pf. 'iti' in priti pridem ► p'rit p'riden pf. 'priti' / prihajati prihajam ► pa'rajet pa'rajen pf. 'prihajati' se kot polnopomenski glagoli pojavljajo v naslednjih stavčnih vzorcih: a) Subnom-Verb-Ad^^^ ., . . . [Ja 'rin 'ta 'iša 'Grem domov',
iti	directionis/originis	^	"	'
Ni so š'la sko're w'sa wk'rej 'Šli so skoraj vsi stran', Na pa'raja w'saki 'petek s 'Pušje va'se o're w 'Rezijo 'Prihaja vsak petek iz Pušje vasi gor v Rezijo'); b) Subnom-Verbiti-Advmodi (A je par'šelpo'časo 'Prišel je počasi'); c) Sub -Verb-Adi /Sub (A je par'šel t'rüden 'Prišel
nom	iti	nom	nom
je truden'). S frazeologizacijo so nastali frazemi kot iti dol ► 'tat 'dolo (= furl. lä ju, it. andare giu) 'slabšati se' in iti gor ► 'tat o're (= furl. lä su, it. andare su) 'izboljševati se' ter pragmatični frazem Pojdite lepo! ► Tas'ta 'lopo! 'Srečno pot!'.14
Glagola priti/prihajati imata kot nepolnopomenka glagola ob sebi pridevniško povedkovo določilo v imenovalniku in pomenita 'postati/postajati': Subnom-Verb ..-Adi : priti močen ► p'rit 'močen (= furl. vigni
priti	nom
fuart, it. venire forte) 'postati močen', priti nor ► p'rit 'nor (= furl. vigni mat, it. venire matto) 'postati nor, znoreti', priti star ► p'rit s'ter (= furl. vigni vieli, it. venire vecchio) 'postati star, postarati se', priti truden ► p'rit t'rüden (= furl. vignistrac, it. venire stanco) 'postati truden, utruditi se', priti ubog ► p'rit u'bo (= furl. vignipuar, it. venire povero) 'postati ubog, obubožati', priti velik ► p'rit va'lak (= furl. vigni grant, it. venire grande) 'postati velik'. Ti frazni glagoli niso frazeologizirani.
Kot kopulativna glagola se priti/prihajati pojavljata tudi v stavčnih vzorcih z nedoločnikom: Sub -
nom
Verbpriti-Inf: priti mančati ► p'rit 'moncet (= furl. vigni a mancjä, it. venire a mancare) 'umreti', dobesedno 'priti manjkati', priti reči ► p'rit ra'čat + Subnom (^ furl. vole di, it. volere dire) 'pomeniti'. Navedena frazna glagola sta tudi frazema. Nadalje ju je najti s prvotno najverjetneje čustvenim/etičnim dajalnikom v fraznem glagolu priti spanje ► p'rit s'pone + Subdat (= furl. vigni sium, it. venire sonno) 'zaspati'.
Glagoli iti in priti/prihajati se ob trpnopreteklem deležniku uporabljajo kot pomožni glagoli za izražanje trpnika: Subnom-Verbiti-Part.Praet.Pass: iti, priti/prihajati + Part. Praet. Pass. ► 'tat, p'rit/pi'rajet + Part. Praet. Pass., na priemr iti izgubljen ► 'tat zub'jen (= furl. lä pierdüt, it. andareperso) 'izgubiti se', priti zaplačen ► p'rit zapla'čen (= furl. vignipaiät, it. venirepagato) 'biti plačan'.
14 Za drugo osebo ednine se uporablja glagol teči tečem ► ta'čat tačen ipf. (Teci lepo! ► Ta'ca 'lopo! 'Srečno pot!').
DVOVEZLJIVI (BIVALENTNI) GLAGOLI
Dvovezljivi (bivalentni) glagoli so prehodni (tranzi-tivni) ter imajo osebkov imenovalnik in en (nepredložni ali predložni) odvisni sklon. Dvovezljivi frazni glagoli se pojavljajo z imenovalnikom in tožilnikom. To so nekateri prehodni glagoli stanja (verba statüs) in nekateri glagoli prizadevanja (verba afficiendi).
Prehodni glagoli stanja
Prehodni glagoli stanja imajo obvezno vezljivo osebkov imenovalnik s pomenom nosilec/nosilnik stanja in predmetni tožilnik s pomenom prizadeto ter pogosto neobvezno družljivo: a) prislovno določilo prostora/
kraja s pomenom mesto: Subnom-Verbstatas-Subacc(-Advloci);
b) prislovno določilo načina: Sub -Verb -Sub
I	nom	status	acc
(-Advmodi); c) pridevniški povedkov prilastek v tožilniku:
Subnom-^erbstatüs-Subacc(-Adiacc). Frazne glagole je mogoče
opaziti pri glagolih imeti in držati.
Glagol imeti
Glagol imeti imam ► 'met 'man ipf. 'imeti, posedovati' ima kot polnopomenski glagol naslednji stavčni vzorec: Sub -Verb ,-Sub (-Adv /Adv ,.) (Ja 'man no va'liko
nom	imeti	ac^	loci	modi'
'išo iz'de w do'lina 'Imam veliko hišo tu v dolini'). Fraze-ologizacijo izkazujeta frazema im^^i v pesti ► 'met 'tu w 'pwesta + Subacc 'pridobiti', imeti na krepi ► 'met 'ta na k'repa + Subacc (= furl. ve/tigni te crepe) 'imeti na skrbi', dobesedno 'imeti na lobanji'.
Kot nepolnopomenski glagol se pojavlja v fraznih glagolih z naslednjimi stavčnimi vzorci: a) Subnom-Verbimeti-Subacc(-Inf): imeti farčo ► 'met 'farčo + Inf. (= furl. ve (la) fuarce, it. avere la forza) 'imeti moč, biti močen', imeti folo ► 'met 'folo (^ furl. ve presse, it. avere fretta) 'hiteti', imeti fortuno ► 'met for'tüno (= furl. ve fortune, it. avere fortuna) 'imeti srečo', imeti golo ► 'met 'olo (= furl. ve gole, it. avere gola) 'zaželeti si pojesti', imeti kašelj ► 'met 'kašej (= furl. ve la tos, it. avere la tosse) 'kašljati', imeti kuraž ► 'met ku'ras + Inf. (= furl. ve cür/ corag, it. avere coraggio) 'imeti pogum, biti pogumen', imeti plažej ► 'metpla'zej + Inf. (= furl. veplase, it. avere piacere) 'imeti veselje, želeti', imeti ražon ► 'met ra'zun (+ Inf.) (= furl. ve reson, it. avere ragione) 'imeti prav', imeti voljo ► 'met 'wojo + Inf. (= furl. ve voie, it. avere voglia) 'biti voljan, hoteti, želeti'; b) joacc imeti z/s ► yoacc 'met ziz/zis (= furl. vele cun, it. averla con) 'biti v konfliktu z'; c) imeti ime da ► 'met 'jime da + Subnom (= furl. ve non, it. avere il nome) 'imenovati se'; č) imeti rado ► 'met 'rade + Subacc 'imeti rad/a'; d) imeti za norca ► 'met za 'nurca + Subacc 'imeti za norca'. Frazni glagoli v večini primerov ohranjajo prosti pomen, o frazemu
lahko govorimo le v primerih jo imeti z/s, imeti za norca.
Nepolni pomen ima tudi ob nedoločniku in izraža naklonskost (modalnost), natančneje nujnost (debi-tivnost): Sub -Verb -Inf: imeti + Inf. ► 'met + Inf.
'	nom	imeti
'morati' (Ja min 'tat 'du w 'Uden 'Iti moram dol v Viden') (= furl. ve di + inf., O ai difevela cun lui 'Moram govoriti z njim').15
Glagol držati
Glagol držati držim ► 'daržet dar'zin ipf. 'držati' ima kot glagol s polnim pomenom podoben stavčni vzorec kot polnopomenski glagol imeti: Subnom-Verbdržati-Subacc(-Advloci/Advmodi) (Ja dar'žin den mu'^ul 'močno 'tu w ro'ke 'Držim kozarec močno v roki'). Do frazeologizacije je prišlo v primerih držati gori ► 'daržet o're + Subacc (= furl. tigni su, it. tenere su) 'skrbeti za, vzdrževati', držati na (da)menc ► 'daržet na (da)'menc + Subacc (= furl. tigni ad a ments, it. tenere a mente) 'pomniti', dobesedno 'držati na pameti' in držati dur ► 'daržet 'dür (= furl. tigni dür, it. tenere duro) 'vztrajati', dobesedno 'držati trdo'.
Slabljenje polnega pomena glagola držati, ki se lahko približuje nepolnemu pomenu glagola imeti, se pojavlja v fraznih glagolih držati živino ► 'daržet ži'vino (= furl. tignibesteam, it. tenere bestiame) 'imeti, rediti, skrbeti za živino', držati lepo ► 'daržet 'lopo + Subacc (= furl. tigni ben, it. tenere bene) 'lepo skrbeti za', držati živ ► 'daržet 'žiw + Subacc (= furl. tigni vif it. tenere vivo) 'držati pri življenju' in držati kont, da ► d'aržet 'kont, da + Sent. (= furl. tigni cont di, it. tenere conto di) 'računati s tem, da; upoštevati', dobesedno 'držati račun, da'. Frazni glagoli izkazujejo prisotnost obvezno vezljive sestavine (tj. predmeta v tožilniku), frazeologizacija se pojavlja samo pri glagolu držati kont, da.
Glagoli prizadevanja
Glagoli prizadevanja (verba afficiendi) imajo obvezno vezljivo imenovalnik v pomenu vršilec/vršilnik dejanja in predmetni tožilnik v pomenu prizadeto v ožjem smislu (affectum, aficirani objekt): Subnom-Verb afficere-Subacc. Obravnavani so glagoli dejati/devati, iskati in nehati.
Glagola dejati/devati
Glagola dejati dejam ► *djati *dj'am > 'jat 'jon pf. 'deti, položiti, postaviti' / devati devam ► 'diwet 'diwen ipf. 'devati, polagati, postavljati' se kot predikativna glagola lahko pojavljata z neobvezno družljivim prislovnim določilom prostora/kraja s pomenom ciljno mesto ali izhodiščno mesto: Sub -Verb -Sub (-Adv
nom	dejati	ac^	directionis/
15 Razlika v pomenu glagola imeti se kaže tudi na izrazni, tj. glasovni ravni: oblika s pomenom 'imeti, posedovati' je navadno naglasnica (ja 'man no va'liko 'išo), medtem ko je oblika s pomenom 'morati' breznaglasnica (klitika), natačneje predslonka (proklitika) (ja min 'tat), kar vpliva tudi na samoglasniško kakovost naglašenega oz. nenaglašenega samoglasnika.
originis) ('De/plate 'ta na 'tawlo! 'Deni krožnike na mizo!'). Frazem s tem stavčnim vzorcem je na primer dejati gor ► 'jat o're (= furl. meti sü, it. mettere su) 'postaviti, ustanoviti'.
Kot kopulativna glagola nastopata s povratnim seacc in nedoločnikom ter izražata obdobijskost (faznost), in sicer začetek glagolskega dogajanja (inkohativnost): Sub -Verb .-se -Inf: se dejati/devati + Inf. ► se
nom	dejati acc
'jat/'diwet + Inf. (= furl. metisi a, it. mettersi a) 'začeti', na primer se djati/devati jokati ► se 'jat/'diwet 'joket (= furl. metisi a vat, it. mettersi a piangere) 'začeti jokati, zajokati', se djati/devati smejati ► se 'jat/'diwet s'mejet (= furl. metisi a ridi, it. mettersi a ridere) 'začeti se smejati, zasmejati se'.
Glagol iskati
Glagol iskati iščem ► 'jisket 'jiščen ipf. 'iskati' izkazuje s polnim pomenom naslednji stavčni vzorec: Subnom-Verbiskati-Subacc (Ni so a 'jiskala w'so 'nuč 'Iskali so ga vso noč').ai acc
Z oslabljenim pomenom se pojavlja z nedoločnikom in ima naklonski (modalni) pomen, natančneje hotenje (voluntativnost): Sub -Ver^ ,-Inf: iskati + Inf. ►
nom	iskati
'jisket + Inf. (= furl. ciri di, it. cercare di) 'prizadevati si, skušati', na primer iskati doparati ► 'jisket dopa'ret (= furl. ciri di dopra, it. cercare di usare) 'skušati uporabljati', iskati lajati ► 'jisket la'jet (= furl. ciri di lei, it. cercare di leggere) 'skušati pisati', iskati pisati ► 'jisket 'piset (= furl. ciri di scrivi, it. cercare di scrivere) 'skušati pisati', iskati pomagati ► 'jisket po'moet (= furl. ciri di juda, it. cercare di aiutare) 'skušati pomagati', iskati poznati ► 'jisketpoz'net (= furl. ciri di cognossi, it. cercare di conoscere) 'skušati spoznati', iskati romoniti ► 'jisket romo'ndt (= furl. ciri di fevela, it. cercare di parlare) 'skušati govoriti', jiskati ubraniti ► 'jisket wb'ronat (= furl. ciri di salva, it. cercare di salvare) 'skušati ohraniti', iskati živiti ► 'jisket 'žiy3t (= furl. ciri di vivi, it. cercare di vivere) 'skušati živeti'. Kopičenje nepolnopomenskih glagolov je značilno za naslednje kolokacije: iskati držati gori ► 'jisket 'daržet o're (= furl. ciri di tignisü, it. cercare di tenere su) 'skušati skrbeti za', iskati držati živ ► 'jisket 'daržet 'žiw (= furl. ciri di tigni vif, it. cercare di tenere vivo) 'skušati obdržati pri življenju', iskati narediti boljše ► 'jisket na'redat 'bujše (= furl. ciri di fa mior, it. cercare di fare meglio) 'skušati izboljšati', iskati (i)zdelati vedeti ► 'jisket z'delet 'vedet (= furl. ciri di fa save, it. cercare di fare sapere) 'skušati narediti poznano'.
Glagol nehati
Glagol nehati neham ► na'et na'on pf. 'nehati, pustiti' se kot polnopomenski glagol pojavlja v naslednjem stavčnem vzorcu: Sub -Ver^ ,-Sub (-Ad^^ ,.)
nom	nehati	ac^	loci/modi'
(Na'ej je i'to! 'Pusti jih tam!'). Kot frazni glagol ima ob sebi nedoločnik in se približuje pomenu vzročnost (kavzalnost), tj. pomenu 'pustiti; povzročiti, da': Sub-
nom-Verbnehati-Subacc-Inf: "ehati + Subacc + Inf. ^ na'et +
Subacc + Inf. (= furl. lassä, it. lasciare) 'pustiti', na primer nehati krepati ► na'et kra'pet + Subacc (= furl. lassa crepa, it. lasciare crepare) 'pustiti poginiti', nehati stati ► na'et s'tat + Subacc (= furl. lassa sta, it. lasciare stare) 'pustiti pri miru'.
TROVEZLJIVI (TRIVALENTNI) GLAGOLI
Trovezljivi (trivalentni) glagoli so dvoprehodni (bitranzitivni) ter imajo osebkov imenovalnik in dva (nepredložna ali predložna) odvisna sklona. Trovezljivi frazni glagoli se pojavljajo z imenovalnikom, tožilnikom in dajalnikom. To so nekateri glagoli dajanja in jemanja ter nekateri glagoli proizvajanja.
Glagol dajanja in jemanja
Glagoli dajanja (verba dandi) in glagoli jemanja (verba capiendi) sodijo med glagole prizadevanja (verba afficiendi) ter imajo obvezno vezljivo osebkov imenovalnik v pomenu vršilec/vršilnik dejanja, predmetni tožilnik oz. (za +) nedoločnik v pomenu prizadeto v ožjem smislu (affectum, aficirani objekt) in predmetni dajalnik s pomenom prejemnik predmeta (recipiens, Gsg recipientis) oz. prejemnik dejanja, koristnik (beneficiens, Gsg beneficientis), neobvezno družljivo pa najpogosteje prislovno določilo prostora/kraja z različnimi pomeni in
prislovno določilo načina: Sub -Ver^ _ -Sub .I	nom	dare/capere	dat
Subacc/(Praepza-)Inf(-Adv
loci/directionis/originis/Advmodi).	Frazni
glagoli se pojavljajo z glagoli dati/dajati, pustiti/pušču-vati, vzeti.
Glagola dati/dajati
Glagola dati dam ► 'det 'don pf. 'dati' / dajati dajem ► 'dajet 'dajen ipf. 'dajati' imata kot polnopomenska glagola naslednja stavčna vzorca: a) Subnom-Verbdati-Subdat-Subacc(-Advloci/Advmodi) ('Bu mu je 'dal no trum'beto (VC 2012)ac'cBog mi°Lci je dial itrobento'); b) Subnom-Verb-Subdat-(Praepza-)Inf ('Mi somo jin 'dala po 'kUšet cal'cüne (NM 2012) 'Mi smo jim dali pokusiti čalčune', Ni so mu 'dala za b'rüsat, ni so mu 'dala za s'pet anu w'se i'to, ka ma t'rebe den clo'vek (VC 2006) 'Dali so mu brusiti, dali so mu spati in vse to, kar človek potrebuje'). Spremembe v smeri pomenskega prenosa in pomenske slabitve izkazuje prvi stavčni vzorec. Frazemi so na primer dati v Boga ime ► 'det 'Boa 'jime + Subdat 'dati ubogajme', dati eno roko ► 'det no 'roko + Subdat (= furl. da une man, it. dare una mano) 'pomagati' in dati ražon ► 'det ra'žun + Subdat (= furl. da reson, it. dare ragione) 'dati prav', dobesedno 'dati razum, pamet'.
Oslabljeni pomen ima v stavčnih vzorcih z vsemi tremi udeleženci kot dati en ižimplin ► 'det den i'žimpla + Subdat (= furl. da un esempli, it. dare un esempio) 'dati primer, ponazoriti s primerom', dati kuraž ► 'det ku'raž + Subdat (= furl. da cür/corag, it. dare coraggio) 'hrabriti',
dobesedno 'dati pogum', dati merit ► 'det 'merit + Subdat (= furl. da merit, it. dare merito) 'priznati komu zasluge', dati eno okažjun ► 'det no oka'zjun + Subdat (= furl. da une ocasion, it. dare un'occasione) 'dati priložnost', sidat dati čas/timp ► s;dat 'det 'česft^mp (^ furl. cjolisi il timp, it. prendersi il tempo) 'vzeti si čas' kot tudi v primeru s povedkovim določilom v imenovalniku dati ime da ► 'det 'jime da + Sub . + Sub (= furl. dä non, it. dare il
J" ■■	dat	nom	'
nome) 'poimenovati'. S prislovnim določilom prostora/ kraja oz. načina ter brez predmetnega dajalnika oz. to-žilnika sta: dati v pepel ► 'det 'nu w 'pepel + Subacc (^ furl. incinerä, it. incenerire) 'upepeliti', dati z metlo ► 'det ziz 'metlo + Subdat (= furl. dä (un colp) cu la scove, it. dare (un colpo) con la scopa) 'pretepsti z metlo'. Brez predmetnega dajalnika so na primer frazni glagoli dati ogenj ► 'det o'oh (^ furl. dä alfüc, it. dare alfuoco) 'zagoreti', dati en ples / dati eno dancijo ► 'det den p'les / 'det no 'doncijo + z;s (^ furl. dä un bal, it. dare un ballo) 'zaplesati z/s', dati sen ► 'det 'sdn 'zaspati', dajati numerje ► 'dajet 'nümarje (= furl. dä i numars, it. dare i numer;) 'govoriti zmedeno, nejasno', joacc dati ► joacc 'det + Advloci (= furl. däle, it. darla) 'ucvreti jo'. Frazema sta dajati numerje in jo dati.
Glagola pustiti/puščuvati
Glagola pustiti pustim ► 'püst^t pus'tin pf. 'pustiti' / puščuvati puščuvam ► pu'scüwetpu'scüwen ipf. 'puščati' s polnim pomenom imata naslednja stavčna vzorca: a) Sub -Verb ...-Sub .-Sub (Ni so ji 'püstila 'išo 'Pustili
nom	pustiti	dat	acc	j r
so ji hišo'); b) Subnom-Verbpustiti-Subacc-Advloci/modi (A je a
'püstal i'to 'Pustil ga je tam'). Slednji stavčni vzorec je prisoten v frazem glagolu pustiti zbogom + Subacc 'posloviti se od koga'.
Glagol vzeti
'püstat z'buen
Glagol vzeti ► w'zet w'zimen pf. 'vzeti' ima kot predi-kativni glagol naslednji stavčni vzorec: Subnom-Verbvzeti
-Sub-dat-Subacc(-Advdirectionis/o„ginis) (Ni so mu	'b?ČČ^
'Vzeli so mu denar'). Frazem z neobvezno družljivim prislovnim določilom prostora/kraja s pomenom ciljno mesto je vzeti v pest ► w'zet 'tu w 'pwest + Subacc (= furl. cjoli in man, it. prendere in mano) 'prevzeti'.
Frazni glagol vzeti ime da ► w'zet 'jime da + Subdat + Subnom (= furl. cjoli non, it. prendere il nome) 'imenovati koga kaj' ima predmetni dajalnik in povedkovo določilo v imenovalniku. Frazni glagoli brez predmetnega dajalnika so: vzeti barco ► w'zet 'barčo (= furl. cjoli une barcje, it. prendere la barca) 'vkrcati se na ladjo', vzeti besedo ► w'zet ba'sido (^ furl. cjapä la peraule, it. prendere la parola) 'začeti govoriti', seacc vzeti ► seacc w'zet (= furl. cjolisi, it.
prendersi) 'pobrati se'. Frazeologizirana sta vzeti besedo in se vzeti.1^ Frazna glagola z neobvezno družljivim prislovnim določilom prostora/kraja s pomenom ciljno mesto sta vzeti na posodbo ► w'zet na po'sodbo (= furl. cjoli in prestit (italijanizem), cjoli adprestit (neprevzeto), it. prendere in prestito) 'vzeti na posodo, izposoditi si' in vzeti na fit ► w'zet na 'fat + Subacc (= furl. cjoli a fit, it. prendere in affitto) 'vzeti v najem, najeti'.
Glagoli proizvajanja
Glagoli proizvajanja (verba efficiendi) imajo obvezno vezljivo osebkov imenovalnik v pomenu vršilec/ vršilnik dejanja, predmetni tožilnik v pomenu prizadeto v širšem smislu (patiens, Gsg patientis), natančneje rezultat dejanja (effectum, eficirani objekt) in (besedilno ne vedno aktualiziran) predmetni dajalnik oz. predmetni predložni sklon (navadno predlog za s tožilnikom) v pomenu prejemnik dejanja: Subnom-Verbefficere-Subacc-Subdat/Praep-Subcasobl. Obravnavani so glagoli delati, (i)zdelati in narediti/narejati.
Glagol delati
Glagol delati delam ► 'delet 'dilen ipf. 'delati' se pojavlja v fraznih glagolih kot na primer Subnom-Verbdelati-Subacc delati karneval ► 'delet karne'val ipf. (= furl. fä il carneväl, it. fare il carnevale) 'pustovati'. Poleg tega se (glede na svoje vezljivostne lastnosti precej nepričakovano) pojavlja tudi v fraznih glagolih s povedkovim imenovalnikom: Sub -Verb , ,-Sub : delati brusar ► 'delet b'rüser (=
nom	delati	nom
furl. fä il gue, it. fare l'arrotino) 'delati kot brusač', delati dekla ► 'delet 'dikla (= furl. fä la serve, it. fare la serva) 'delati kot dekla'.
Glagol (i)zdelati
Glagol (i)zdelati (i)zdelam ► z'delet z'dilen pf. 'narediti'17 s polnim pomenom izkazuje naslednji stavčni
vzorec: Subnom-Verb,i,zdelati-Subdat-Subacc (A 'ni mu z'delel
ni'kar 'Naredil mu ni ničesar', To 'čez'delet 'kej! 'Naredilo se bo nekaj (ob neurju)'). V istem stavčnem vzorcu se pojavlja tudi z oslabljenim pomenom kot neofrazeolo-gizirani frazni glagol: (i)zdelati en plažej ► z'delet den pla'zej + Subdat (= furl. fä une buinegracie, fä un plase, it. fare unpiacere) 'narediti veselje, uslugo'.
Kot nepolnopomenski glagol se uporablja tudi z nedoločnikom in izraža vzročnost (kavzalnost), tj.
pomen	'povzročiti,	da':	Subnom-Verb,i,zdelati-Subdat-lnf:
(i)zdelati + Inf. ► z'delet + Inf. (= furl. fä, it.fare) 'narediti, povzročiti', na primer (i)zdelati čuti ► z'delet 'čot (= furl.
16	Poleg glagola vzeti - w'zet se pojavlja tudi glagol čiipati - čapet pf./ipf. 'jemati/vzeti' s podobnim pomenom, ki pa se pojavlja predvsem v fraznih glagolih: čiipati sonce - čapet 'sunce (= furl. cjapä il soreli, it. prendere il sole) 'sončiti se' (sopomensko še loviti sonce - lo'vat 'sunce), čapati beče - čapet 'beče (= furl. cjapä i be^s, it. prendere i soldi) 'jemati denar, služiti', čapati kako palanko - čapet 'kakopa'lonko (= furl. cjapä cualchipalanche, it. prendere qualche "palanca") 'prejeti kaki kovanec'.
17	Zaradi samoglasniškega upada (vokalne redukcije) (*st > rez. sln. z 'z/s' in *jbz > rez. sln. z 'iz') ni jasno, ali gre za kontinuant glagola *s^delati > sln. zdelati ali *jbzdelati > sln. izdelati.
fä Sinti, it. fare sentire) 'dati slišati, dati čutiti', (i)zdelati delati ► z'delet 'delet (= furl. fä lavorä, it. fare lavorare) 'dati delati', (i)zdelati imeti ► z'delet 'met (= furl. fä ve, it. fare avere) 'dati imeti', (i)zdelati kapiti ► z'delet ka'p3t (= furl. fä capi, it. fare capire) 'dati razumeti', (i)zdelati nabrusiti ► z'delet nab'rüsBt (= furl. fä guä, it. fare affi-lare) 'dati nabrusiti', (i)zdelati narediti ► z'delet na'redgt (= furl. fä fä, it. fare fare) 'narediti', (i)zdelati odejati ► z'delet o'jat (= furl. fä vierzi, it. fare aprire) 'dati odpreti', (i)zdelati plesati ► z'delet p'leset (= furl. fä balä, it. fare ballare) 'dati plesati', (i)zdelati poznati ► z'delet poz'net (= furl. fä cognossi, it. fare conoscere) 'narediti znano', (i)zdelati prejiti ► z'delet praj't3t (= furl. fä passä, it. fare passare) 'povzročiti, da gre skozi', (i)zdelati štampati ► z'delet stam'pet (= furl. fä stampä, it. fare stampare) 'dati natisniti', (i)zdelati vedeti ► z'delet 'vedet (= furl. fä save, it. fare sapere) 'obvestiti', (i)zdelati vilesti ► z'delet vi'lest (= furl. fä vigni für, it. fare uscire) 'povzročiti, da pride ven', (i)zdelati zamleti ► z'delet zam'let (= furl. fä masanä, it. fare macinare) 'zmleti', (i)zdelati zabiti ► z'delet 'zabat (= furl. fä dismenteä, it. fare dimenticare) 'povzročiti pozabiti'.
Glagola narediti/narejati
Glagola narediti naredim ► na'redat nara'din pf. 'narediti' / narejati narejam ► na'rejet na'rejen ipf. 'narejati' kot polnopomenska glagola izkazujeta naslednji stavčni vzorec: Subnom-Verbnarediti-Subacc-Praepza-Subacc(-Adv modi). S polnim pomenom se pojavljata ob predmetnem tožilniku v pomenu rezultat dejanja, z oslabljenim pomenom pa s predmetnim tožilnikom, ki nima več pomena rezultat dejanja. V fraznih glagolih se pojavljata oba stavčna vzorca, pri čemer je pogostejši tisti brez neobvezno družljive sestavine: a) narediti beče ► na'redat 'beče (= furl. fä begs, it. fare soldi) 'zaslužiti', narediti bendzino ► na'redat ben'jino (= furl. fä benzine, it. fare benzina) 'tankati', narediti didžuno ► na'redgt di'juno (= furl. fä dizun, it. fare digiuno) 'positit se', narediti fješto ► na'redatfješto (= furl. fäfieste, it. farefesta) 'organizirati zabavo, veselico', narediti funeral ► na'redatfune'ral (= furl. fä funeräl, it. fare il funerale) 'organizirati pogreb, pokopati', narediti greh ► na'redat 'ri (= furl. fäpecjät, it. farepeccato) 'grešiti', narediti kors ► na'redat 'kors (= furl. fä un cors, it. fare un corso) 'organizirati tečaj; obiskovati tečaj', narediti kres ► na'redat k'ris (^ furl. fä füc, it. fare fuoco) 'zakuriti kres, kresovati', narediti (to sveto) ku-munjun ► na'redgt (to s'veto) kumu'nun (= furl. fä la (Sante) Comunion, it. fare la (Santa) Comunione) 'iti k (svetemu) obhajilu', narediti leč ► na'redgt 'leč (= furl. fä une leg, it. fare una legge) 'pripraviti zakon, uzakoniti', narediti mu-ziko ► na'redgt 'müziko (= furl. fä musiche, it. fare musica) 'igrati glasbo, muzicirati', narediti pust ► na'redgt 'püst (= furl. fä carneväl, it. fare il carnevale) 'pustovati', narediti eno stopo ► na'redgt no s'topo (= furl. fä un pas, it. fare un passo) 'narediti korak', narediti škodo ► na'redgt š'kodo (= furl. fä dam, it. fare danni) 'narediti škodo, škodovati',
narediti škulo ► na'redgt š'kulo (= furl. fä scuele, it. fare scuola) 'izšolati se'; b) narediti boljše ► na'redgt 'bujše + Subacc (= furl. fä mior, it. fare meglio) 'narediti bolje, izboljšati'. Našteti frazni glagoli v večini primerov niso frazeologizirani, frazem je samo narediti beče.
SKLEP
V prispevku sta obravnavana slabljenje pomena in posledični nastanek fraznih glagolov ter frazeologiza-cija pri glagolih biti ipf. 'biti', stati ipf. 'stati', ostati pf. 'ostati' / ostajati ipf. 'ostajati', dovantati pf. 'postati' / dovantavati ipf. 'postajati' (neprehodni glagoli stanja); iti ipf./pf. 'iti', priti pf. 'priti' / prihajati ipf. 'prihajati' (neprehodni glagoli premikanja); imeti ipf. 'imeti', držati ipf. 'držati' (prehodni glagoli stanja); dejati pf. 'deti, položiti, postaviti' / devati ipf. 'devati, polagati, postavljati', iskati ipf. 'iskati', nehati pf. 'nehati, pustiti' (glagoli prizadevanja); dati pf. 'dati' / dajati ipf. 'dajati', pustiti pf. 'pustiti' / puščuvati ipf. 'puščati', vzeti pf. 'vzeti' (glagoli dajanja in jemanja); delati ipf. 'delati', (i)zdelati pf. 'narediti', narediti pf. 'narediti' / narejati ipf. 'narejati' (glagoli proizvajanja) v rezijanskem narečju slovenščine kot posledica slovensko-romanskega jezikovnega stika, tj. vpliva furlanščine in italijanščine na slovensko narečje.
Pri slabljenju pomena glagola in nastajanju fraznih glagolov se pojavljajo naslednje pomenske (semantične) in z njimi povezane skladenjske (sintaktične) spremembe:
a)	polnopomenski neprehodni glagoli stanja in premikanja postanejo nepolnopomenski, ko se približujejo pomenoma nepolnopomenskih neprehodnih stanjskih glagolov 'biti' in 'postati': glagoli z esivnim pomenom: stati 'stati', ostati 'ostati' ^ 'biti' (stati atent 'biti pozoren', ostati vesel 'biti vesel, zadovoljen'), glagoli s fientivnim pomenom: iti 'iti', priti 'priti' ^ 'postati' (iti izgubljen 'postati izgubljen', priti truden 'postati truden'), pri čemer se povedkov prilastek v imenovalniku spremeni v povedkovo določilo v imenovalniku;
b)	polnopomenski prehodni glagoli stanja postanejo nepolnopomenski, ko se približujejo pomenu ne-polnopomenskega prehodnega stanjskega glagola 'imeti': držati 'držati' ^ 'imeti' (držati živino 'imeti živino'), pri čemer se predmet v tožilniku (predmetni tožilnik) spremeni v povedkovo določilo v tožilniku (povedkov tožilnik);
c)	polnopomenski prehodni glagoli proizvajanja (delati, narediti/narejati) postanejo nepolnopomenski, ko njihov predmetni tožilnik nima več pomena rezultat dejanja (eficirani objekt) (delati karneval 'pustovati', (i)zdelati en plažej 'narediti veselje, uslugo', narediti eno stopo 'narediti korak'), pri čemer se predmet v tožilniku (predmetni tožilnik) spremeni v povedkovo določilo v tožilniku (povedkov tožilnik); č) polnopomenski glagoli ob nedoločniku lahko postanejo naklonski (modalni) oz. obdobijski (fazni)
nepolnopomenski glagoli ali začnejo izražati vrsto glagolskega dogajanja (nem. Aktionsart): naklonskost (modalnost): biti 'biti' ^ 'treba je' (to je za zahvaliti 'treba se je zahvaliti'), imeti 'imeti' ^ 'morati' (imeti iti 'morati iti'), iskati 'iskati' ^ 'prizadevati si, skušati' (iskati poznati 'prizadevati si, skušati spoznati'); ob-dobijskost (faznost): se dejati 'deti se' ^ 'začeti' (se dejati jokati 'začeti jokati, zajokati'); vzročnost (ka-vzalnost): (i)zdelati 'narediti' ^ 'dati, povzročiti' ((i) zdelati vedeti 'dati vedeti; povzročiti, da ve'), nehati 'pustiti' (nehati krepati 'pustiti poginiti; povzročiti, da pogine').
Frazeologizacija se pojavlja tako pri polno- kot pri nepolnopomenskih glagolih, saj pogoj zanjo ni slabljenje polnega slovarskega pomena glagola (stati atent 'biti pozoren', imeti kašelj 'kašljati', dati kuraž 'ohrabriti', vzeti na posodbo 'izposoditi si', narediti bendzino
'tankati'), temveč pomenski prenos (stati gori 'biti vzdrževan', imeti v pesti 'pridobiti', dati eno roko 'pomagati', vzeti v pest 'prevzeti', narediti beče 'zaslužiti'). V procesu idiomatizacije se zdita ključnega pomena predvsem neobvezno družljiva sestavina (prislovno določilo), nosilka pomenskega prenosa (imeti v pesti 'pridobiti', vzeti v pest 'prevzeti', držati gori 'srkbeti za, vzdrževati', dejati gor 'ustanoviti'), ki se ji lahko pridruži tudi umanjkanje obvezno vezljive sestavine (predmeta v tožilniku in dajalniku) (držati dur 'vztrajati', vzeti v pest 'prevzeti').
Med analiziranimi glagoli sta dokumentirana tudi dva primera gramatikalizacije, tudi pod romanskim jezikovnim vplivom, in sicer izražanje trpnika (pasiva) z glagoli iti, priti/prihajati in trpnopreteklim deležnikom (iti izgubljen 'izgubiti se', priti/prihajati zaplačen 'biti plačan') in izražanje zanikanega velelnika z nikalnim členkom ne, velelnikom glagola stati in nedoločnikom (ne stoj reči! 'ne reci!').
COUPULAS WITH OBJECT COMPLEMENT IN THE RESIAN/REZIJANSKO DIALECT
OF SLOVENE
Matej ŠEKLI
University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of Slavic Studies, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language SRC SASA, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: matej.sekli@guest.arnes.si
SUMMARY
The article discusses a number of copulas with object complement of the type Sln. delati greh 'to sin' in the Resian/ Rezijansko dialect of Slovene, more precisely in the local dialect of Solbica/Stolvizza (SLA point 59, OLA point 1), placing additional focus on the genesis and typology of such verbal phrases. Resian, being a dialect spoken in the Slovene-Romance language contact area, typically bases these structures on loan translations of similar structures in the neighbouring Romance languages such as Friulian and Italian. Based on their valency, copulas may be categorized as univalent, bivalent, and trivalent, while the whole phrase may on the basis of the level of idiomatization function as a free or as a fully idiomatic expression. In addition, the article traces the process of weakening of the lexical meaning of full lexical verbs in copula role and accounts for the idiomatization of set verbal phrases.
The weakening of the lexical meaning of full lexical verbs and the consequent formation of copula verbs is accompanied by the following semantic changes: a) intransitive verbs of state and motion attain the function of copulative verbs when their lexical meaning is weakened and approaches the meaning of the verbs 'to be' and 'to become' (stati 'to stand, stay', ostati 'to remain' ^ 'to be'; iti 'to go, priti 'to arrive' ^ 'to become'); b) similar process is observable with transitive verbs of state if they assume the meaning of the verb 'to have' (držati 'to hold' ^ 'to have'); c) this also includes transitive verba efficiendi (delati 'to work', narediti/narejati 'to do, make, create') whenever their direct object loses the meaning of the effectum, i.e. the effected object; d) verbs followed by an infinitive may become modal verbs or phasal verbs, or otherwise start to express the Aktionsart: modality (biti 'to be'
^ 'it is necessary, one should, imeti 'to have' ^ 'to have to, must, iskati 'to look for, search' ^ 'to try'), phasality (se dejati 'to place oneself ^ 'to begin'), causativity ((i)zdelati 'to make, produce' ^ 'to let, cause', nehati 'to let').
The process of idiomatization affects verbs with full lexical meaning as well as original copulas. This rather surprising lack of differentiation must surely be ascribed to the fact that idiomatization is not in fact conditioned by the weakening of the full lexical meaning but rather by the metaphorical use of the idiomatizing verb.
Keywords: copulas with object complement, weakening of lexical meaning, idiomatization, Resian dialect of
Slovene, Slovene-Romance language contact
LITERATURA
Benacchio, R. (1998): Oblikoslovno-skladenjske posebnosti rezijanščine. Slavistična revija 46, 3, 249-259.
Benacchio, R. (2002): I dialetti sloveni del Friuli tra periferia e contatto. Udine, Societa filologica friulana.
Burger, H. (11998, 22003): Phraseologie: Eine Einführung am Beispiel des Deutschen. Berlin, Erich Schmidt Verlag.
Dardano, M. & P. Trifone (1995): Grammatica ita-liana con nozioni di linguistica. Bologna, Zanichelli.
Eisenberg, P. et al. (1998): Die Grammatik. Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich, Duden.
Fleischer, W. (11982, 21997): Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen, Max Niemeyer Verlag.
Furlan, M. (2013): Novi etimološki slovar slovenskega jezika: Poskusni zvezek. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Gantar, P. (2007): Stalne besedne zveze v slovenščini. Zbirka Lingua Slovenica, 3. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jakop, N. (2006): Pragmatična frazeologija. Zbirka Linguistica et philologica, 14. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
Ježovnik, J. (2015): Vezni naklon v rezijanščini. V: Zuljan Kumar, D. & H. Dobrovoljc (ur.): Škrabčev zbornik 8: Zbornik prispevkov s simpozija 2013. Nova Gorica, Založba Univerze, 68-83.
Kržišnik, E. (1994): Slovenski glagolski frazemi. Doktorska disertacija. Ljubljana.
Kržišnik, E. (2013): Moderna frazeološka veda v slovenistiki. V: Jakop, N. & M. Jemec Tomazin (ur.): Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo. Ljubljana, Založba ZRC, 15-26.
Miklosich, F. (1883): Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen: IV. Syntax. Wien, Wilhelm Braumüller.
Musan, R. (32013): Satzgliedanalyse. Heidelberg, Universitätsverlag Winter.
Skubic, M. (1997): Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski jezikovni meji. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Snoj, M. (2013): Frazemi v luči etimologije. V: Jakop, N. & M. Jemec Tomazin (ur.): Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo. Ljubljana, Založba ZRC, 91-98.
Spinozzi Monai, L. (1998): Un esempio di perspi-cuita morfosintattica del tratto di definitezza incontrato nel dialetto sloveno di Resia. Che fastu? 74, 2, 183-197.
Šekli, M. (2009): Zaimkovno podvajanje predmeta in osebka v rezijanskem narečju slovenščine (s stališča jezikovnega stika s furlanščino). V: ApH3aHKOBCKa, (ur.): TpeTa MaKegoHCKO-cnoBeHe^Ka Hay^Ha KOH^epeH^Hja. MaKegOHCKO-CnOBeHe^KH ja3HHHH, KHH^eBHH H Ky^TypHH
BpcKH / Makedonsko-slovenske jezikoslovne, književne in kulturne zveze. CKonje, 133-155.
Šekli, M. (2015): Glagolska vezljivost v jeziku Bri-žinskih spomenikov. Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 10, 53-80.
Šekli, M. (2016): Frazni glagoli s prislovnima določiloma prostora/kraja in časa v narečni slovenščini na slovensko-romanskem jezikovnem stiku. V: Kržišnik, E., Jakop, N. & M. Jemec Tomazin (ur.): Prostor in čas v frazeologiji. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 273-280.
Toporišič, J. (420 00, 197 6): Slovenska slovnica. Maribor, Obzorja.
Vidovič Muha, A. (2013): Frazem med besedo in stalno besedno zvezo. V: Jakop, N. & M. Jemec Tomazin (ur.): Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo. Ljubljana, Založba ZRC, 109-118.
BuHorpagoB, B. B. (1947): 06 ochobhhx THnax ^pa3eonorHHecKHX egHHH^ b pyccKOM a3HKe. Ponatis v BHHorpaflOB, 1977, 140-161.