Prve izkušnje Metalke ob ustanovitvi konzorcija za arabski zaliv
Primer za zgled drugim
Metalka je skupno z drugi-mi zainteresiranimi delovnimi organizacijami sprejela obvez-nost, da ustanovi konzorcij za Arabski zaiiv Konzorcij sestav-Ija 18 članov ki so združili sredstva oziroma so si tned seboj razdelih stroške akvizi-cij, ki znašajo letno 300.000 do-larjev Sredstva so člani Me-talkinega konzorcija združili na samoupravnih osnovah, to-rej s posebnim samoupravniin sporazumom. Konzorcij ima upravni odbor, ki ima vse sa-moupravne pravice, da imenu-je ali zamenja vodstvo, na dru-gi strani pa lahko vsak član konzorcija neposredno sklepa posle, ali pa se več članov do govori med seboj za skupni posel. V vseh spornih prime-rih poseže vrnes upravni od-bor konzorcija, ki načeljuje skupnemu predstavništvu za Arabski zaliv.
Od kje pobuda za ustanovi-tev konzorcija? Republiška go-spodarska zbornica je že pred meseci pripravila prednostni vrstni red za zunanjetrgovinsko menjavo slovenskega gospo-daretvft z nekaterimi najbolj "žanfMivimi ^gželami7 v fazvo-ju, šele kasneje pa je prišla na vrsto pobuda za ustanovi-tev kozorcijev, ki naj bi po samoupravni poti oblikovali tako sodelovanje. Od skupno 15 načrtovanih konzorcijev za nastop v deželah v razvoju, je bilo do konca lanskega leta nstanovljenih pet, med njimi tudi konzorcij Metalke za Arab-ski zaliv.
Ob tem velja posebej opozo-riti na to, da konzorciji še zdaleč niso »zaprte gospodar-ske institucije«, pač pa so odprti za vse tiste delovne or-ganizacije, ki bi se jim želele pridružiti in skupno z ostali-mi pojdetji nastopati na trži-ščih dežel v raOTOJu. V skladu z zaključki predsedstva CK ZKJ je bii tudi v Sloveniji la-ni sklenjen samoupravni spo-razum o združevanju sredstev za skupni nastop slovenskega gospodarstva na tržiščih dežel
v razvoju. Tako so nekatere delovne organizacije, med nji-mi tudi Metalka, zbrale naj-prej 20 milijonov, nato pa še 50 milijonov dinarjev, dokler ni ta vsota pri vlaganju uprav-ljavcev Ljubljanske banke šča-soma narasla na 250 milijonov dinarjev. Od te vsote je bilo lani izkoriščenih za skupni na-stop na tržiščih dežel v razvo-ju okrog 70 milijnov dinarjev.
Sredstva tega, doslej prvega tovrstnega samoupravnega spo-razuma v državi, imajo vlogo dopolnilnih kreditnih vlaganj v skupna in lastna .podjetja ter predstavništva v deželah v razvoju. Poleg tega naj bi za-interesirani z njimi pomagali pri financiranju dragih tržnih raziskav ln pri uresničevanju zahtevnih načrtov, ki jih po-samezne delovne organizacije, kar velja tudi za Metalko, sa-me za skupni nastop na trži-ščih dežel v razvoj, brez dvo-ma ne bi zmogle.
Morda še to V zvezi z ures-ničevanjem akcije o perspek-tivnem razvoju dohodkovnih odnosov med trgovino tn pro-izvodnjo, za katero se ogreva-rho že lep faš, 1e treba pozdra-viti pobudo Metalke, ki je do-slej pokazala vso pripravlje-nost, da se na samoupravnih osnovah poveže s proizvodnjo. Tako je samo do druge polo-vice lanskega leta sklenila več kot 40 samoupravnih sporazu-mov o dohodkovnih odnosih med trgovino in proizvodnjo, prav tako pa je uresničila spe-cializacijo in delitev nastopa-nja na tujih tržiščih z neka-terimi svojimi poslovnimi part-nerji.
Toda, predstavniki Metalke menijo, da se pri uveljavlja-nju dohodkovnih odnosov med trgovino in proizvodnjo pojav-lja kup težav. Velik problem pri povezovanju trgavine in proizvodnje je lani predstav-ljala (tako bo verjetno nekaj mesecev tudi letos) neusklaje-nost nekaterih na novo spre-jetih zakonov z ustavo in za-konom o združenem delu
Tako, na primer, zakon o zavarovanju plačil onemogoča ugotavljanje dejanskih stro-škov, delitev rizika itd. Precejš-nja ovira za hitrejše povezo-vanje in za vzpostavitev do-hodkovnih odnosov med trgo-vino in proizvodnjo — tako sodijo v Metalki — je tudi od 1971. leta z odlokom ZIS za-mrznjena trgovska marža.
S takim načinom medseboj-nega sporazumevanja in dogo-varjanja, kot ga je ubrala Me-talka, bi morali slediti tudi v drugih naših trgovinskih de-lovnih organizacijah, saj se moramo zavedati, da ne samo v o-kviru republike, ampak v vsej državi, še močno zaosta-jamo z akcijo oblikovanja in uresničevanja dohodkovnih od-nosov med trgovino in proiz-vodnjo. Metalka je resda ko-rak pred ostalimi, toda ostali »prizadeti« ne bi smeli vefi to-liko zaostajati za njo. Poučen primer, ki pa ga zlepa ne kaže zavreči.                               I. V.