? 81. oktobra 1918. pm» 1 om m earim gtc^il&a gtame SO t. Marmor, Sne S1. otttffHvn 191*. 52. letnik. List ljudstvu v pouk m srabavo. w-jwt - ■wv»-- <*■' »rn> nwi « uji wim—jmpiij h.ii «»*! e? * bodt iifi J» «liga. pJaea »s lito 7 K. — N,— dobivnio Hit bi-« porcbac nafotiiia*. . na dom n cel® Ido S K. ¡pol lata 4 K Ia «a Mit lata ftK. k poüfya B8I üpnmilltve .¿toMiäep GotpodMja' ---- - jf «mani lis« »tanejp S8 «in. - UrwJflflKw»: KoÄi»» cesta Itev. SL — naročat».?, faMmte k rtlkmt$c Sa taaeratc «• aiaösic od «ooetopae ■ pstiitvnte a «okra: 43 vinn sil kai Je leto, 1 kvadrate! ceatiiacter preelora (taoe M «te. Elsse fcescda 10 vin. — Inienti ec »prcjemijo do torte T A vs tr 0 - Ogrska za premirje in poseben mir« tUritiMP»* ta""»*'*** fJ^wi Naš «nnanji minister grof Andrassy ]e r ne - del«, dne 27. oktobra, naročil avstro-ogrskemu po-klaaiku v Stokholmu, da zaprosi švedsko vlado, ki i>a.j vladi Združenih držav Severne Amerike kot odgovor na njeno pismo z dne 18. oktobra t. 1. izroči c.edeči odgovor: Kot odgovor na pismo gospoda predsednika Wilson», izročeno avstro-ogrski vladi dne 18. oktol> ra, in v smislu sklepa gospoda predsednica, da glede vprašanja o premirju in miru govori z Avstro -Ogrsko posebič, izjavlja avstro-ogrsica viada, da soglaša kakor s prejšnjimi naznanili gospoda predsednika, tako z njegovim nazirafnjiem, izraženem v zad-njem pismu, glede na pravice narodov Avstro-Ogrs-ke, zlasti glede na pravice C e h o - S 1 o-v a k 0 v in Jugoslovanov. Ker ¡e torej Avstro-Ogrska sprejela vse pogoje, od katerih je gospod predsednik napravil odvisen vstop v pogajanja za premirje in mir, ni po mnenju avstro-ogrsdce vlade nobene ovire več za pričetek teh pogajanj. Avstro-ogrska vlada se torej izjavlja za pri -pravlieno, da stopi, ne da bi počakala na izid JI r m g i h r a jzj>_r av. U^^JLSiS a? a n J & l' I e d » miru med Avstro-Ogrsko in nasprotnimi državami ter glede takojšnjega premirja na vseh frontah Avstro-0 -grške in prosi gospoda predsednika Wilsona, da blagovoli uvesti tozadevne priprave. Naša vlada je torej ponudila Wilsonu premirje. Ja kar je najbolj zanimivo — brez Nemčije. Nadalje je avstrijska vlada javno in slovesno priznala pravice Coho-Slovakov in Jugoslovanov. Vlada je prišla fce le eedaj do spoznanja, da je nadaljevanje vojske brezsmiselno in mora skleniti mir s svojimi nasprotniki brez Nemčije. 1» priznala je našo samostojno Jugoslavijo, kakor jo zahtevamo mi sami. Torej konec vojske se nam bliža! Naša popolna svoboda je tu! Dolgo časa je trebalo, predno je naša vlada prišla do spoznanja, da ne more z glavo skozi zid, temveč da mora zapustiti nesrečno svojo zavez.rico Nemčijo in da mora se popolnoma- ločiti od nje. Nemčiji in zvezi z njo se imamo zahvaliti, da se je Avstrija zapletla v vojsko, njej , a rovaš se naj zapišejo vsi grozni nasledki sedanje strašne vojske. Če bi bila, Avstrija takoj uskočila od Nemčije, kakor sc to zahtevali Slovani, bi ne bilo prišlo tako daleč, u-ak-or ;imo prišli danes. Dc spoznanja so prišli avstrijski državniki, ko ie že prepozno. Ravno tako so avstrijski državniki tudi prišli prepozno do spoznanja, da je treba dati Slovanom njih pravice, kakor jim gredo. Državniki sc vedno slepo sledili nemškim hujskačem in so nas Slovane tepli in pritiskali ob steno. Nad štiri leta se je vršila strašna borba... Mi smo bili kot privesek Nemčije razpostavljeni na vseh frontah. In sedaj bo tega konec. Upamo, da bo sedaj prav kmalu konec našemu trpljenju in naši dosedanji sužnjosti. Da bo posebno premirje gotovo sklenjeno že v bližnjih dneh, nam jamčijo tudi jugoslovanski odposlanci, ki so te dni odpotovali v Švico, kjer se vršijo velevažna posvetovanja za mir Jugoslovanskim odposlancem, ki so se v Švici sešli, da pripravijo tla za stalni mir, načeluje dr. Korošec. Vsak čas smemo pričakovati, da bo nam brzojav prinesel iz Švice ve- s; selo glasilo: Mir! In prišli bodo naši dragi, naši očetje, možje, sinovi, bratje in vsi, ki so stali v. vo -jaški službi, domov k nam, v našo sredo. In ti ve -seli trenotki se nam bliža'O vedno bolj in bolj. Upajmo* da bodo stari naši d&ža^siki še te dni - sklenili poseben mir s sovražniki Avstrije. Ce se hočejo pa Nemci še dalje vojskovati, naj se bijejo.. 'Razbili si bodo svoje trmaste puhlice. Hindenburg ,fe še te dni brzojavil v Berolin, da se hoče boriti do zadnjegfe. moža. Nemec ima Še torej vedno premalo žrtev. Mi pa pozdravljamo zarjo miru in zarjo — vesele svo -bode! Wilsonov oagovor Ifemciji. Dno 23. oktobra je izročil državni tajnik Z'dru-nih držav Severne Amerike, bansing, švicarskemu zastopniku kot poverjeniku Nemčije Wilsonov odgovor. V tem odgovoru izjavlja Wilson, da bi se moglo razpravljati o vprašanju premirja le tedaj, ako bi se zasigural tak položaj in ustvarila varščina, da Nemčija ne bi več mogla začeti s sovražnostmi. Čeprav sc je izvršila sprememba v nemški ustavi, vendar je Wilson mnenja, da v tej spremembi ni izražena prava ljudska volja ter da še ni celo iz :ovedan načrt nove vlade, ki je ljudst u odgovorna, ter da tudi ni nobenega jamstva, da bi ta sprememba trajna. Tudi nima nemško l, udstvo nobenega sredstva, da bi za -povedalo, naj se nemške vojaške oblasti podvržejo nemški ljudski volji ter da -e še vedro neomajano moč pruskega kralja nadzorovati nemško državno polit ko. Tudi se še vedno nahaja odiočilni nemški militarizem ali vojaška sila v rokah dosedanjih nemških oblastnikov ali mogotcev. Združene države in njeni zavezniki se pa hočejo glede premirja pogajati samo z zastopniki nemškega ljudstva, ne pa z nemškimi vojaškimi gospodarji in z nemškim cesarjem . Ce bi se pa Združene države in njeni zavezniki morali pogajati z voiaškimi gospodarji Niemčije in z nemškim cesarjem, potem bi Nemčija ne smela z ah -tevati miru, ampak se bi morala udati. Odgovor Nemčije Wilsonu. Na Wilsonov odgovor, oziroma na njegova v -prašanja je dne 26. oktobra nemška vlada po državnem tajniku za zunanje zadeve dr, Soliu predsedniku Združenih držav na kratko odgovorila, da vodi v Nemčiji sedanja mirovna pogajanja taka ljudska vlada, ki združuje v svojih rokah vso državno oblast, toßej tudi najvišjo oblast nad vojaštvom ter da torej pričajku e predloge za premirje, ki bi naj dovedlo do pravičnega miru, kakor ga je označil Wilson v svojih spomenicah, neodvisna Hrvatska in Jugoslavija. Torek 29 oktober, je bil za Hrvate stoletja zaželjeni dan narodne in državne osvoboditve. Hrvatski sabor se je ta dan zbral k slavnostni seji, v kateri je bila proglašena samostojnost in neodvisnost Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Že prej-inji dan sta general Zujarič in poveljnik hrvatske deželne brambe podmaršal Mihalovič vso vojaško silo brezpogojno podredila Narodnemu veča (svetu) V seji hrvatskega sabora je predsednik Msdakovič poudarjal, da je prišel čas svobode in narodaega zedinjenja Zahtevamo zsdinjeuje vsega našega na- JU J» O <& .ftii Vojaški nofkec ' Bel «tiska pomot* atptoal Henrik Konsjans; preložil za „Slov. Gospo- pmm* Ak h. „ZakajP" veli Katrioa. „Jakob, jjejdiva, vsa že sem preplašena." „kiesiečnica!" odgovori Jakob. „Nikdo ne sme k slepecem in drugim, ki so bolni na očeh; prepovedano nam je pod težko kaznijo." Prestrašena deldica vzklikne, «i s predpasni -kom zakrije oči in toži jokaje: „Moj Bog, moj Bog! Štiri dni sem hodila in se mučila^ zdaj pa ga ne smem videti! Potem ne grem živa odtod, to vam povem." „Katrica, nikar ne jokajte tako na cesti", pravi Jakob, „sicer se bodo ljudje nabrali okrog naju , in prodajali zijala. Pomirite se." Deld® si pogumno v svojem obupu obriše solze ter vzklikne: „Čeprav moram kot tat vlomiti v to hišo, aso mi tudi meč prodre srce, hočem ga videti in ž n:irr govoriti — pa na) mi zabranijo, ako morejo!" „Cujte, Katrica", pravi korporal tiho, „mogoče 0a ovoji zvezdi izgubim zaradi tega, pomagam vam pa vendar. Bodite mirni in delajte se, kot bi ne ve-Heli ničesar. Narednik pojde takoj z raportom k mestnemu predstojniku; doktor je bil že tu in ravnatelj je nekaj bolan, njega ne bo v bolniške sobe . Kadar narednik odide, vas natihem popeljem v sobo za slepce. Toda, Katrica, ako pridem v zapor in izgubim šaržo, le povejte moji materi in Liziki, da so je zgodilo iz prijateljstva in usmiljenja." „Jakob'", odgovori dekle s solzami v očeh, „vse svoj« žive dni vam bom hvaležna za to. In Lizika vam t» pisala pismo, kakor hitro bom doma." JSai ne zna pisati, Katrica!", vzdihne korporal. „Pa zna» jaz boljše", odgovori deklica, „jaz boas pisala zanjo. Take stvari bom postavila noter, da se vam niti ne zdi." „Sedite na klop, kot bi ničesar ne vedeli, dokler narednik ne odide skozi vrata; jaz mu porečem, da ste moia sestra, sicer nama vse podere." NavlaŠč sta sedla na *lop malo oddaljena drug od drugega ter > ričela govoriti o domačih stvareh. r—» — — V bolnici za bolne na očeh ja bila posebna šota, ti je imela na oknih oknice z zelenim papirjem, tako da svetloba ni motila noter. Za zdrave je . bilo to grozno bivališče, ker je bilo vse zavito v črno temo in je človeka navdajalo s strahom. Tu ni vladala pravzapiav niti tema niti svjetloba, a človek se je moral še le navaditi na smrtnozeleni dan, ako je hotel razločevati kako stvar. Vrhu tega je, dasi so tukaj prebivali ljudje in trpeli neizrekljivo gorje, vla^ dala v tem prostoru mrtvaška tiliota, katero je le zdajinzdaj pretrgalo stokanje zaradi bolečin, ¿i jifc jo povzročalo izžiganje oči s peklenskim kamnom. Ob stenah so na lesenih klopeh sedeli slepci v temi kakor vrsta strahov, nepremični in nemi. Vsak izmed njih je imel pred sabo dolgo zeleno senčilo, ki ie čelo in obraz pokrivalo tako globoko, da nikomur ni bilo mogočo videti v obraz. Prav v kotu je sedel Janez Brems s povešeno glavo, bolestno sanjajoč o stvareh, katere je ljubil in jih nikdar več ne bo videl. Njegova duša se je mudila v flaljavi, kjer so bivali njegovi starši in prijatelji. Pod zelenim senčilom mu je igral krog ust tin usmev, ustnice pa so se mu premikale, kot bi govoril z nevidnimi bit;i. Ravnokar je bil podobo dobre prijateljice veklical iz spomina ter jo prisilil, da mu znova šepeta v uho plaho priznanje ljubezni, ko se je zdajci na pragu slišal skoro nerazločen šum. A zdelo se mu je, kakor da je slišal svoje ime. Trepetajo plane pokoncu, kakor da bi se ga bila dotaknili nevidna roka in usta mu zašepečejo nehote: „Katrica, Katrioa!" Vrata se odpro in na pragu se prikaže deklica « korporalom. Katrica se prestraši, ko pogleda v to temne sobo ter ugleda tu sedeče pošastne sence, nv Šemljene z zelenimi senčili. Z glasnim krikom se u-makne na£aj, a Janez Brems je bil spoznal njen glas ter z iztegn.enimi rokami tipaje in iskaje taval ji nasproti. Ona je hitro spoznala nesrečnega prijatelja, mu plakaje nitela nasproti ter se ga oklenila okrog vratu. Odkraja ni bilo slišati drugega nego: „Katrica! — Janez!" izgovorjeno v ljubezni, sočutju in žalosti. Plakaje je deklica prijatelju ležala na prsih. Nazadnje je bilo videti, kot bi bila omedlela o'd ginjenosti, kajti glava je bilklonila j;o strani in roke so ji ohlapno visele ? ram nesrečnega mladeniča. Med tem so se tudi drugi slepci zbrali okrog deklice in jo tipali z rokami, kot bi jo tudi hoteli s-poznati. To dotikanje jo je vzbudilo iz omedlevice, Potegnila je Janeza nazaj in rekla prestrašena: „jezus, Janez, kaj se godi tukaj? Reci jim, da me puste pri miru, sicer odidem." „Ne boj se, Katrica", odgovori Janez, „saj ni nič hudega. Slepci gledajo s prsti. Tipajo tvojo obleko in spoznavajo po kroju, iz katerega kraja si» Nič hudega ne mislijo." „O reveži!" vzdihne Katrica. „Ako Je tako, pa jim odpuščam iz srca. Vendar rajši tam v temni kot sediva na klop, mnogo ti imam, povedati," S temi besedam pelje prijatelja h klopi ter sede poleg njega, držeč ga za roko. (Dalje prihodnjič.) N roda od Soče do Soluna. Za ta velik dan se imajo Slovenci, Hrvati ia Srbi zahvaliti onemu moža, ki oznanoje ideale celega sveta, Wilsonu. (Sabor se dvigne in navdušeno vzklikne v čast osvobodi teljo). Predsednik sporoči pozdrav hrvatskega sabora Srbom in njihovi junaški armadi ter se tudi spominja S'ovencev, ki .feo stoletja stali na straži ob Adriji ter fo se jnnaško borili zoper nemški pritisk in so zmagali. Nato je pos'anec S?etozar Pribičevič stavil Dujni predlog, da se razločijo vse dosedanje državnopravne razmere in zveze med kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo na eni strani ter med Ogrsko in Avstrijo na drugi strani. Zlasti je nagodba z Ogrsko odpravljena in uničene. Dalmacija. Hrvatska in Slavonija z Reko so na pram Ogrski in Avstriji popolnoma neodvisna država ter na podlagi narodnosti in narodne edinosti Slovencev, Hrvatov in Srbov stopijo v skupno na rodno suvereno državo brez ozira na zemeljske irs državne meje. ** ^ - flü? Skupna narodna ustavodajna skupščina celo kupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov bo s prej določeno večino, ki bo dajala popolno var stvo zoper vsako preglašenje. sklepala o obliki vlade ia o notranjih uredbah države, ki bo utemeljena na popolno enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predlog je bil sprejet med velikanskim navdušenjem. V tem hipu so se odprla okna zboro valne dvorane in zunaj stoječa godba domobranskega polka, ki je bil zbran pod poveljstvom svo jega polkovnika, je zaigrala narodno himno. Poslanec dr. Pavelič je stavil predlog, da se naj Narodno Veče prizna kot najvišja oblast v de želi. Tudi ta predlog je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Tudi ban Mihalovič je izjavil, da od zdaj naprej ni nobene druge vlade rasen Na rodnega sveta. Ko so se poslanci vrnili od božje službe v cerkvi sv. Marka, je posl. Radič stavil nnjni pred log, v katerem se ban poziva, da prepove vsak izvoz živil v Ogrsko in nemški del Avstrije Tudi ta predlog je bil enoglasno sprejet. Posl. Pavelič je nato nagovoril vojaštvo ter povdarjal, da so vo jaki sedaj prosti prejšnji prisegi; nato so vojaki prisegli zvestobo državi SHS in Narodnemu svetu. Častniki so navdušeni potegnili sablje. Narodno Veče je imenovalo bana Mibaloviča zopet za bana in sestavilo novo vlado iz strank, ki so članice Narodnega vr*9. Dcsfera Š&1& Ako otrok, ki se uči temelje računstva, ne zapopade takoj, da je n. pr. 2 krat 5 deset, se mu mora to praktično pokazati s prsti na rokah ali s krogljicami na računskem stroju. Učenec, ki je ne maren, dobi slab red in če je nasilen in prepir ljiv, se ga mora tudi s telesnimi kaznimi pripra viti k redu. Kdor svojo pamet zapira zdravim in temeljnim resnicam, se mu tudi tako zgodi. To vi dimo danes pri državnikih, ki so se Štiri leta t» strašne svetovne vojne otepali na vso moč pame ti. Govorili so o »trdem miru«, »miru meča«, »hrbtenici«, ki je ni bilo, in podobno. Zrsčunalo se je kar s števikami, katerega dne bodo Angleži klečali na kolenih pred Nemčijo, ker jih v to prisilijo podmorniki. Račun je bil napačen. Rekli so da je grožnja Združenih držav Amerike le straši lo ki ne more škoditi resno. Tudi ta račun je bil temeljito napačen. Predsednik Wilson je postavil na noge milijonsko armado, poslal je je poldrug milijon že na evropsko bojišče, poMlja še vedno mesečno 800 000 mož. Ko je bil prevoz armade 1,800.000 mož končan, je izšla uradna.objava a meriškega vojaškega vodstva, da se je s transpor tom izgubilo 8000 mož (oboleli, potopljeni in u mrli po manjših neprilikah) torej komaj dobre 1/2 tisočinke. Gotovo je, da se veliko več moštva iz gubi pri prevažaDju p© suhem, Obljube s podvod niki so bile torej prazna grožnja. Najlepše pa je, kako danes bijejo samim sfc-bi v zobe razni »generali« v uredništvih nemških listov skoraj do zadnjega. Od tistega predsednika Wilsona, o katerem so še nedavno pisali, da je v službi ameriških vojnih dobičkarjev, da je sanjač, in ga sramotili na ostudne načine, od tistega mi lostno prosijo danes pravice, se valjajo v prahu pred njegovim ponosom; in ako izreče kako re-nico, ki jim ne sodi prav v njihove račune, javkajo. S svojo armado je Wilson naučil te Ijndi drugačnih manir. Nemški narod se bo lepo zahva lil gobezdalom, ki so iz raznih stolov in stolčkov kričala na Wilsona; njih vpitje je bilo lajanje psa na luno, ki pri tem giblje morja, da naraščajo in vpadijo. Radovedni smo, kam se bodo skrili ti krivi preroki, če bo res Wilson tiral vstrajno na- HBfliKBKBKi EŽ O S & P Bft ife. __ prej in dosegel tadi, da pridejo pred svstovno sodišče vsi krivci vojne in nasilstva. Ko so avstrijski nenemški narodi med pogajanji v Brestu Litovskem zahtevali pravo sameod ločbe, so se jim Nsmci rogali. Danes so se tudi Nemci oprijeli teg4 gesla. Usodno je, da se vlada in Nemci za vsako stvar odločijo, ko je že pre > pozno. Socijalni demokratje so pretekli teden po pravici zafrkavali ministrskega predsednika, ko je i čital vladno tarnanje v zbornici: »Avstrijska za \ mucla vlakov.« Bog varuj, da bi se kaj zgodilo o pravem čf-su. Najhujše pa '-e k ¡že vladoa nezmožnost na \ polju prehrane. Urad z hui*ko prehrano je popolnoma onemogel R*zkra) ¿nje ki se je pričelo v j državi z vso silo in naglico, učinkuje na preskrbo j prebivalstva z živili naravnost pogubocoano. Tu j lahko nastanejo strašne posledice nemške slepote, i Do 12 ure so mislili ti »državo ohranjujoči steb- i ri«, kakor so se sami imenovali, da bodo še ved- "i no rekvirirali in pobirali živila po svoje. Njihov ' pogubonosni stroj pa je naenkrat odpovedakpopol noma. G«hi in Poljaki pravijo, da imajo bolj važ ne potreb*, k^kor oddajati žito in drage pridelke nemškim deželam. Ogri zapirajo popolnoma svoje meje. Odkod torej za dvain polmiiijonski Danaj ži vila? Odkod za drn?a mesta in industrijske kraje na Nižiem in Gornjem Avstrijskem ? Z grda se od Čehov ne dobi nič več. Naenkrat pravijo, da bo treba zlepa. Obljublja se, čeprav samo v obliki govoric, ki so se dosedaj še vedno uresnile, da bo krušna množina v najbližjem č&su znižana n o-lovico da bo znižana množina krompirja in da tudi tistih 12 dek mssa v bodoče odpade. Nemški poslanci so šli v Berolin prosjačit pomoči. Radovedni smo, kaj so opravili. Dunajski listi pravijo, da naj Čehi ne pozabijo, da na Dunaju tadi lepo število Čehov. Se daj jih vidijo. Ko so pa Čehi zahtevali, da jim Danaj dovoli, ne javno, a spak privatno šolo, so kričali, da ju bilo groza. Tako se vsak greh maš čuje na grešnika samem. Narodne zagrizence uči sedaj glad pokore. Prav radi so pripravljeni, pogajati se z zastopniki češkega naroda za živila, a svoj čas so bili ob češki zahtevi po udeležbi pri mirovnih pogajanjih drugačnih besedi. Černiai ia Hoffmanni so se spokorili; nemški narod mora v praktično šolo. da se priače njegovitakozvani vo ditelji govoriti z drugimi naredi. Kako bi to iegle dalo po malih gnezdih, kakor v Celja, Maribora Kočevju, Ptoja, če bi iAče.a okolicu nemile za grizence v teh gnezdih učiti po vzorcu Čehov na pram Nemcem To bi bil joj za Ornigge, Jabor nigge, Schmidererje in njih sluge! Lakota je tako hud učitelj, da užene celo nemškatarja. 31. oktohi fe IftsA. nekaterih točkah umaknile a a zadaj pripravljene «rto. — Na srbskem bojišča se naše in nemške čete umikajo na celi črti od BrzaPolanke ob Do navi na srbsko rumunski meji notri do srbsko bosanske meje. Kra?.ujevac, Čačak in Nova Varoi se že nahajajo v srbski oblasti. — Na albanskem bojišču so se naše in nemške čete umaknile do albansko črnogorske meje. V Črnogori ia Albaniji je izbruhnila vstaja. Vstaši so zasedli Skader. Rjeko, Berane in Nikšič. — Na francoskem bojišču se še veduo nadaljuje velika o.enziva četverospo-razumnih armad. Nemci se korak za korakom, toda stalno umikajo Umaknili so se v Belgiji, med rekama O se in Aisne ter med rekama Airo in M zo severo zahodno od Verduna. Ogrski Slovenci Jugo- Sl vijo. . Ogrskih Slovencev je 100.000. Stanujejo onkraj Mure od Ljutomera do Radgone proti severu ob štajerski meji do Rabe pri Sv. Gothardu. Madžari so jih hudo mučili. Niti ene šole nimajo slovenske« Slovenski «ovori ž njimi samo duhovnik, Narodno niso se mogli nič gibati. Njihov tednik „Novine" ni smel pisati o politiki. Zato se tudi za Jugoslavijo niso še mogli navduševati. Zdaj pa so se javno o -glasili za Jugoslavijo. Prišlo je tako: V nedeljo, dne 20. oktobra, so Madžari in Madžarom sklicali vse župane slovenske krajine, ki so dobili nalogo, naj veliko ljudstva seboj priženejo, na shod v glavno, pomadžarjeno mesto Soboto. Tam so veliki madžarski gospodje govorili, da naj bodo vrli Ogri, naj ne mislijo na združitev s Slovenci itd. Slovenci so med madžarskimi govori klicali že: „Živijo" ter zahtevali, naj se govori slovenski. Nato sta dva moža tolmačila slovenski. Ljudje so pa začeli klicati: Proč z židi! Proč z Madžanjo! Živijo Slovenci! Živijo Jugoslavija! — Do kakega glasovanja ni prišlo. Madžari so odšli nezadovoljni, da so popolnoma pogoreli. In zdaj se med prekmurskimi Slovenci govori vsepovsod o Jugoslaviji, dočim se prej Slovenci niti govoriti niso smeli, da so Slovenci, Pozdravljeni bratje onkraj Mure! Mi na Vas ne pozabimo. Vi pridete gotovo v Jugoslavijo! Na bojiščih. Na italijanskem bojišča so pričeli Italijani dne 17. oktobra kot pronlafo obletnice ko so bili pred letom potisnjeni nazaj iz Geriške do reki Piave, novo ofenzivo, da tako maščujejo svoj ve lik poraz pred enim letom V začetku nove ofenzive so dosegli nekaj vspehov ter nam odvzeii gori Asolooe ia Pertika, toda naše čele se ju zopet izvojevale nazaj. Italijanom se je posrečilo prekoračiti reko ia je na črti Susegana—San Polo na lovem brega Piave vzplamtela nova velika bitka. Vsled sovražne premoti io se naše tete na P. Kirarjeva: f Ju .a; osi v?n$him junakom* Vi, ki snivate na Poljskem ali v Ilandrijski planjavi, Vi, ki legli ste v gomilo daleč doli ob Piavi, ki liubeziii Vaši vroči zadnji stan je Bosna dala, čujte, Čujte, bratje, vsi nas: Jugoslavija je vstala! / Oj junaki, spite srečno! Danes trgamo z gomil Vaš prvi cvet, Se blesti na njem krvavi sled, tisoč solz blesti na njem, ■slehern Vaših duš je sbd vanj začrtan a roko vedno , *> s Mm mm politične vesti Razdivjani oemčnrji. Ko so v torek, dne 29 oktobra mariborski Slovenci obhajali praznik na šega ujedinjenja, je nemčurska svojat zopet divjala po starem načina. Na ulici je napadala Slovence, zvečer je prišla pred naio tiskarno in pobila nekaj šip, istotako tudi na gostilni g. Goleča in na Narodnem domu Pobalini so tulili po mestu v svoji onemogli jezi. Reveži se ne morejo vživeti v misei da je Jugoslavija res ustanovljena in da je konec njih gospodstva nad nami. Posebno s« hudujejo, ker bo Maribor in vse ozemlje med Maro in Dravo spadalo v jugoslovansko državo. Pa se bodo za grizeni Nemci in nemčaiji že morali vživeti v tedanjo svojo usodo. Sedaj smo mi tu gospodarji m in se sploh ne damo več plašiti od naspiotnikov. Greben pa se jim bo prav kiiialu pebesil. Op» zarjamo Nemce, naj bodo pametni in mirni. Vsi izgredi zoper Slovence in vse nasilnosti «e jim bodo plačale na drugih krajih Seja državne zbornice preložena. Za s?edo dne 30. oktobra določena seja državne zbornice je preložena na nedoločen čas. Češki, poljski in juge slovanski poslanci se bržčas ne udeleže več nobenih ?e Novo ministrstvo. Ministrstvo barona Ilussa -reka je odstopilo. Na njegovo mesto je stopil znani dvorni svetnik dr. Lamaš. V novo ministrstvo ne mir rajo stopiti ne Jugoslovani in ne Cehi. Ministrstvo bo imelo glavni cilj, da izvede za Avstrijo premirje in da vodi državne gospodarske prehodne zadeve. V Lamaševem ministrstvu so večinoma, sami poprejšnji ministri. Novi so le pravosodni minister Bittorelli , dr. Hampe kot naučni, dr. Seipel minister za socialno oskrb, dr. Redlich tinančni in dj\ Letine kot domobranski minister. Ogrsko ministrstvo — odstopilo. Ogrsko ministrstvo Wekerle je odstopilo in kralj je sprejel od-stavko. Kralj :e nadvojvoda Jožefa imenoval za svojega poverjenika ter mu dal nalog, da stopi v stik a vodilnimi ogrskimi politiki v svrho ureditv« političnih razmer na Ogrskem. Narodni svet za Štajersko je stopil v stik z novo upravno vlado v Gradcu, dr. Wuttejem in dr. Mayerno!er.'em kot vodjem namestnije. Stališče Nar, sveta, da nimamo Slovenci nobene zveze z Gradcem m nobenega povelja od tam, se je priznala. Zaradi mirnega likvidiranja in rednega delovanja v prehrani, Kar je najvažnejše vprašanje za sedanjo prehodno dobo, se je sklenilo, da se sporazumno vodi prehrana za celo deželo tako dolgo časa, da dozorijo organizacije na Slov. Štajerskem. V nekaj dnoh se zasedejo vsa glavarstva na Slov. Štajerskem s slovenskimi vodji. Tem bodo stali ob strani kot upravni odbor Narodnega sveta gg. dr. Anton Jerovšek, poslar nec Pišek in dr. Vekoslav Kukovec, ki bo začasno vodil agende v Gradcu in s» bo radi Slov. Stajerja smelo izvršiti vse pri centralah le pod njegovim vodstvom. Ta upravni odbor je podvržen Nar. svetu, ki počasno likvidira vse centrale v Gradcu in ]ih pri -druži centralam v Ljubljani. Jugoslovanske vojake domov! Jugoslovanski klab in Narodne Veče zahtevata, da se mora jngoslo vanske polk» takoj poslati v domače kraje. Enako zahtevajo Čehi in Poljaki Stari črnovojatki morajo biti odpuščeni. Predsednik jugoslovanskega Narodnega Veča dr. Anten Korošec je odloino zahteval, da naj vojaška uprava star« draovojnike takoj odpusti ia jih polije domov. 44. številka. ff f.: O v K * i* O O « Čehi prevzeli uprato Češke. Dne 28. t. m. je vladna oblast na Češkem uradno prešla v roke Čehoslovakov. Ko se je izvedelo zaAndrašijev od govor Wilsonu, je po praških ulicah kar zašuma-lo. Hiše so kile takoj v zaaiavah, godbe so svira le, delo je zastalo in ljudstvo se je vsnlo na ceste. Avstro ogrskim častnikom so na ulicah odvželi rože s cesarjevim imenom na kap?h in jih nado mestili z narodnimi kokardami. Ces. namestnik grof Coudenbove se je takoj s prvim Ijrzovlakom odpeljal na Dunaj. Pred svajim begom je nameat nik uradno oddal uradno oblast izvršilnemu odboru čehoslovaškega Narodnega sveta. Raz poslopij so pobrali cesarske orle, znake in nemške napise in jih pometali v Vltavo. Uradniki namestnije in dragih uradov so prisegli Narodnemu svetu. V mestu so bili 4 ogrski polki. Poveljniki so izjavil? da ne bo vojaštvo nastopalo proti ljudstvu temveč bo samo izdrževalo red in mir Češki polk 28 je vkorakal v Prago Ljudstvo je navdušeno klicalo: »Živela češko-slovaška ljudovlada!« Na mrliški voz, ki so ga peljali po ulicah, so napisali na eni strani »Avstrija«, na drag »Nemčija«. Sicer pa je vladal povard mir, Pogoji za premirje za Avstro Orgrsko. Pariški listi pišejo, da bo četverosporazum dovolil premirje Avstro Ogrski med drugim tudi pod pogojem, da se bodo morali pod posebnim nadzorsvom razdeliti vsi topovi, puške in drugo orožje avstro ogrskih armad med tiste nove države, katere nastanejo vsled razpada Avstro Ogrske in k&tere bo priznai četverosporazum kot nove neodvisne države. Zunanji minister Andrassy je poslal dne 28. t, m. severoameriškemu državnemu tajniku Lansingu brzojavko, v kateri pravi naslednje: Naša v»ada sprejme vse točke Wilsonovih mirovnih izjav. V popolnem soglasju z Wdsonovinimi stremljenji za obvarovanje bodoče vojske in u?tanovitev mirovne zveze narodov, se je v Avsttro-Ogrski že potrebno < ukrenilo, da se bo zadostilo željam u&redov. Cesar ; Karel in narodi naše držaje želijo, da se konča vojska. Prosim, da pri Wilsonu uplivate, naj ae na vseh avstro-egrskih frontah sklene premirje in se j naj takoj začne z mirovnimi pogajanji. Slična br i zojavka je bila poslana tudi francoski, angleški, ; japonski in italijanski vladi. Izgredi v Budimpešti. Dne 28, oktobra zvečer je prišlo v Budimpešti de velikih izgredov. Pred palačo nadvojvode Jožefa* se je zbraiö do 2Ö.Ö0Ö j oseb, med njimi veliko vojaštva in častnikov. Mno žica je zahtevala, da prevzame vladne posle na , Ogrskem grof Karoly. Bilo je poklicano vojaštvo, j ki je oddalo več strelov na razgrajajočo množico, j 8 oseb je bilo mrtvih čez 60 pa ranjenih. Viljem se hndnje. Nemški cesar Viljem se je zelo raztogotil, ko je izvedel, da je Avstrija prosila sovražnike za premirje in ni Nemčije poprej o tem koraka prav nič obvestila. Viljem je, kakor poro čajo iz Dunaja, poslal cesarju Karlu brzojavko, v kateri se zelo huduje. Besedilo brzojavke nikako; ni pisano v prijaznem duhu. Nemški cesar Viljem noče odstopiti. Wilson in njegovi zavezniki odločno zahtevajo, da mor«? nemški cesar Viljem odstopiti in z njim tudi nemški cesarjevič Wihon pravi, da poprej ni mogo?e skle niti miru z Nemčijo, dokler se Viljem ne odstrani ker Wilson ne mara, da bi Hohencolernci še na dalje po svoje gospodovali. Nemčija prej ne b< imela mira, dokler se ne bo znebila Viljema. A Viljem se !jo, dne 3. nov. ob KM. dopoldne, v Narottnem Düna velik shod Sloveneev ptujekega okraja. Psidite! ■* Velika narodna preslava v Ljutomeru. V nedeljo, dne 3. novembra ob pol 10. uri se zberejo vsa narodna društva v Ljutomeru in okolici pred hiš i g. Kukovca ter nato odkorakajo p,-ed okrajno gla varstvo. Muropoljci. prebivalci Sioven3kh goric ia Slovenci enstan Mure, pridite v velikem številu prihodnjo imle'o v Ljnf/>rr>f>r t Hrvatski tečaj t Mariboru. V c. kr. iiimaasiji poučuje od novembra naprej g. prof. Juričič srbo-hrvatski jezik. Učne ure so ob ponedeljkin in ob četrtkih od 6. do 7. ure zvečer v pritličju na levo. Ude-ležniki, ki se jih iahko sprejme za zdaj do 40, morajo obvladati slovenščino in temelje slovenske slovnice. V tečaiu bomo čitali, se učili na čtion posebnosti hrvatske slovnice ter se seznanjali v govoru tudi s hrvatskim leposlovjem. Po ustroju je namenjen tečaj uradnikom, posebno pa učiteljem in profesorjem, ne izključue pa seveda nikogar, kdor le izpolni zgoraj omenjene pogoe. Priglasiš se lahko v mariborski Slovanski Čitalnici ali v trgovlini Cirilov© tiskarne, ali pa pri g. Leopoldu Poljanec v Krčevinah pri Mariboru, Badljeva ulica št. 11. Po potrebi ustanovimo še druge, posebno poljudne tečaje za srbo-lirvaščino. Radi prehrane je Narodni svet storil potrebn korake, da bodo naši kraji preskrbljeni z živili. ©glas Narodnega Sveta. Mnogi priporočajo, na; se obdrži papirnati denar doma, češ, da je bob varno obdržati ga domji kakor ga naložiti v po sojilnico. To mnenje je popolnoma napačno. Na j sa zgodi z avstrijskim papirnatim denarjem karsi bodi, je mnogo bolj varno, ako je naložen denar v kaki zanesljivi slovenski posojilnici, kot da leži doma v skrinji. Poz.vljamo tojej slo/ensko prebi valstvo v njegovem lastnem interes«, da ne obdr že papirnatega denarja doma, ampak da ga nalo že v dobro stoječe slovenske denarne zavode. Tudi ves drugi denar, ki je mogoče kje drugje nalo žen, naj se izroči slovenskim denarnim zavodom. — Dr KoroCff^ ^irfH^^^niV Poziv kmetovalcem! V slovenskih pokrajinah in v Istri so zaloge živil jako pičle: tudi ne moremo pričakovati dovoza od zunaj. Rumunija in Ukrajina nočeta več dovažati in v ogrskem državnem zboru se zahteva, da se ne sme izvoziti niti najmanjša množina živeža iz Ogrske. Pripraviti se je torej treba, da bo slovenski kmet sam prehranjeval naše ljudstvo , dokler ne pride pomoč iz inozemstva. Vse polno tujcev prihaja sedaj iz neslovenskih krajev v naše rodovitne pokrajine ter odnašajo živež. Sedaj v teh hudih časih moramo jia skrbeti v prvi vrsti za naše o-troke, da ne umrje o lakote. Da otroci no naše ljudstvo t reteči lakoti, je sklenil Narodni svet poavati slovenske kmete. posebno na Štajerskem, da ne orodajo nič živeža tujcem, pač pa naj pomagajo našemu prebivalstvu. Naš kmo naj shrani in prihrani toliko živil, da bo takrat, ko bo potreba huda in ko ga pozove Narodni svet, mogel nuditi iz svojih zalog domačemu prebivalstvu vsaj toliko da ga reši lakote. — Dr. Anton Korošec, tačajgni predsednik Narodnega sveta. Zadružništvo. Na Dunaju se vrši dne 6. iu 7. novembra veliko zadružno zborovanje v dvoranah ui-žieavstrijskega deželnega zbora. I., Herrengasse c3. Dne 6. novembra je občni zbor splošne zveze kmet. zadrug, na katerem bo važno predavanje o rentabi-litetni dokladi pri zadrugah, ki morajo plačevati pri-dotninski flavek. Dne 7. novembra se vrši 3. avstr. zadružni shod s sledečimi razpravami: 1, Pregled o stanju kmetijskega zadružništva v Avstriji in 201iet-no delovanje Splošne Zveze. 2. Stališče kmetijskih zadrug napram vodnogospodarskim naredbam,, njih delo na tem nolju in njih naloge v prehodni dobi . 'Poročao trije referenti, med njimi tudi Ceh ravnatelj A. Blažek). 3. Odškodnina kmetijskim zadrugam v vojnem ozemliu (poroča češki državni poslanec J. Sadlak). 4. Pospeševanja plačevanja brez gotovine notom kmetijskih zadrug. 5. Starostna preskrba u -radnikov in uslužbencev kmetijskih zadrug. Zaradi važnih razprav se priporoča, "da pošljejo večje za -druge zastopnike na ta zborovanja. Kmetje! Pozor pred nakupovalci sadja. Te dni je prišlo iz Dunaja in od drugod veliko število kupcev za sadje, ki ljadsm ponujajo višje cene, kakor so bile dozdaj. Kmetje, ne dajte se preslepiti! Ne prodajte ne enega jabolka tujcem, ki za to nimajo legitimacije. Opozarjamo Vas, da se sadje ne sme več izvažati in bodete imeli občutno škodo, ker se vam jabolka pri nepotrebnem prevažanju na postajo in domov obtolčejo in pokvarijo. Jabolka prodajte le tistim, ki imajo za nakupovanje dovoljenje od okrajnega glavarstva. Cene jabolkam se bodo v kratkem zvišale Kdor bi zdaj prodajal jabolka tujcem, bi delal očitno proti naši Jugoslaviji! Nikdo pa ne sme postati izdajalec jugoslovanske domovine! Cepljene trsje odda deželni odbor iz deželnih trsnic. 140 000 komadov cepljenk, 100.000 divjakov in 1 milijon rozg. Cene za cepljenke za premožne 2000, za v*e druge 1000 K za 2000 komadov, divjaki za premožne 40 za druge 30 K, rozge 26 K. Naročila se naj pošljejo takoj (eks presno) deželnemu odboru v Gradcu, najpozneje do 16. novembra. Pri naročilu se mora natančno navesti ime, stanovališče in stan naročevalca, davčna občina, kjer leži vjnograd, zaželjena vrsta trte in zadnja pošta. Vsak narožilec dobi de 16 mtm ik ní3S,*Hffl£S ñ O B D il S Ik januarja 191« obvestilo, kje m koliko trt ■dobi. — Sle verski vinogradniki podvizajte se! (27 Kienr.j •Dopisi« <■■- Mariborski Slovenci, na čelu jim Narodni sret 80 v torek položili na grob škofa Sloni Seka m pi satelja Trmšica vence. Na SlomSekovem grobu je govoril dr. Kovačič, na Tomšičevem dr. Kos na. Maribor. V frančiškanskem samostanu je umrl dne 27. okt v 66. letu -starosti v vsakem, ozira zgleden br. Herman Lelja, dcma od Sv. Ane na Krembergu N. p. T m-! . Maribor. Kakoi poroča ve,m karat č g. Ivan Mlakar, je dne 17. t. m. umrl za inlaenco v Male na Južnem Tirolskem bivši stavec Cirilove tis karne desetnik Miroslav Jurovič- Zapušča mater, ženo ndovo in malega otrok*. Naj mu bo tuja zemlja lahka, preostalim pa naše- sožalje! *>oh"ež!e -ri Mariboru. Včeraj, dne 80. oktobra ie bil pogreb naglo umrlega hišnega posestnika Mihaela Vorle, star 74 let. Bil je tih značaj m dober ^•"seMcaViiravi. Kakor tat se ie.prikradla smrt tudi v naše kraje ter pretrgala s svojo koščeno roko nit mlademu življenju nad vse vzorne, Pfijn®. poštene in blage deklice Katike Pipuš, p. d. Blečice-ve. Le par dni'je ležala v postelji, pa se ji je približal smrtni angel in ji zatisnil za vedno oču ^ mladostnem cvetju 24 let si morala,- Katika, zapustiti ta cvet! Kdor te je poznal, te je ljubil; saj si bila kras Marijinih hčera! „Oče, ločiti se morava", tako si zaklicala pred smrtjo; pa ne.Katika: Nad.^damina svidenje ! „Bojevala si dober boj, tek si dokončala, vero ohranila. Zdaj pa ti je pripravljen, venec^pra-vice, ki ti ga podeli Gospod, pravični Sfcctmt. (Ji. ¡Tim. 7, 8.) Jarenina. V Gačniku je umria i3-letna deklica Ljudmila Mermolja, hči posestnika Ivana Mermolja po sedem dnevni Španski bolezni. N. p. v m.! Št. llj v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, dne 3. novembra, popoldne po večernicah, priredi naše Bralno društvo večjo narodno slavnost z zanimivim sporedom. Obmejni Slovenci, v nedeljo vsi v šentiljski Slovenski dom! Jugoslavija je ustanovljena. proslavimo jo! Ivajnci pri Radgoni. Kruta smrt nam je po grabila iz naše sredine dne 18. oktobra veleposestnika v Antona Lasbacherja, očeta belovoškega c. g. župnika in celjskega č. g. kaplana. Lasbacherjeva hiša je izgubila s tem nenadomestljivega gospodarja, kajti ravno pred enim letom je umrl sin Franc v vojni,' Ivajnci pa dobrosrčnega sovaščaua, postrežljive-ga pomočnika v vseh potrebiah. Kako priljubljen je bil rajni pri vseh in povsod, je pričal nad vse veličastni pogreb. Bog mu bodi dober plačnik za vse . Naj počiva v miru ! Castitima gospodoma in celi rodbini naše sožalje! Mala ludtijiu Snui pri ni s j. .biia fciaie it Bilsele. Pobrala nam je tudi komaj še prišlega č g kaplana Alojza Š"ik. K nam se je pripeljal dne 14. sept. t. 1. Umrl je pa dne 18 oktobra in od peljali eo nam ga dne 16. oktobra v njegov rojst ni kraj. Pokopali so ga pri Materi božji na Gorci pri Sv. Petru blizu Maribora. Pokojnemu želimo večni raj! Mala Nedelja. Pri nas ljudje bolehajo na novi bolezni. Pogrebe imamo vsak dan, nekatere dneve celo p® dva. — Vinogradi so »am dali prav nepričakovano bogato trgatev. Vino pa je bolj kislo kot lani.w Sv. Primož na Pohorju V naše župnijco je tudi našla pet petubDjena nova bolezen. Imeli smo v nedeljo, dne 27. oktobra, pogreb štirih mladost nih mrličev. Med njimi je bila tudi gospa A. Ki-kel, 29 let stara gostilničarka. Bila je naročnica naših liatov in dasi je dobro govorila tudi nemški, je ostala zavečea Slovenka. Pedpisala je bila brez pritiska cd kalerekeli strani jugoslovansko deklaracijo. Vsem naj sveti večna luč! 'Malrole. Na Monte Asolone je One 27. sept. 1.1. podrla granata Cirila Samprl, kadot-aspiranta in a-biturijenta mariborske gimnazije, sina tukajšnjega g. nadučitelja. Bil je jako nadarjen, izvrsten slikar in povsod priljubljen Neizmerno mnogo izguoijo z njim jiiegovi starši, kakor tudi ves narod, kateremu ;e veliko obetal. Naj mu bo v daljni tujini žemljica lahka! Ši. Jati i a Vi...ki iotl. N. nič r, v j» narod nii Je >.ieta so nabrala za bedno jugoslovansko de co 806.60 K. Za naš majhen kraj je to gotovo lepa svota. Hvala lepa našim požrtvovalnim nabi ralkam! ~~~ Konjice. Dne 20, oktobra je umrla v Ljubljani vsled španske bolezni, previdena s sv. zakramenti , gospa Melanija Prorazil, žena tukajšnjega lekarnarja g. Vaclava Prorazil, hči g. nadsodnega svetnika Ivana Nosan. Sla je v Ljubljano streči svoji oboleli sorodnici, pa jo je nenadoma smrt zadela. Zapušča tri nedorasle otroke. Pokojna, gospa je bila vsled svojega blagega značaja v celem trgu zelo priljubljena. Bila je tudi odločno narodnega mišljenja in goreča pristašinja jugoslovanskega gibanja. Naj v miru počiva! Žalujočim preostalim naše napskrenejše sožalje ! i^Sattiftttl» ud aatostiiik: ¿atuiii&u uaaavm .. i.-. > ■ • . i e poštah Ana Z^gradišnik, p. O Vrečnikova. Smrtni angel jo je ebiskal dne 24. oktobra v najlepši do bi, v 32. letu. Zapušča žalujočega moža in tri nedorasle otroke. Dobra žena in vzorna gospodinja, uživaj bogato plačilo pri Bogu. Rodbini pa naše iskreno sožalje! . pri Hrastnika. Smrt je s trdo roko pograbil. iz s :de Dc!a enega najbolj priljubljenega in spoštovanega posestnika A!c;z Klemen, p d. Ža fnr?; . Rajni jp bil trajen ud tokaiš' jih katoliških organizacij, pa tudi naša požarna br^mba jeizpn bila z njim enega najbelj delavnih članov. Rodbini odkritosrčno sožalje! Sf. Lenart nad Laškim. Od dne 1. do dne 8 novembra se obhaja takaj tridnevnica, katero vo dita čč. gg misijonarja iz Celja M. Klančnik in J. Zdravljič. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. M. Vaahnik, Sv. Marko: Vašo izjavo vzame-mo z veseljem na znanje. Vi v«aj prknavate, da niste kili poučeni, „nekateri" ljudje pa če sedaj trdijo, da je Orni-govo janičarsko vzgojetiličže — dobrodelni zavod — Di pisni kom: Več dopisov in mseratov smo Korali radi pomanjkanja prostora izpustiti. 31. oktobra lftB. Loterijske iivriiiit. Gradoo, 23. «¡ktobra 1911 5 M 16 78 14 kiae, 26. oktobm 1918 20 67 77 46 68 S Ena beseda gtaae 2 j vinarje». Ob Dravi ležečim :: občinam! :: POVELJSTVO e, ia kr. višje vojaške realke v Mariboru, prosi prebi valstvo ob Dravi ležečih občin in vse oblasti, ki pridejo v poštev, da iščejo truplo gojenca Boroeviča, sina slavnega vojskovodje Boroeviča, ki je dne 2b'. sept. 1.1. v Dravi utonil. Tozadevna obvestila se blagovolijo ta-koj, event. telefonično (75) poslati na imenovano po- 4 veljstvo. 253 ——————————————————— I Lap* moaarsTfli^a f.uknja it velik lonec s a raafš se omenja i za raast ia moko. Stol ia ati«a 6. Maribor, pri hišnikn. 1476 - Breji svinja se da z: mkst ali i ipeh. Studenci pri Mariboru, Uferstrasie 8. 1468 { Proda se ea pa- no tik ieaskih ieveljev it. 40 >z Box aiiija z» 200 ( kg krompirja ia zuoiki čevlji it. i 42 ia 146 k« kremjirja. Glavni i trg it. 11, Mi-ibor. 1470 : Odtje za festetio ali konja (koee), S velike 100 I kani., ž«n»ke plat ; a sne dolge meč se »iaiee 100 E kom. ie tadi m~drega finega itofa 140 ca širokega, za m ike in žao;ke oVilekr, pa tudi za moike jimie saknje a po K 256'— a* preda. — 8&mo na pis ;.ena jpra-Sasj« bc more osirati. „Meklata", 3raz, Bteyrerg. 60/U. 1410 Kapljice sa svinje. Cena 1 steklenice T8@ K. O dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo primai-nih iii pohvalnih pisem. Fr. P r a 11, mestna lekarna „pri c. kr. crlu", Maribor, Glavni trg 15, blizu rotovža. Zahvale. Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomegale. Sfr-daj so sem se prepričal, da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem svinj erejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kapljic za rdečico in rieet kiti-e^ kakor meMa 8 steklenic. S pozdravom Ivan Škorjanc Srednja vas, dne 6 avg. 1916. - Kebelj, 30. avg. 1918. Prosim pošljite 15 steklenic Vaših priznano dobrih kapljic za svinje, in sicer po poštnem povzetja, ker so dobre, kar sem že sam poskusil. Naslov: HenrikBr& gant, nadučitelj Kebelj, p Oplotnica. 908 Pri Pel.čauh '/, ure od paziaje je proatevuljno na prodaj posestva, okoli 16 oralsv, njiva, travnik kosta, vinograd, nevo poslopje ia gostilna. Ceaa 68.000 kron. Kdor leli kupiti, naj c« «glasi pri Fr. Gajiek u, gustilaiiar. 145S XX J&M&* XX Sprujm^m iaioj 1 ali 2 '' mliiiFskin nnnoCiika'' Jabrika, tudi otreecna, kopaje vtaie množin» Maribtrska mte-karaa in tor&rna sadn:h koazerv Tegetthsff ova al. 63. M9S 5t»njvaaje in hrana prosta. Me-se5na pl»šs po dogovosu ia ara ve a plaže bb meieino drsginjske doklade. Nastop takoi. Aaton Pelina, valjčni mli«, s«deče pri Zidanem mosta. 1490 Perotnins, piike feapuue, raoo, gosi iu pura vsak čas po aajsoliši dnovsi c«:ii Wiljetn A it Jí .ribo?, Sehaffaerj t " 1481 Hrastov ia kostanjev las na štora kujnje Aloja Hsjdisjak, E-če/ine 140, Maribor. 1478 Zastopnika g jspidirikih strojev, trmi, gacjik itd., kateri ima '"•'] fuvrli kro-• prtrabičiae, sprejme t :-i. Pugo f Is t, ln čobni tovarna, Pcaga, kralj, vino gradov, J&ngmsnova e. 88 148£ Kuplai 10—SO vagonov sa reko vih storže? ali strac odtrganih od dre rja. Prevzamem le naložen va-g03. Badolf Starotainii, Ecnjice, StajeBiko. 1453 D^kla zt vie se sprejme v Mlin ski ulici štev. 82, II nadstropje. Maribor. 148S Viniiar z 4 del.močmi se sprejme pri g. Bregar, Eamnica il pri Maribora. 143S Jabolka kupnj» po sajbol iih m-nah Karel Soh&idl, Gosposka uL 13, Maribor. 1459 Hitpae se gprejae v žu^niiit ziaj ali pozaeje. 144S aílivovlto, tropinovec, vinsko žganje, «trcl čebelni vosek, kapi v« a V« b boži so i a pLača naj-b#y«*- J«»- áirej, tr^oves, Mari bor, Tegetihefova e. 57. 1248 Majer izurjen v vsake vrstnem po lj«delskem dela in v živ noroji, žeaa v sviajer^ji, se sprejme ta koj prjti dob/emn plačila, hrani in stanovanju pr pos. Feliz fto-bič v Lembackn pri Maribora. Drnžlne z odrastlimi otroci p?ed->jst 1448 Službi erglavca in cerkovnika j« razpisana do 16. nov v Šs. Jan ža pri 8p )d. Dravogradu. Plaž», obstoji v gotovini, v bernji in v zoaljiiču. — Cerkvoao predstoj Štvj. 1437 X se; X Zeljnate ia kolerabine sadike s» dobija vsak« sredo In petek od I.—6. popoldne. 100 komadov 4 K. Proda as najmanj 100 kom. pri proviantori nadomestnega bataljona c ia kr. p«ipolka 47, draiika vojašnice, Maribor. 1461 3 praiiče 8 tednov gtari proda, tal Jeia, Bogoza SS, Moča. 1496 Zaliv; f H Za »iitge daksze ickreaega aočutja ob bolezni ia smrti t«r mnegebrojao gpromstv« na zadnji poti k večnem o počitku asiega ljubega, nepozabnega očeta, gospod» Matija Slavic, posestnika v Bačatovcih, izrfkamo vsu» Bajprisrčaejšo zahvalo. Zlaiti se zahvaljujemo i. g. župniku J. W«ixla. za večkratno sprevidenje ia za ganljive aagrobne bes de, č. g. kaplanu F. Ostržu za večkratae obiske v bolezni, č. g, A. Cestnika, č.g. prof. I Kardinarju i o e. g. voj. kurat» F. Osterou za udeležbo pri pogrebu, »ledajima tudi za sprevod od hiše žalosti v Bnč«čovcih do cerkve Sv. Križa, ¿č. gg. aadučiteljema F. Cvetku fin A. Herzogu ter njegovom» križevskemn : pevskema zboru za ganljivo petje, bučečov-skim sosedom za pomoč v bolezai in ob smrti ter pogreba, bužečovski mladini ža venoe in šopke. Vse» povrni Bog tisoiero! Dragega rajnega pripore jamo v pobož-bo molitev in blag spowin. Bučečovci, dne 23. okt. 1918. 1485 Žalujoča rodbina Slavičeva. Odgovorni urednik: Franjo Zebot, i Imam aa prodaj nove „gramatiš ' • termonike, 42 bajov ia 43 tipalk. V»i okoviijo a a!r>x,ir/>. ( sva 8 i 1 K. Mihael Veitt, Breiovec 87, p. j Sv. Barbara v Saleiak. 1485 ; Dobra okranjan vinski sod p 3lev i njak ge proda Maribor, Blumen-; gaz»e 8. 14»4 ' Proda se lepi zidaia . hiša v d»-■ i>r»sa stana, z dvema sobama, ku-i ki «j«, kamro, S svinjake hleve, / rn zidano, shramba ?.a vse, zraven l«p vrt. Ceaa 20 tiecl kron. . Hiša j o pripravna za vsakega ; eh.tnika ali tudi za penzioaista. t ar minut od cerkve, 8 niaat 1 d* ž»le»itke postaj». Več pove .i Ra lolf HerratU, p. Kr ievei pri Ljatemera, (.Bpad. itaj.1 1485 Im»E*mika pločevinasto posode Ia bkge ponuja tvrdka bratje Ke'.t»r, glev. Grade«. 11«4 ................ >; Blago te are ¿a Koraika cesta it. il/I, Marlbsr. 147i Preda se hiSa sadonaiaik, wt, ? tadi voi hit. Vpreia s j »ri: Ž< : iti, Fraastamienatr. 41, Pebreije pri Mariboru. 1474 Vinske sode dobro ehranjeae »reda sam* za iir la Franc Sslzer, Kariber, KasarngHie 149« ; Posestvo 14 oralov vila go-apodersko poslopje proda dr. Hftffmaa, Ruše. 1418 XX XX { : Sprejme se uieaka aa ianske ši-vaaje pil goipej Šrara, Maribor, i Vittriajhof-ova «1. 9. 1448 Majer, vejaiiine pr«ot s 4 delav-akiui močmi, izaiec m ser, tesar 5 la zidar, iiie slutba »a večjem posestvu Naslov pove J nez Lu bej, ?p. 1'olskava, PragerAo. 1475 Vrtnar 84 let samec, ieli bolji» vrtnarsko sluib» ca večjem poss-, atvu ali v zavoda ali drafitveao vrttaiijo sa zelenjavo in cvetlične ) in sadjarsko stroko te: ca umetne v:tove de 1. januarji na iilje ' tadi poprej, nastopiti. Bisma na: I. Bob«r Grajski ^rtaar pri goap. baroau Sternbach, MaUau, Iacs-bTnek. Tirol. 1477 Iičom učenca ali uč mko sa trgovino z mei»n pri Jeliak. 1479 Zdravo in poiteno dekle, staro od 16—19 let, ge sprejme takej ' „a kahinjska in drag» opravila pri J. Serlisg v Bogatou. 1490 PridnTpoiteno deklo se sprejme takoj Beisorg. 14/11, vr. 8. dop. Maribor. H® 2 2 lep! oljnati sliki, Eristus in Marija, velikost 70x58 em. Z pjzlačenimi okrirji zamenjam za živila. Gyra, MariSor, TegetthoiS-ova c. 43. 14S1 Nakcp ia prodaja antiqitet. Gyra. Marinor, Tsgetthofova c. 43. 1482 l>affl živiia. sa en ¡¡ar narih dežnih konjiških plaît „Smet 1458* .-.............. '-'■"--" Veliki kotelj, za krmo kuhat ge odda za »vnjiko kras. Maribor. Magdalenama ulica 7C. 1497 Razglas Občina Videm ob Savi, bo dnt 4. novembra 1918 vse «voje njire lsžsče vkat. obS. Videm, Starava« in Leskove t, prostovoljno «a javni drsi bi, ca drobno pred »j al« Pri-četek dražba bo ob 10. uri do pe'd» î na licu m«ata. Nairt, ve-kliasa cena is dražbeni pogoji lel« v občinski pisarni vsaki dan od Ï. do 4. ure pop. na ogled. — Vile», dae 23. okt. 1918. Žapaa: 1478 M'itel Planine. Velik zimski robec sa caaenja za mast. Rsiwr jeva mlica 26., L naditr., Maribor, 148t Robec » ogrniti, m sike i a ženske ebiske se zatasaja za živila Eo-raika c. 1», Maribor. Falger. 148t De'illcs od 5—10 let brez «ta?iev spiejme za svojo Bardaik Vini Cigonca, Slov Bistriea. 1487 ..............nc vntif./i» i Prostovoljna sodna dražbi nepreaalčnin C. kr. okraj «o sodiš že Ptaj odi VH proda po frainji lastnice f« javni draibi sledečo mepremièainc in sicer : poaest/o vi it. 26 k.«. Zg. Briitava, ki obstoji iz parbol : 21 stavb, (ssli j) v izmeri ar 1.M (voiso silo, poslopje za tovarno) 22 stavb, ki.ii it. 18 v izmeri ar 4.63, 461 vrt v 'smeri ar 8,65. 486/1 travnik v izmeri ar 86,7», 4f6 2 travnik v izmeri ar 16.46 sku »aj ar 68.52. Izklicna cen*. 40.000 K. — Draž aa se bo vriil» dae 2. novembra 191? dopoldnr ob 10. uri na liia mesta v Zg. Pristavi. — Ponuibe pod izklie no cena s j ne sprejmejo. Eoses-tvo Be proia brez breme*. Drsi-bsno izkupilo je v gotovini tekom 14 dni prjdajàlki plačati. Drai-beno pogoje je mogoče vpogled it' pri podpisani eodniji t izbi štev,. 11. ali 18. — C. kr. okrajno »»-diičs Ptaj odd. VII., dne 21. ok-tobia 191ž. _U81 LJÈp"sPOMIN i Doprsna slika v narava! vallkC6ti ëe Vam poilje, če mi poil.ete fotografijo. Posnetek popolnoma podobeu. Ceui 22 E. Prosim caručila na M. Ernst, Gradeo, Slos^erviesg. 15, partere. H Se se sa v nsjea hiš«, pripravna ca delavnico ali aemijiiže z* dalj časa najraje v bližini Slivnice. Naslov: Janez Labej 8pid. Pclskava, Pragersko. 14U KXXKKSCXXXK ■ ;1' tiil.tru« sv, Ciril» VI MœîSss»-