V Šentvidu samo še naravoslovje
Vse kaže. da bo prihodnjo jesen v Šentvidu odprta druga naravoslov-na šola v Ljubljani. Pritisk na ta pro-gram je iz leta v leto večji, v Srednji šoli za naravoslovje za Bežigradom zato že nekaj let pokajo stene. Že pred dvemi leti je Šentviška srednja lola začela vpisovati prve srednješol-ce v naravoslovni program - poleg programa za elektroniko in tako vsaj malo omilila stisko, ki so jo do takrat doživljali otroci (in njihovi starši). ker so se hoteli vpisati v naravoslovni program.
Dejstvo je. da je ta program - po-leg družboslovnega - najbolj zaže-len tako pri mladini kot tudi pri uči-teljih na univerzi. Slednji trdijo, da prihajajo naravoslovci na univerzo bolje pripravljeni celo za tiste študij-ske smeri. ki na videz nimajo z nara-voslovjem veliko skupnega. Vzrok za spremembo mreže šol v Ljubljani. ki se obeta prihodnjo jesen. seveda ni posledica želja mladine ali celo učiteljev na univerzi. Spremembo tnrežc sol jc v Ljubljani narekovala stiska s srednjcšolskim prustorom. Prihodnjo jesen se bo v srednjc šole vpisalo v Ljubljani še 500 otrok voč kot letos. kar pomeni skupaj skoraj 1.500 otrok \cč od lanskega leta. Prostor za srednješolcc jc v taki raz-poreditvi programov, kot jo imamo v Ljubljani sedaj, skrajno utesnjen. Pa vendar so v Ljubljani še prosti razredi. vendar v programih. ki so očitno manj zanimivi.
Med spremembami načrtujejo za drugo leto selitev programa elektro-nike na srednjo šolo na Vegovi. To seveda ne pomeni, da se bodo morali sedanji srednješolci. ki so v Šentvi-du. seliti na Vegovo. Sprememba bo le v tem. da v Sentvidu drugo jesen
ne bo več razpisan vpis za ta pro-gram. V Stirih letih bo tako s šentvi-ške šole izginil program elektronike, ostal pa bo samo še naravoslovni program.
Marsikdo bo ob napovedani spre-membi pomislil na konkurenco dveh šol. Jure Grgurevič, direktor Srednje šole za naravoslovje in elektroniko v Sentvidu pa pravi, da konkurence ne bo. Razlik ne iščejo v kvaliteti ampak v drugačnosti. Ce je bežigraj-ska naravoslovna šola usmerjena bolj h kemiji, je šentviška močna v biolo-giji. poleg tega. da kot izbirni pred-met ponuja latinščino (za Bežigra-dom je to kemija). Sicer pa pravi Grgurevič, da je mladih za vpis na naravoslovje dovolj že samo v doma-či občini, ki ima v Ljubljani daleč najštevilčnejšo populacijo osnovno-šolcev. Tako se vsaj šišenskim osnov-nošolcem ne bo treba tako pehati za vpis na naravoslovje za Bežigradom, pa še šolo bodo imeli precej bližje.
Ljubljana se bo morala prej ali slej sprijazniti tudi s tem. da sta ji potreb-ni vsaj dve srednji družboslovni šoli. Tudi ta program - nekakšna proti-utež naravoslovja - doživlja izreden naval mladih, še posebno ob spre-membi programa. ki je družboslovje precej približala nekdanjim gimnazij-skim programom. Se v Sloveniji na ta način (s spremembami programov in mreže šol) uveljavljajo zahteve mladih in časa. ki je očitno nekatere nesmisle usmerjenega izobraževanja prerasel? V Srbiji so se temu odzvali mnogo bolj energično. Letos so tam namreč ukinili usmerjeno izobraže-vanje. Zdaj imajo spet samo še gim-nazije.
Lada Zei