DOLENJSKI GOZDAR LETNIK XXII. APRIL 1985 Drago Blatnik seka v mladju, kar je vedno zahtevno opravilo (Soteska, odd. 15 d)! Osnutek dolgoročnega plana SRS za obdobje od leta 1986 do leta 2000 Gozdarstvo in predelava lesa Temeljna usmeritev pri gospodarjenju z gozdovi bo smotrna izraba in krepitev naravnih gozdnih zmogljivosti ob hkratni stalni krepitvi vseh splošno koristnih funkcij gozdov kot pogojev za biološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje in preventivnih oblik varstva gozdov pred požari, še zlasti na notranjsko-kraškem območju. V svetu in pri nas že sedaj močno primanjkuje lesa, še bolj pa ga bo v prihodnje. Zato bo treba količinsko in kakovostno povečati proizvodnjo lesa s pospešitvijo gospodarjenja z gozdovi in s sorazmerno večjimi vlaganji. V Sloveniji smo dosegli stopnjo poraščenosti z gozdo- vi, kije ne kaže več povečevati. Prizadevati si je treba za ohranjanje obstoječih gozdnih površin, krepitev obstoječih gozdov in hitrejšo prenovo malo donosnih gozdov. Lesne zaloge se v zadnjem desetletju večajo tako, da predvidevamo v letu 2000 v povprečju 214 mVha in sicer v družbenih gozdovih 284 mVha in v zasebnih gozdovih 195 mVha. Na karti st. 14. Zasnova območij gozdnih zemljišč so kot obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji opredeljena območja pomembnejših varovalnih gozdov. *»jM****»»**»+************>M****>«-**+>m-****)M-* * VSEM DELOVNIM * t LJUDEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ ! | — PRAZNIK DELA UREDNIŠTVO * Posek v letu 2000 bo predvidoma 4 mio m’ in to l ,68 mio m3 v družbenih gozdovih in 2,32 mio m3 v zasebnih gozdovih. Težišče povečanega poseka bo pretežno v zasebnih gozdovih ker so bili družbeni gozdovi v preteklem desetletju že maksimalno obremenjeni. Oskrba porabnikov lesa se bo gibala predvidoma na sedanji 69%ravni pokritja potreb po lesu iz gozdov SR Slovenije kar pa je odvisno tudi od razvojnih in tehnoloških rešitev, ki bodo prispevale k integ-ralnejši in racionalnejši izrabi lesne surovine. Pri programiranju gradenj gozdnih cest je treba računati na znatno višje stroške, saj so za gradnjo cest ostali predvsem težki tereni. Na višje stroške bodo vplivale tudi usmeritve na prevoz dolgih gozdnih sortimentov in s tem povezovanje tehnične rešitve. V bodoče bo veljal strožji način poseganja v prostor, zlasti v krajinsko občutljivih predelih. Do leta 2000 bomo povečali gostoto gozdnih cest od okoli 13 m/ha na okoli 19 m na ha. glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto ŠTEVILKA 4 V zasebnem gozdarstvu, kjer smo doslej zaostajali pri doseganju planskih ciljev, bo treba uporabljati diferencirane načine gospodarjenja s temi gozdovi. Dolgoročno je treba urediti odnose med gozdarstvom in lovnim gospodarstvom, tako da bodo vrste divjadi in njihov stalež v gozdovih v ravnovesju z rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu. — Razvoj mehanske in kemične predelave lesa (proizvodnja žaganega lesa in plošč, proizvodnja pohištva, stavbnega mizarstva in drugih končnih izdelkov, proizvodnja celuluze in papirja ter predelava papirja) bo slonel na vse večjem pokrivanju surovinskih potreb z domačimi gozdnimi sor-timenti. To bo doseženo z boljšim izkoriščanjem obstoječih gozdnih skladov, snovanjem intenzivnih nasadov in plantažiranjem hitro rastočih drevesnih vrst iglavcev in listavcev, premeno malo donosnih gozdov ter povečanjem uporabe lesnih ostankov in starega papirja. Na teh osnovah bodo razvojni programi usmerjeni v tehnologijo višje stopnje predelave in obdelave ter racionalnejšo porabo lesa, uporabo vseh vrst lesa in drugih nadomestnih surovin. Uvoz deficitarnega lesa, tudi tropskega, se ne bo' zmanjševal, del lesa pa bomo dobavljali iz drugih republik. Ohranjal se bo obseg proizvodnje v industriji žaganega lesa, furnirjev, ivernih, vlaknenih vezanih in panelnih plošč. — Papirna industrija bo poskrbela za povečanje lesne surovinske osnove z vlaganji v premeno oziroma melioracije malo donosnih gozdov predvidoma na 1500 ha povprečno letno in v snovanje namenskih lesnih nasadov na opuščenih kmetijskih zemljiščih na 1200 ha povprečno letno. Povečane bodo zmogljivosti vlaknin za proizvodnjo kakovostnejših vrst papirjev ter specialnih in drugih vrst papirjev. (Iz Poročevalca skupščine RS Slovenije in skupščine SFRJ za delegacije in delegate) -------------------------------------------------------N Iz poročila splošne službe za leto 1984 v_______________________________________________________J Sej delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Novo mesto se je udeleževalo 73 odstotkov delegatov (11 odstotkov več kot leto prej). Od skupno 24 milijonov dinarjev stanovanjskega sklada je bilo porabljenih za odplačilo stanovanjskih kreditov 4,5 milijona, za posojila delavcem 14 milijonov ter za nakup družbenih stanovanj 5,5 milijona dinarjev. Za posojila je prosilo 120 delavcev, 24 delavcev prosi za družbena stanovanja. Zaradi kršitev delovnih obveznosti je bilo 41 disciplinskih postopkov. Z najhujšo kaznijo, prenehanje delovnega razmerja, se je končalo 18 primerov, 6 s takojšnjim prenehanjem delovnega razmerja in 12 pogojno. Pred sodiščem združenega dela je bilo osem sporov. V petih primerih je šlo za ocenitev (vrednostno) delovnih nalog, v treh pa za pritožbe zaradi odklonitve stanovanjskega posojila. Sodišče je zahtevam delavcev za ocenitev njihovih delovnih nalog ugodilo, zahteve po posojilih pa zavrnilo. Upokojilo se je 38 delavcev, od tega kar 19 invalidsko, 24 jih je prekinilo delovno razmerje. Na novo se je zaposlilo 57 delavcev. V izobraževalnem centru GG seje usposabljalo in izobraževalo 93 delavcev in učencev. Od 10. julija do 31. avgusta so bila zasedena vsa mesta v naših počitniških domovih (prikolice na Krku, garsonjere na Cresu ter dom v Novigradu). Manj je bil obiskan dom v Bohinjski Bistrici. Poleti je letovalo 392 delavcev in njihovih svojcev, v Bohinjski Bistrici pa 31. Med upokojenci je bilo 19 invalidsko upokojenih, ob koncu leta pa je bilo v delovni organizaciji 67 invalidov ter delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo. Leta 1984 je bilo 5()delavcev (minerji, šoferji, nekaj sekačev) na periodičnih zdravstvenih pregledih, 14 delavcev (sekači in gojitelji) je bilo na kontrolnih zdravstvenih pregledih, 10 pa jih je bilo na pregledu glede ocene njihove (preostale) zmožnosti. Pri zdravljenju alkoholikov nimamo veliko uspeha. Morali bi najti način, s katerim bi alkoholiku dokazali, da zaradi prekomernega uživanja alkohola ne opravlja več zadovoljivo svojih del in nalog. Konferenca delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine se je pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto redno sestajala in tudi pošiljala svoje delegate na seje. Udeležba na sejah je bila zadovoljiva, kar zlasti velja za tozde Straža, Podturn. Transport in gradnje ter za DSSS. Člani konference so se lani ses- Tudi Črmošnjičane je visok sneg v začetku lanskega leta oviral pri sečnji. Toda s pridnim delom, tudi ob praviloma prostih sobotah, so zamujeno nadoknadili že po devetih mesecih. O vseh načrtih so se na začetku leta pogovorili na zboru delavcev ter na sejah IO sindikata in delavskega sveta in se zavzeli za izpolnitev vseh obveznosti, kar jim je popolnoma uspelo. V tozdu je bilo zaposlenih povprečno 72 delavcev. Med letom so bili upokojeni štirje (Hasan Hadžič, Ivan Rauh, Jože Kežman in Ivo Davido-vič), na novo pa je bilo sprejetih pet (Tomaž Gorše, Anton Mavsar, Alojz Rogelj, Franc Sabotin in Božidar Tomazin). Pet delavcev je zapustilo tozd zaradi zaposlitve v drugih delovnih organizacijah ali v drugih naših tozdih. Po zaostanku sečnje za 13% na začetku so do konca leta načrt presegli za 3%. Posekali so 27.820 m’ lesa in načrtovane stroške za iglavce 270 din ter za hlodovino listavcev 200 din znižali za 7 in 6 odstotkov, medtem ko so stroške za izdelavo drv, 417 din, presegli za IO odstotkov. Za posek I m’ iglavcev so porabili 1,14, za hlodovino listavcev 0,88, za m’ drv pa 2,2 ure, kar je za 29 do 38 odstotkov manj od načrtovanega časa. Najuspešnejši sekač: Anto F.rič Najuspešnejši sekač je bil Anto Erič, ki je dosegel največji odstotek delovnih dni, posekal pa 2040 m' lesa ali na dan 10,4 m3. V primerjavi z načrtom so prihranili tudi pri stroških tali 11-krat in razpravljali o gospodarjenju v občini Novo mesto. V razpravi o prostorskem načrtu občine so zlasti močno nasprotovali odprtju kamnoloma v najboljših gozdovih Brezove rebri. Prav tako so prizadevno sodelovali pri sprejemanju zazidalnega načrta SGP Pionir v Češči vasi, kjer so dosegli spremembo načrta. ki je predvideval gradnjo žage, čeprav vemo, daje na našem območju žagarskih zmogljivosti že sedaj preveč. spravila. Stroški za tri skupine lesnih sortimentov, načrtovani od 595 do 1170dinarjev, so bili manjši od 43 do 94 odstotkov, kar gre deloma pripisati tudi previsoko načrtovanim stroškom Traktorist Savo Vukojevič S traktorji so spravili 21.456 m5 lesa. Traktoristi so porabili za spravilo 9.606 ur, kar je za okoli 20 odstotkov manj od načrta. Za 1 m3 spravljenega lesa so porabili 0,45 ure. Na delu je bilo 10 traktoristov, vsak je spravil okoli 2200 m3 lesa. Na delu najbolj stalen je bil Savo Vukojevič z 79-odstotno delovno prisotnostjo. Konji nam še pomagajo Pri spravilu nam še pomagajo tudi konji. Z njimi je bilo spravljenih 2039 m3 lesa, za 1 m3 pa so porabili povprečno 1,62 ure. Leto 1984 smo pričeli v neugodnem vremenu. Januarja in februarja smo zato vsi delavci delali v nižinskih gozdovih. Redčili smo drevesne nasade v snegu, globokem tudi do 40 cm. V prvem četrtletju smo izvršili le 14% letnega načrta pridobivanja lesa. Prav v tem času smo se dogovorili o nadomeščanju izgubljenih ur. Februarja smo sprejeli sklep o načinu odobravanja bolniških dopustov v ambulantah izven območja Drva je po pogodbi prenašal Tomo Bobaš, skupno 3754 prm, po poprečni ceni 661 dinarjev. O izvršenih gozdnogojitvenih delih smo poročali v letošnji prvi številki Dolenjskega gozdarja. Pogozdili so skupaj (osnovno pogozdovanje in nasadi) 16,20 ha ali za 12 odstotkov več, kot so načrtovali. Obželi so 561, očistili pa 72 ha, medtem ko pri redčenju, ki so ga opravili 89 ha, niso dosegli načrta (112 ha). Za varstvo gozdov so delali 1556 ur. Za vsa gozdnogojitvena dela so porabili 14 milijonov dinarjev, le za odstotek več kot po načrtu. Zaradi bolezni so delavci izostali 1980 dni, kar je toliko, kot če bi bilo bolnih 7 delavcev vse leto. Pri delu se je ponesrečilo 5 sekačev, 2 traktorista, voznik in snažilka. Veliko novih prometnic Gradili so 14 km cest: Komama vas—Bele stene (6,5 km), Golobinjek— odd. 40 (1,2 km), Črmošnjiška — odd. 81 (2,8 km), preložitev Crmo-šnjiške (1,2 km), odcep v odd. 82 (0.5 km), odcep v odd. 81 (0,2 km) in Srednja vas—Globoke Gače (1,7 km). Vse še niso dokončane in bodo z gradnjo letos nadaljevali. V lastni režiji so zgradili 690 m dolgo cesto iz 17. v 19. oddelek. Za vzdrževanje cest so porabili 7,2, za 23.400 m gozdnih vlak pa 2,3 milijona dinarjev. O uspešnosti poslovanja govori podatek, da seje ob 61-odstotnem povečanju cen dohodek povečal za 69 odstotkov, kar pripisujejo povečani storilnosti, boljši organizaciji dela ter zmanjšanju stroškov. JANEZ ŠEBENIK tozda. Dogajale so se nepravilnosti, ki so povzročale izgubo delovnega časa. S sprejetjem načrta za leto 1984 smo na zboru delavcev sprejeli tudi ukrepe za zmanjševanje stroškov v proizvodnji. Čeprav so nekatere obveznosti razburjale duhove, je vendar prevladala zdrava misel, da »brez dela ni jela«. Med letom smo tako nadoknadili neizkoriščene dni, spremljali potrošnjo materiala in goriva, storilnost strojev itd. Črmošnjičani izpolnili načrte nege in sečnje Tozd Gozdarstvo Črnomelj v letu 1984 Za boljšo izrabo delovnega časa Novice iz Podturna V_______________________ Ni šlo vse po zadolžitvah, vendar je narejen krepak korak. Sečnja 100, gojenje 106 odstotkov Načrt sečnje smo z izdelavo 21.507 m3 izpolnili 100-odstotno. Skrbela nas je prodaja, ker smo imeli minimalne prehodne zaloge ter sta bila načrta proizvodnje in prodaje enaka. Toda dosegli smo tudi načrtovano prodajo. Načrt gozdnogojitvenih del je bil vrednostno dosežen s 106%. Pogozdovanje: načrt 28 ha, uresničeno 34 ha, obžetev zaradi pozne vegetacije ni bila dosežena, nega pa presežena za 37%, prav tako ostala dela nege. Iz drevesnice je bilo oddanih 135.000 sadik. Vendar bo potrebno proučiti smotrnost nadaljnje proizvodnje za šolanje sadik v naši drevesnici. Na odpravnem skladišču so naložili 25.661 m3 lesa, kar je 84% načrta. Zmanjšan odkup v zasebnem sektorju in neposredna odprava v Novoles narekujeta znižanje števila delavcev in mehanizacije na odpravnem skladišču. Na skladišču je bilo razžagano 3.892 m3 celuloznega lesa za tovarno celuloze Krško. Dokončna analiza poslovanja odpravnega skladišča bo pokazala, kako bo potrebno ukrepati za izboljšanje poslovanja. Storilnost v sečnji zaradi redčenj manjša Delovna storilnost je v povprečju zadnjih let naraščala letno za 5,4% (glede porabljenega časa na m3), vendar je bila lani v primerjavi z letom 1983 nižja za 7%, in sicer kot posledica dodatnih redčenj in dela v slabšem vremenu. V sečnji smo normative dosegli s 115 odstotki, pri spravilu s traktorji sili, spravilu s konji s 107, pri odpremi s 141. Z učinkovitostjo traktorjev nismo zadovoljni. Izvedli smo nekatere zamenjave traktoristov, izboljšali vlake, premalo pa so pozorni sekači na pravilno smer podiranja, da bi tako olajšali delo pri spravilu. Načrtno izkoriščanje delovnega časa je doseglo namen pri deževnih dneh, ki jih je bilo lani 7,5% (v letu 1983 pa 17%) od možnega delovnega časa. Boleznin je bilo 2.492 dni, popolnoma enako kot leta 1983. Starostna struktura je neugodna, povprečje je okrog 43 let, kar je za gozdne delavce kar precejšnja starost. Nezgod pri delu smo imeli 19, vendar je bila resnost poškodb nizka, izgubljenih je bilo le 189 dni. Več delavcev je bolovalo vse leto. Imamo 7 invalidov. Med letom so bili trije upokojeni in prav toliko je bilo sprejetih novih delavcev. Stanovanja za delavce V gradnji sta dve družbeni stanovanji, kar je za sedanje potrebe dovolj. Kredite za gradnjo in adaptacijo zasebnih stanovanj je prejelo 12 delavcev, v skupnem znesku 2,4 milijona dinarjev. Ni še rešeno vprašanje selitve delavcev iz barake v Črnomlju, čeravno so prostori v Črmošnjicah prazni. DPO v DO, tozdu in občini ne vidijo v sedanjih razmerah druge možnosti kot čim prejšnjo selitev v prazne prostore samskega doma v Črmošnjicah. Delavski svet tozda je imel 11 sej ter je ustrezno ukrepal za nemoteno proizvodnjo in za življenje v skupnosti. Disciplinska komisija je zasedala enkrat in izrekla ukrepe zoper dva kršilca delovnih dolžnosti. Komisija delavske kontrole ni bila dovolj delovna, medtem koje komisija za OD imela več sej. Zadovoljiv poslovni uspeh Poslovni uspeh je zadovoljiv. Celotni prihodek smo dosegli 118, materialne stroške 113, dohodek 122, čisti dohodek 121, osebne dohodke 112 in sklade 150-odstotno v primerjavi z načrtom. Poprečno nas je bilo zaposlenih 95 in smo mesečno prejeli 29.963 din neto osebnega dohodka. V prvem polletju je osebni dohodek rastel hitreje kot v drugem. Za boleznine smo izplačali 1,267.470 din, kar predstavlja 2,7% od skupnih osebnih dohodkov (DO 1.8% od skupnih osebnih dohodkov). Težko je opredeliti vse vplive na uspeli poslovanja. Ugotovili smo rast učinkovitosti. Rast cen in stroškov je težko primerljiva, vendar na obračun bistveno vpliva. Delež lesnih sortimentov je za večje ustvarjanje dohodka neugoden. Prostorninski les smo oddajali le za drva in se s tem odrekli znatni vsoti denarja, ki bi ga pridobili, če bi ga prodali kot celulozni les. S sprejetimi obveznostmi in izvajanjem onih iz leta 1984 menimo, da bomo uspešno poslovali tudi letos. Vodja tozda: ANTON FABJAN V ponedeljek, 4. marca, je bil pokopan na pokopališču v Poljanah naš nekdanji upokojeni sodelavec Anton Pa-kar, rojen februarja 1910. Upokojen je bil februarja 1970 kot vzdrževalec cest. Od po kratki bolezni preminulega sodelavca se je v imenu delavcev poslovil revirni vodja Metod Rom. V naši drevesnici v Podturnu se je 7. marca oglasil inž. Lado Eleršek, znanstveni sodelavec inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Skupaj s še dvema sodelavcema je vzel z naših 2/2 in 3/2 starih sadik smreke krajše vejice. Te vejice bodo služile za vegetativno razmnoževanje. Taka vzgoja sadik je že preizkušena. Redni pregled evidence izvršene sečnje in gozdnogojitvenih del v preteklem letuje 15 marca opravil medobčinski gozdarski inšpektor inž. Kru-ljac. Pri nas vodimo tako evidenco za dve g. g. enoti, in sicer Poljane ter Straža—Toplice (del). Inšpektor je zapisniško ugotovil, da je sečnja iglavcev za malenkost prekoračena, listavci pa po načrtu. V obeh g. g. enotah so gozdnogojitvena dela presežena, razen prvega redčenja. Prav tako 15. marca je bila v sejni dvorani gostišča Rog v Dolenjskih Toplicah seja odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma o varstvu spomenikov NOB v Rogu. Potrjen je bil zaključni račun za leto 1984 in sprejet načrt dela za to leto. Med drugimi deli je predvidena razširitev in asfaltiranje ceste Podturn—Lukov dom, elektrifikacija ter gradnja gostinskega objekta. Sejo je vodil Mirko Jelenič, predsednik medobočinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Po smrti Franca Leskoška—Luke je predsednik odbora postal Ivan Maček—Matija, njego namestnik pa Ivan Hiti. Tajniške posle že od prej vodi Marjan Pureber. Šofer avtobusa Milan Priba-nič je bil na rednem dopustu pred invalidsko upokojitvijo. Zato je odbor za medsebojna razmerja objavil razpis in sprejel s 16. marcem na njegovo mesto Slavka Šenico, rojenega 29. julija 1956, iz Obrha. Imenovani je bil najprej v mehanični delavnici GG na 14 dnevni priučitvi. V našem tozdu bo namreč prevažal delavce, izdajal gorivo in popravljal manjše okvare na motornih žagah. Letošnja huda zima ni minila brez posledic. Zaradi hudega mraza, okoli -26° C, ki je vladal nekaj dni, so pozeble iglice na vejah številnih jelk. Verjetno bo zato nekaj več slučajnih pripadkov, zlasti jelke, ki so že oslabljene zaradi napada omele. 16. marca je bil zaradi invalidske upokojitve odjavljen šofer avtobusa Milan Priba-nič, rojen 3. maja 1932. Požrtvovalnemu sodelavcu, ki je več let zanesljivo sukal volan avtobusa po roških ovinkih, popravljal motorke in bil povrh zadolžen še za bencinsko črpalko in priročno skladišče goriva in maziva na Podstenicah, se iskreno zahvaljujemo za njegov trud. Želimo mu, da bi dolgo v miru užival še vrsto let ob mnogo boljšem zdravju. V petek, 29. marca, je bil v jedilnici naše menze redni kolegij gozdnega gospodarstva. Sestanek je običajno v Novem mestu, zaradi ogleda nove menze pa je bil tokrat pri nas. Na seji smo poročali tudi o poteku gradnje in stroških. S polno doseženo delovno dobo se je 22. februarja upokojil Jože Pečavar iz Podhoste, rojen 9. avgusta 1932, ki je prav do zadnjega vztrajal kot gozdni delavec sekač. K nam je prišel 21. junija 1978 iz tozda Gozdarstvo Straža. Tudi njemu iskrena hvala za delovni prispevek. Naj še dolgo uživa zasluženo pokojnino! S 26. marcem je pričela delati v drevesnici in na gozdnogojitvenih delih Zdenka Fru-nzič iz Podturna. Komisija za medsebojna razmerja jo je sprejela za določen čas. SLAVKO KLANČIČAR. dipl. inž. ON___________ DOLENJSKI GOZDAR GOZDNOGOJITVENA DELA OPRAVLJENA od 1. januarja do 31. marca 1985 TOZD, TOK Plan Real POGOZDOVANJE NEGA Os.n..Sd.Nb M1.Gb.Nr REDČENJE SKUPAJ sir NAZIV * ha TOZD Plan 18.87 178.60 213.35 408.82 ; oi NOVO MESTO Real - 8.45 6.60 15.05 % “ 4.8 3.1 3.7 TOZD Plan 8.15 73.27 281.13 362.55 ! 02 STRAŽA Real - 9.11 109.53 118.64 * - 12.4 38.9 32.7 TOZD Plan 30.10 101.20 102.20 233.50 1 03 PODTURN Real - 24.90 1.00 25.90 % 24.6 0.9 11.1 TOZD Plan 13.'♦o 63.50 100.00 176.90 04 ČRMOŠNJICE Real - 1.50 11.20 12.70 * - 2.4 11.2 7.2 TOZD Plan 21.00 252.95 325.00 598.95 05 ČRNOMELJ Real - 11.50 66.50 78.00 % 4.5 20.5 13.0 TOK Plan 2.00 28.85 8.25 39.10 13 TREBNJE Real - - 1.95 1.95 % - - 23.6 5.0 Plan 93.52 696.37 1.029.93 1.819.82 SK SLP Real - ' 55.46 196.78 252.24 * 7.9 19.1 13.9 TOK Plan 39.19 187.85 191.80 418.84 11 NOVO MESTO Real - 0.60 17.22 17.82 * - 0.3 8.9 4.2 TOK Plan 45.66 127.30 115.60 288.56 12 ČRNOMELJ Real - 15.39 12.25 27.64 * - 12.1 10.6 9.6 TOK Plan 10.20 80.10 78.30 168.60 13 TREBNJE Real - 3.65 10.50 14.15 * - 4.6 13.4 8.4 Plan 95.05 395.25 385.70 876.00 SK ZS Real - 19.64 39.97 59.61 * - 4.9 10.4 6.8 OG Plan 188.57 1.091.62 1.415.63 2.695.82 SK NOVO MESTO Real - 75.10 236.75 311.85 * 6.9 16.7 11.6 PROIZVODNJA IN ODKUP LESA DO KONCA MARCA 1985 družbeni gozdovi 28 zasebni pa 15 odstotkov letnega načrta 1*1. Tehn. list. Goli Prost. les Skupaj TOZD načrtovano ■3 3.720 7.023 5.359 4.311 20.413 NOVO MESTO doseženo % ■3 780 1.941 1.839 1.646 6.206 TOZD načrtovano «3 9.403 9.236 4.038 4.284 26.961 STRAŽA doseženo n>3 2.800 4.072 1.672 1.284 9.828 % 30 44 41 30 36 TOZD načrtovano ■3 20.485 4.367 5.477 4.234 34.563 PODTURN doseženo m3 5.889 1.365 1.079 530 8.863 % 29 31 20 13 26 TOZD načrtovano »3 9.622 9.812 4.628 2.868 26.930 ČRMOŠNJICE doseženo n>3 1.474 2.188 1.315 570 5.5*7 % 15 22 28 20 21 TOZD načrtovano »3 5.837 4.943 7.873 5.4 22 22.075 ČRNOMELJ doseženo «3 700 1.379 1.144 2.305 5.528 * 18 28 15 43 25 TOK načrtovano ■3 321 425 812 599 2.157 TREBNJE-druž. doseženo ■3 220 54 528 0 802 % 69 13 65 0 37 SKUPAJ načrtovano »3 47.388 35.806 28.187 21.718 133.099 DRUŽBENI doseženo “3 11.863 10.999 7.577 6.335 36.774 % 25 31 27 29 28 TOK načrtovano ■3 7.000 12.360 4.880 10.340 34.580 NOVO MESTO doseženo «3 1.151 3.267 691 959 6.068 % 16 26 14 9 18 TOK načrtovano ■3 1.040 14.910 4.760 2.590 23.300 ČRNOMELJ doseženo »3 235 2.031 788 -28 3.026 % 23 14 17 - 1 13 TOK načrtovano ■3 1.950 3.850 1.500 3.100 10.400 TREBNJE doseženo «3 3 22 640 152 204 1.318 % 17 17 10 7 13 SKUPAJ načrtovano ■3 9.990 31.120 11.140 16.030 68.280 ZASEBNI OOZDOVI doseženo ■3 1.708 5.938 1.631 1.135 10.412 % 17 19 15 7 15 SKUPAJ načrtovano ■3 53.378 66.326 39.327 37.748 201.379 GG doseženo ■3 13.571 16.937 9.208 7.470 47.186 * 25 25 23 20 23 giiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimimiiiiiiis 1 DOLENJSKI GOZDAR! ihHiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiirP DOLENJSKI GOZDAR V sredo, 27. marca, je bila v sejni dvorani Gozdnega gospodarstva Novo mesto 3. seja dalavskega sveta z naslednjim dnevnim redom: 1. pregled in potrditev zapisnika zadnje seje, 2. delegatska vprašanja, 3. razprava in sklepanje o zaključnem računu za leto 1984, 4. razprava in sklepanje o načrtu poslovanja za leto 1985, 5. pravilnik o normativih — ugotovitev o sprejemu, 6. samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za skupno delo v ustvarjanju skupnega prihodka — ugotovitev o sprejemu in imenovanje članov skupnega poslovnega odbora, 7. razprava o preventivni zdravstveni rekreaciji, 8. zemljiškoknjižne zadeve, 9. odgovori na delegatska vprašanja, 10. razno. Obrazložitev k dnevnemu redu: K 3. točkir Poročilo o poslovnem uspehu Gozdnega gospodarstva Novo mesto v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 1984 so prejele vse temeljne organizacije. Za poslovno proizvodno poročilo je zadolžen vodja TO. Predlagamo, da morebitne predloge ali zahteve, ki se bodo oblikovale na sejah delavskih svetov, posredujete na seji delavskega sveta DO. K 4. točki: Predlog plana poslovanja za leto 1985 so temeljne organizacije prejele, o njem razpravljale in sklepale. Zavzeta stališča naj delegati posredujejo na seji delavskega sveta DO. K 5. točki: Zadnji pravilnik o normah je bil sprejet leta 1970 in je zaradi reorganizacije neveljaven (tozdi, DO) pa tudi vsebinsko ne ustreza sedanjim zahtevam. Normative smo v tem razdobju tekoče spremljali in jih več ali manj dopolnjevali oziroma spreminjali. Uredili smo jih v katalog normativov in so sestavni del pravilnika o normah. Pravilnik bo določal način sprejemanja, spreminjanja, ugotavljanja, analiziranja in druge postopke v zvezi z normativi. Pravilnike sprejemajo delavski sveti tozdov in tokov v enakem besedilu, delavski svet DO pa ugotavlja veljavnost in usklajuje morebitne dodatne predloge. Poudarjeno je, da gre za sprejem pravilnika, na osnovi katerega se sprejemajo in spreminjajo normativi. Pravilnik je bil poslan vsem tokom in tozdom. K 6. točki: Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za skupno delo v ustvarjanju skupnega prihodka se po vsebinski plati ne razlikuje od sporazuma o poslovno-tehnič-nem sodelovanju, ki smo ga podpisali z delovno organizacijo Novoles. Djuro Salaj Krško in GG sodelujeta v vertikalni proizvodnji skupnih proizvodov, ki jih v sporazumu imenujemo s skupnim imenom »celuloza in papir«. Prodaja tega proizvoda je skupni prihodek, v katerem je udeležena tudi delovna organizacija GG z vrednostjo dela in sredstev, katero predstavlja celulozni les iglavcev in listavcev. S tem sporazumom se gozdno gospodarstvo obvezuje: 1. da bo v svojih srednjeročnih in letnih načrtih določalo vrsto, količino kakovost in časovno dobavo celuloznega lesa, 2. da bo izdelalo izračun za celulozni les, na podlagi katerega bomo ugotavljali odnos udeležbe v skupnem prihodku, z upoštevanjem dogovorjenih standardov in normativov (težava je v razmejevanju stalnih stroškov in biološke amortizacije, s katerimi je lahko obremenjen m3 celuluznega lesa), 3. nadalje soglaša, da prejme od vsake pošiljke celuloznega lesa akontacijo v višini dogovorjene cene, znižane za obveznosti in akumulacijo, ob koncu vsakega meseca denarno posojilo za obveznosti in razliko do pripadajočega skupnega prihodka pa po trimesečnem obračunu (pred-jemna cena za celulozni les je znatno nižja od prodajne cene), 4. da bodo potekale dobave lesa redno, v nasprotnem primeru bo obvezno nadoknaditi nastalo škodo, 5. za dobavo, večjo od osnovnih pogodbenih količin, je določena večja udeležba, 6. GG bodo odstopljene devize in delež po m3 celuloznega lesa in 7. zaloga lesa v Krškem finančno bremeni GG. Predlaga se pristop k podpisu tega sporazuma. Samoupravni sporazum sprejemajo temeljne organizacije Gozdarstvo. 22. člen sporazuma določa, da je za izvajanje določil sporazuma pooblaščen skupni poslovni odbor. Člane odbora bo na seji, ki bo pred sejo de- Vlacla LRS je 29. julija 1950 izdala odredbo o razpisu prvih volitev v delavski svet. Po izidu vladne odredbe in v zvezi z navodili o izvedbi volitev v prvi delavski svet je Gozdno gospodarstvo Novo mesto s povprečno 107 zaposlenimi izvolilo v dela vski svet 30 delavcev, direktor pa je bi! stalni nevoljeni član delavskega sveta. Ker so se zemljiške površine Gozdnega gospodarstva Novo mesto raztezale v območja več okrajev, je moral po navodilih dan volitev določiti svet vlade LRS in se je zaradi tega dan volitev premaknil na 15. oktober 1950 (sicer pa je bil po odredbi določen rok za volitve od 20. avgusta do 15. septembra 1950). Volitve so potekale v svečanem vzdušju in so bile povezane s prostovoljnim delom. (G V Poljane — delo pri gradnji destilarne v Obrhu, ostale gozdne uprave in uprava direkcije pa pri gozdnokultur-nih delih). Volišča so bila na vseh gozdnih upravah in na upravi podjetja. Za člane prvega delavskega sveta so bili izvoljeni: Danijel Adamič. Jakob Aleks. Franc Auser, inž. Dušan Butara, Ernest Haler, Anica Kren. Jože Jakše. Malija Kastelic. Franc Kopinč. Alojzij Kralj. inž. Igor Kraut. Pavla Lenarčič. Pepca Ljubi. Janez Mikec. Marija Muhič. Viktor Novina. Miroslav Pekarek. Anton Prosen. Anton Pungerčar. Frančiška Raubar. Franc Sajevic. Jule Smrke. Alojzij Senica. Angela Šuštaršič. Marija Šuštaršič. Janko Vabič. Katica Vranešič. Sonjor Zega. Jožica Žagar in Miha Žerjav. Sedem dni po volitvah. 22. oktobra 1950. so se izvoljeni člani sestali na PRVI SEJI DELAVSKEGA SVETA. Seja je bila v porotni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu, takrat je namreč v Novem mestu primanjkovalo lavskega sveta DO, predlagal strokovni svet, imenovali pa jih bomo na seji delavskega sveta DO. Za podpis sporazuma se pooblasti direktor DO. K 8. točki: a. Nakup gozdne parcele za znesek 1.187.587 din. Tozd Gozdarstvo Novo mesto predlaga nakup gozdne parcele v k. o. Zagorica, št. 611/3, gozd, v izmeri 30830 m2, od Marije Bartelj in solastnikov, Gor. Karteljevo 23. ustreznih prostorov in ni bilo drugega izhoda, kot prositi okrožno sodišče, da je dovolilo uporabiti njihovo dvorano za konstituiranje delavskega sveta. Predsednica sindikalne podružnice. Slava Majcen, je začela prvo zasedanje in predlagala naslednji dnevni red: L otvoritev zasedanja. 2. izvolitev delovnega predsedstva. 3. poročilo o poteku volitev v delavski svet, 4. izvolitev predsednika DS. 5. izvolitev upravnega odbora DS. 6. poročilo direktorja. 7. objava izida volitev. 8. politični referat, 9. slučajnosti. V delovno predsedstvo zasedanja so bili izvoljeni: najstarejši član Miroslav Pekarek kot predsednik. Janko Vabič in Anica Kren kot člana. V volilno komisijo: Ernest Haler. inž. Dušan Butara in Franc Sajevic. v kandidacijsko komisijo pa iz vsake uprave po en član: Janez Mikec. Frančiška Raubar. Alojzij Senica. Atnon Prosen. Malija Kastelic in Sonja Zega. Na predlog kandidacijske komisije so bili izvoljeni: za predsednika delavskega sveta Jule Smrke. v upravni odbor: za predsednika Danijel Adamič, za tajnika Janko Vabič in za člane Viktor Novina. Jakob Aleks. Pavla Lenarčič in Alojzij Kralj: za namestnika predsednika uprflvne-ga odbora Franc Kopinč. tajnika inž. Igor Kraut in za člane namestnike Anton Pungerčar. Katica Vranešič. Franc Auser in Pepca Ljubi. Pripoveduje Jule Smrke: »Ob prevzemu dolžnosti predsednika delavskega sveta sem med drugim poudaril pomembnost in odgovornost tega dogodka, ko prevzemajo podjetje v upravljanje delavci, in izrekel željo, da sc začeto delo naj ne bi končalo v porotni dvorani okrožnega sodišča, temveč naj vsak delavec prevzame delavnost in poštenost za Omenjena parcela se nahaja kot tuj osredek med družbenimi gozdovi kompleksa Hmelj-nik. Zaradi racionalnosti gospodarjenja želimo zaokrožiti ta kompleks gozdne posesti. b. Nakup gozdne parcele za 244.020 din. Tozd Gozdarstvo Črmo-šnjice predlaga nakup gozdne parcele v k. o. Štale, št. 1928 in 1929, obe gozd v izmeri 84 a. Omenjeni parceli se nahajata kot tuj osredek med družbenimi gozdovi kompleksa GGE Črmošnjice. obveznost, ki bo pripeljala do boljšega in srečnejšega življenja nas in bodočih rodov.« Izvoljenemu predsedniku upravnega odbora je direktor podjetja Dušan Mulej izročil gozdarsko kladivo kot simbol gozdnega ključa in smrečico za znamenje bodočega uspešnega gozdnogojitvenega in drugega gozdnega dela. Iz direktorjevega poročila povzemam naslednje podatke o stanju v podjetju: na dan zasedanja delavskega sveta so bili pri podjetju zaposleni naslednji uslužbenci: Dušan Mulej (direktor). Janko Vabič (sekretar), inž. Igor Kraut (šef plana). Anton Petrič (šef komerciale). Stana Loval (šef računovodstva). Oton Adamič (referent za gozdni kataster). Valentin Čarman (šef operative). Jule Smrke (ekonom). Slava Majcen (administratorka). sonja Zega (administratorka). Mimica Šterk (blagajničarkaf, Marija Mahkovec (materialna knjigovod-kinja). Gozdna uprava Črmošnjice: Franc Ausar (upravitelj). Anton Prosen (pomočnik upravitelja). Alojzij Obreza (logar). Jože Kren (logar). Ludvik Vodopivec (logar). Fanika Kraner (administratorka). Gozdna uprava Črnomelj: Karol Ulčnik (upravitelj). Ernest Haler (pomočnik upravitelja). Stanko Jerman (logar). Jože Vranešič (logar). Matija Kastelic (logar) in Francka Grahek (administratorka). Gozdna uprava Novo mesto: Miroslav Pekarek (upravitelj). A vgust Šabjan (pomočnik upra: vitelja). logarji Alojzij Luzar. Janez Mikec. Mihael And-ruščičen. Jože Bukovec in Jernej Lah. O pisarniških uslužbencih ni arhivskih podatkov. Gozdna uprava Poljane: Alojzij Šeni ca (upravitelj), inž. Dušan Butara (pomočnik upravitelja). Franc Kopinč (logar). Alojzij Šuštar (logar). Martin Kranjc (logar) in Magda Bobnar (administrajorka). Gozdna uprava Straža: Danijel Adamič (upravitelj), Franc Pirc (logar). Alojzij Groznik (logar). Jože Rozman (logar). Jože Šercelj (logar), Peregrin Novak (logar). Jože Lenič (logar). Franc Jančar (logar) in Ivanka Oberč (administratorka). Povprečno je bilo zaposlenih 46 uslužbencev in 61 fizičnih delavcev. ki so bili po večini dninarji. Gozdno gospodarstvo Novo mesto je takrat spadalo pod ministrstvo za gozdarstvo LRS. njegova naloga pa je bila pogozdovanje. vzgoja, nega. urejanje in varstvo gozdov, od-kazovanje lesa na panju v državnih ‘gozdovih in izkoriščanje postranskih gozdnih proizvodov. Izkoriščanje je bilo prepuščeno LIP (lesnoindustrijskim podjetjem). Leta 1950je bilo po posameznih gozdnih upravah odkazano lesa (v bruto masi): Črmošnjice 71.102m'. Črnomelj 23.209. Novo mesto 18.111 m\ Poljane 12L159 m\ Straža 59.513 m\ skupaj GG Novo mesto 239.094 m\ od lega 49 odstotkov iglavcev. Ves les je. razen malenkostne količine, posekat LIP Novo mesto. Pogozdenih je bilo 88 ha novih in starih sečišč. očiščenih pa 405 ha naravnega mladja in kultur. Za pogozdovanje je bilo porabljenih 228.000 sadik, od tega 171 tisoč smreke. 28.5 črnega bora. K) tisoč robinije. 5 tisoč jelke. 8 tisoč javorja in 5 tisoč črne jelše. Za varstvo gozdov je bilo posekanih 2.400 okuženih dreves. položeno 940 lovnih dreves in pospravljenih 1320 dreves, ki jih je podrl veter. Pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto je bilo takrat 20 drevesnic s skupno obdelovalno površino 4564 m1. Leta 1949 je ministrstvo za gozdarstvo LRS naložilo gozdnemu gospodarstvu nalog, da zgradi destilarno za pridobivanje eteričnih olj. ki je po izgradnji 1950 več let uspešno obratovala. Podjetje se je ukvarjalo tudi s proizvodnjo in prodajo postranskih gozdnih proizvodov, kot so bile leskove palice, prekle in hmeljevke. V okviru petih gozdnih uprav je bilo 22.005 ha družbenih gozdov. JULE SMRKE 35-letnica delavskega sveta GG Novo mesto Manjše okvare popravi traktorist Tone Turk kar sam. Slavko Šuštar pri podžagovanju ii \ i ■ \ 1 v S jSHHSHK 1 *{ V1, 'JBBfc j, ' * Kaj delajo v Soteski ? V oddelku 9 a_ (Soteska) so med pripravo tal počivali Ferdinand Papež, Janez Štrumbelj (ml.), Rafael Fink in Slavko Koncilja. Tudi sekači (odd. 15 d) jjogozdujejo. Na sliki so Rojan Škrjanc, Alojz Zaletel, Dominik Štraus in Franc Župevc. S Timberjackom spravlja les izkušeni Dane Povše. (odd. 15 d). Minerska skupina Jože Koncilja ter Jože in Franc Vidmar. Kaj delajo v Soteski ? Brata Dominik in Jože Štraus zadovoljna po opravljenem delu (priprava tal). Viktor Novak pri spravilu lesa s kobilo, ki ji dela družbo žrebiček. Je spravilo s konji zagotovljeno tudi v prihodnje? Vinko Dujič je že več let nepogrešljiv pri zlaganju drv. (odd. 13 b) Strojnik Dane Povše in revirni vodja Franc Čibej se posvetujeta. J*® K* \ Jože Koncilja in Franc Vidmar pri pripravi vlak Varnost pri delu Mednarodna organizacija za delo (ILO) je objavila zanimive in žalostne podatke o poškodbah na delu. Vsake tri minute umre na svetu en delavec zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Vsako sekundo pa se na delu ponesrečijo štirje delavci. V enem samem tednu je število ponesrečenih večje od števila prebivalcev Pariza. Medtem ko so industrijske dežele uspele znižati število nesreč, je število teh v deželah v razvoju nekajkrat večje. Med najnevarnejšimi dejavnostmi je rudarstvo, kjer je nesreč 5- do 8-krat več kot v industriji. Število nesreč na 1000 delavcev je v manjših podjetjih (to so ugotovili v ZR Nemčiji) večje kot pa v velikih podjetjih. Tista z do 200 delavcev imajo 130 nesreč pri delu na 1000 delavcev, večja podjetja pa 93. Veliko nevarnost predstavlja uporaba novih kemikalij (na leto jih je blizu tisoč), kajti za ugotovitev njihove morebitne strupenosti je potreben daljši čas (do 80 let). Veliko je nesreč v deželah v razvoju. Ker je polovica zaposlenih v kmetijstvu, je v tej panogi na leto v nesrečah 33.000 smrtnih žrtev in osem milijonov poškodb (v številkah ni vključena Kitajska). Najčešče je bil vzrok nesreč neprimerno ravnanje s traktorji brez zaščitne kabine. Tudi poklicne bolezni so v deželah v razvoju številnejše. Z raziskavo v neki azijski deželi so ugotovili, da kar 40 odstotkov tistih, ki zaprašuje-jo s pesticidi, kaže znake zastrupitve. Veliko nevarnost za zdravje rudarjev pa predstavlja vrtanje na pogon s stisnjenim zrakom, če niso dobro urejene prezračevalne naprave. Naravne katastrofe niso vedno naravne. Za njimi je človek, ki je z neprimernim izkoriščanjem zemlje, s pretirano pašo ali krčenjem gozdov uničil sposobnost tal, da up-ijajo in skladiščijo vodo. Posledice so ponekod poplave, drugje uničujoče suše. Tako prevladuje mnenje, daje iztrebljanje gozdov povzročilo sušo v deželah od Sahare, od vzhoda do zahoda Afrike. 95 odstotkov — 5 minut pred dvanajsto Slovenski akademiki, ki jih skrbi naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, so ugotovili, da je bilo samo temu področju lani posvečenih kar 370 pisanih sporočil (člankov, razprav, knjig). Toda vse kaže, da so opozorila in ugotovitve dosedaj premalo zalegla. Ob ugotovitvi, daje na Krasu kar 95 odstotkov vseh voda onesnaženih, ne moremo dvomiti, da je to opozorilo — pet minut pred dvanajsto — še kako vredno upoštevanja! Valentin Murn je pripravljen za spravilo lesa. (odd. 8 a) Zatiranje podlubnikov s pomočjo sodobnih biotehniških metod Ker hndanski preparati (ksilolin, dendrolin), kijih uporabljamo pri zatiranju podlubnikov (škropljenje), obremenjujejo okolje s strupi, že dolgo iščemo, kako bi se dokopali do'bolj čistih metod za zatiranje žuželk. Sad teh teženj je sintetični populacijski fermon PHERO-PRAX, ki privablja lubadarja (IPS typographus). Uporaben je tako v gozdu kot na skladiščih lesa. Fermon učinkovito in nepretrgoma privablja samčke in samičke. Mošnja pheropraxa deluje 6—8 tednov. Povprečna vabil-na razdalja je 100 m, menja pa se od lokacije do lokacije, ker je odvisna od trenutne moči . vetra, smeri vetra, od gostote naleta, nadmorske višine, zemljepisne lege, sestojne zgradbe itd. S pheropraxsom privabljamo in lovimo lubadarja (knaverja) v lovne pasti ali pa ga privabljamo na lovna drevesa (lovna debla ali deli debel). V uporabi je več vrst lovnih pasti, prevladujejo pa cevne, cilindrične in vežaste. Cevna past se sestoji iz 1 —1,5 m dolge plastične cevi O 12—20 cm, ki je na spodnji strani opremljena z lijakom (reducirni člen), pod katerim je pričvrščena posoda z vodo, ki ji je primešan detergent. Če je cev na zunanji strani gladka, je treba nanjo nalepiti oblogo iz umetne gobe (podobni morski gobi), ki služi priletelim hroščem v oporo. Skozi oblogo in plastično cev so v šahovskem razporedu izvrtane luknjice O 3,5 mm. Cevna plast je nameščena na kol 0,5 m od tal. Vabo nameščamo v lovno past v času najmočnejšega rojenja (marec, april) tako, da obvisi v cevki na polovici višine pasti. Notranjost pasti zavarujemo pred padavinami tako, da zgornjo odprtino prikrijemo s polivinilno vrečko. Z obnavljanjem pheropraxa je omogočeno neprekinjeno uničevanje lubadarja ves čas njegove aktivnosti (marec— september). Fermon preneha delovati po 6—8 tednih in gaje potrebno po preteku te dobe (7 tednov) zamenjati oziroma dodati novo mošnjo. Tako lahko ulovimo tudi hrošče druge generacije. V delovni organizaciji smo kupili 10 pasti in 20 preparatov, da bi preverili učinko- Skica cevaste lovne pasti vitc^t priprave. Letos jih bomo preizkusili v različnih okoljih. Od njihove učinkovitosti bo odvisna nadaljnja uporaba v vsakdanji praksi. STANE ŽUNIČ, dipl. inž. gozd. DOLENJSKI GOZDAR Zahvala V svojem in v imenu svojega očeta se lepo zahvaljujem vodji tozda Transport in gradnje inženirju Danilu Kuretu in vsem sodelavcem za izkazano sožalje, za venec ter za udeležbo na pogrebu moje mame Milke vv Posavskih Podgancih pri Županji! Jožo Gavranovič Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (SPIZ) je po nadzorstveni pravici terjala od vseh gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, da jim pošljemo podatke o številu delavcev, ki so bili v letu 1984 zaposleni na delih in nalogah s povečano zavarovalno dobo in o vplačanih prispevkih zanje. Poleg tega pa so zahtevali, da jim sporočimo, kako smo v preteklem letu izvajali naloge s področja varstva pri delu in kaj smo storili za izboljšanje delovnih razmer na takih delih in nalogah. Zagotavljanje varnega dela. Delovne organizacije, ki imajo v okviru svoje dejavnosti tudi dela in naloge, za katere je priznana zavarovalna doba s povečanjem, morajo vseskozi stremeti za tem, da bi z ustreznimi preventivnimi varnostnimi ukrepi in z izboljševanjem delovnih razmer na takih delih zmanjševale ali odpravljale (negativne) dejavnike dela, ki so terjali priznanje povečane zavarovalne dobe. Končni cilj takih prizadevanj pa je, da bi potrebo po priznanju beneficirane delovne dobe sčasoma kot nepotrebno ukinili. Skratka, skupni cilj naše družbe in njenih delovnih ljudi je zagotavljanje takega varnega in zdravega načina dela in življenja, ki človeku omogoča doseči polno delovno dobo brez nevarnosti, da bi moral biti zaradi poklicnih škodljivosti predčasno, invalidsko upokojen. Ob tem pa sme biti priznavanje beneficirane delovne dobe le izjemen in začasen ukrep, ki pride v poštev le tedaj, kadar z vsemi možnimi varnostnimi ukrepi in z izboljševanjem delovnih razmer ni mogoče v zadostni meri odpraviti poklicnih škodljivosti, ki terjajo predčasne, invalidske upokojitve. Na podlagi podatkov naših TO gozdarstva smo SPIZ sporočili podatke o številu delavcev, ki so bili v letu 1984 zaposleni na delih in nalogah s povečano zavarovalno dobo in o vplačanih prispevkih zanje, in sicer za vsako temeljno organizacijo posebej. O izvajanju nalog s področja varstva pri delu in o izboljševanju delovnih razmer v letu 1984 pa smo poročali za vso DO. Ker so nekateri podatki in ugotovitve iz tega poročila zanimivi tudi za širši krog bralcev našega glasila, jih v nekoliko prirejeni obliki objavljamo. Za 186 delavcev plačali 4,4 milijone din. V letu 1984 je pri naših TO gozdarstva delalo na delih s povečano zavarovalno dobo skupaj 186 gozdnih delavcev —sekačev, zanje pa smo SPIZ vplačali prispevek v skupnem znesku 4,430.615 din. Med preverjanjem teh podatkov smo ugotovili, da je naše računovodstvo na podlagi navodil SPIZ in na podlagi podatkov TO že od 1975 leta dalje vsak mesec sproti odvajalo prispevke za beneficirano delovno dobo za vse delavce, ki so v tekočem mesecu izpolnili pogoj za benefikacijo (delali v sečnji). Pri tem pa smo tudi ugotovili, da ob koncu leta precej delavcev, za katere je bil mesečno obračunan in odveden prispevek za benefikacijo, dejansko ne dosež’ pogojev za benefikacijo, kei niso vsaj 80% od dejanskega delovnega časa v koledarskem letu opravljali dela, na katerih se šteje delovna doba s povečanjem (na sečnji so delali npr. le od enega do nekaj mesecev v letu). Ker ob koncu leta nikoli ni bil opravljen poračun z računovodstvom SPIZ, smo dejansko vse od 1975. leta dalje trpeli tudi takšne, nepotrebne dajatve. Sedaj nameravamo ugotoviti opravičene dajatve ter zahtevati od SPIZ vrnitev neopravičljivih dajatev za benefikacije, ki jih dejansko ne bo. Sicer pa menimo, da bi bilo bolj primerno obračunavati prispevke ob koncu leta za tekoče leto, torej tedaj, ko je mogoče nedvomno ugotoviti, kateri sekači so izpolnili pogoje za benefikacijo. Zaradi opisanih razlogov število prikazanih delavcev, za Delovodja Franc Štraus je vedno pri delavcih v proizvodnji. katere so naše TO odvajale prispevke za beneficirano delovno dobo, še zdaleč ni enako številu delavcev, ki jim bo benefikacija tudi dejansko priznana. Tako smo npr. ugotovili, da pri TOK »Gozdarstvo« Črnomelj od 12 delavcev le dva izpolnjujeta pogoje za benefikacijo (po 10 mesecev dela v sečnji), ostali pa so delali v sečnji samo od 1 do 7 mesecev v letu. Izboljšanje delovnih in življenjskih razmer. Glede izpolnjevanja obveznosti do uveljavljanja ukrepov s področja varstva pri delu in izboljševanja delovnih razmer na beneficiranih delih smo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sporočili naslednje. Ne glede na posebej zahtevana ukrepanja za zmanjševanje oz. odpravljanje nevarnih ali škodljivih dejavnikov, ki nastopajo pri delu sekačev in so terjali priznanje beneficirane delovne dobe, se naša DO že od 1962. leta dale- organizirano trudi za nenehno zboljSevanje delovnih in življenjskih razmer gozdnih delavcev in še posebej sekačev (ustanovitev referata, oz. pozneje službe za varstvo pri delu). Tovrstna prizadevanja so tudi v okviru celotnega gozdarstva Slovenije že dolga leta dokaj enotna in celovito zastavljena, k čemer veliko pripomoreta s svojim zelo prizadevnim delovanjem odbor za varstvo pri delu, ki deluje pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije že nad 20 let, in komisija za družbeni standard gozdnih delavcev pri republiškem odboru sindikata delavcev gozdarstva in lesne industrije. Za delovanje na področju varstva pri delu v gozdarstvu V Alojz Fifolt zapenja tovor za Timberjack (odd. 15 d Soteska). in še posebej sekačev je že dolgo značilno, da ni kampanjsko, temveč gre za uveljavljanje široko zastavljenih, pretežno stalnih, preventivnih nalog, ki niso omejene z leti. Zaradi tega je smotrno, da jih prikažemo celovito, čeprav v nekoliko grobih obrisih: — Zdravstvena selekcija pred zaposlitvijo na prvih posebnih zdravstvenih pregledih pri dispanzerju za medicino dela v Novem mestu. — Organiziranje obveznih posebnih obdobnih zdravstvenih pregledov vsake tri leta po verificiranem programu pregledov za sekače, ki gaje sestavil prof. dr. Sušnik v Ljubljani 1980. leta. Specialist medicine dela lahko na takem pregledu odredi za posameznike kontrolne preglede v krajših rokih (pol leta, eno leto). Preglede prav tako opravlja dispanzer za medicino dela v Novem mestu. Na lastno željo gredo lahko posamezniki na tak, brezplačen pregled tudi v času med dvema organiziranima pregledoma. — V okviru vseh vrst strokovnih izobraževanj za delo v sečnji velja posebna pozornost obvladovanju varne in zdrave tehnike dela, s posebnim poudarkom na preprečevanju poklicnega obolevanja zaradi škodljivega tresenja in hrupa motornih žag. Ob strokovnih izobraževanjih za varno delo potekajo tudi varnostno vzgojna prizadevanja. — Nabavljamo motorne žage, ki so ergonomsko najbolj primerne za poklicne delo, kar redno ugotavlja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani (dr. Lipoglavšek). Za poklicne motorne žage in delo z njimi obstaja že nekaj let jugoslovanski standard. V Sloveniji smo si zastavili glede uporabe poklicnih motornih žag celo nekatere strožje kriterije od kriterijev, ki jih predpisuje JUS. — Imamo lasten servis motornih žag, ki skrbi za popravila in vzdrževanja, ki so v njegovi domeni. Poleg tega imamo v gozdarstvu Slovenije izdelano in od republiškega inšpektorata dela potrjeno metodologijo kontrolnih pregledov motornih žag v okviru DO. S tem ukrepom so podane možnosti za učinkovit nadzor nad preventivnim vzdrževanjem in popravili motornih žag ter izločevanjem dotrajanih iz uporabe. BOGOMIR ŠPILETIČ, vam. inž. (nadaljevanje prihodnjič) Tonetu Hočevarju v slovo Jože Grandovec s pravilnim brušenjem povečuje učinek in zmanjšuje proizvodne stroške. Danes sem pa veliko napravil Ko se je v soboto, 23. marca, zjutraj kot blisk razširila žalostna vest, da je Tone sredi dela mnogo prezgodaj omahnil v smrt, smo onemeli. Nismo mogli verjeti, da je to resnica. Po prvih dvomih smo, žal, morali dojeti, da mu je kruta sila narave pretrgala nit življanja. »Ali je to mogoče?« smo se spraševali? Zdi se, kot da bi vihar porušil mogočno drevo, ki je desetletja kljubovalo naravnim silam. Kruta resnica je razblinila vse dvome in ko smo se za vedno poslavljali od Toneta, so nam solze rosile oči in glas nam je zastajal v grlu. Le zakaj je moral tako zgodaj zapustiti svoje slikovito Podgorje in prelepe dolenjske gozdove, ki jih je tako srčno ljubil? Njegova življenjska pot je bila ves čas tesno povezana z naravo. Ko je pred dobrimi 51 leti prijokal na svet v številni revni kmečki družini na obronkih Gorjancev, so mu rojenice zapisale, da bo vedno zna!prisluhniti skrivnostnim utripom narave. In tako se je tudi zgodilo. Ko je odraščal, so bdi težki časi. Pomanjkanje in vojna vihra mu nista prizanesli. Toda kljub vsem težavam je bil na paši in košnji na prelepih gorjanskih košenicah presrečen človek, ker je znal prisluhniti večni simfoniji narave. Navezanost na naravo, zlasti pa na gozdove, mu je bila v življenju trdno začrtana smer h končnemu cilju. Tako je po končani osnovni šoli v Stopičah in gimnaziji v Novem mestu vztrajal pri študiju gozdarstva na ljubljanski univerzi. Čeprav je mora! zaradi pomanjkanja študij večkrat prekiniti in se zaposliti, da si je zaslužil za preživljanje, je končno leta 1964 postal diplomirani inženir gozdarstva in prišel v službo h Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Njegova vztrajnost pri premagovanju težkih življenjskih razmer je pomenila ponoven dokaz njegove navezanosti do gozdov in gozdarstva. Začel je kot urejevalec gozdov in kmalu postal vodja službe za urejanje gozdov, kjer je vztrajal do zadnjega diha. Lahko rečemo, da ga ni bilo kotička v dolenjskih gozdovih, kamor ne bi stopila njegova noga. Hodil je po gozdovih, meri! drevje, računal lesne zaloge in prirastke, izdeloval ureditvene načrte in uspešno vodi! službo za urejanje gozdov. Vedno je bi! poln načrtov, kar se je zlasti pokazalo pri sestavljanju območnih gozdnogospodarskih načrtov za desetletji 1971—80 in 1981—90. Njegovo delo pa seveda ni bilo samo suhoparno premetavanje številk, ampak še mnogo več. Kot ljubitelj narave je znal svoje izkušnje prenašati na mlajše. V številnih predavanjih v šolah je znal z živo besedo mladini oristati vsestranski pomen gozdov. Na vsakem koraku se je boril za ohranitev gozda, ki je najbolj pristno človekovo naravno okolje. Zato ni čudno, da je bil vselej ogorčen, kadar je kdorkoli skušal z nepremišljenimi posegi uničiti gozdove ali pa jih kakorkoli poškodovati. Pri svojem delu nikdar ni bi! zaprt v ozko strokovno področje. Naloge, ki jih je imel v samo-pravnih organih, sindikatu ter ditu gozdarstva, je vedno opravljal zavzeto in s prirojeno človeško toplino, prežeto s pristnim življenjskim humorjem. Vsi smo ga poznali kot vedno nasmejanega. Kolikokrat nam je pripovedoval zgodbe iz življenja svojih šegavih Podgorcev. Vneto smo ga poslušali in se pri tem od srca nasmejali. Vse je zna! tako lepo povedati, kot da bi človek poslušal Trdinove bajke in povesti o Gorjancih. V njegovi družbi je bilo vedno nadvse prijetno in ure so minevale kot minute. Zaradi vsega tega je slovo še toliko bolj boleče. Po Tonetovem odhodu je nastala v' naših vrstah velika vrzel, ki jo bomo težko zapolnili. Njegovo plemenitojilelo je ostalo nedokončano. V imenu sodelavcev pa obljubljam, da ga bomo nadaljevali po njegovih zamislih, zlasti kar zadeva varstva človekovega naravnega okolja. Tonetovo slovo pomeni nenadomestljivo izgubo za družino in nabližje. Zato v imenu delavcev Gozdnega gospodarstva Novo mesto izrekam njegovim najbljižjim iskreno, globoko sožalje, Tonetu pa naj bo lahka dolenjska zemljica, ki jo je tako neizmerno ljubil! Jože Petrič, dipl. inž. Najbrž ste že kdaj ob zaključku dneva samemu sebi ali pa celo pred drugimi izrekli naslovne besede in si zadovoljno pomeli roke. Obenem pa vas je prevzel blažen občutek zadovoljstva in sreče, da niste kar tako in zastonj na tem ljubem svetu. Različni ljudje rzlično hitro dobijo te občutke, kot je različen tudi dosežek, zaradi katerega naj bi se tako počutili. Poznam nekoga, ki v službi dolgčas prodaja, ko pa pride domov, ga čaka na mizi kosilo. Žena,-ki se je dopoldan doma ubadala s tremi otroki, pospravljala po hiši, delala na vrtu in potem še skuhala kosilo, se suče okrog njega kot okoli malega boga. Ko gospodar prebere časopis, še malce zadremlje na klopi in potem hajdi v gostilno. On je tisti dan svoje naredil in ima pravico do tega. Naj se ve, kdo prinese domov denar. Drugi spet je osem ur v službi zapenjal in vlačil s traktorjem hlode k cesti. Komaj je čakal, da se je vrnil z dela domov. Hitro je vzel svoj trak tor in plug iter šel orat. Sele tik pod nočjo, ko se je zadovoljen zazrl na sveže zaorano njivo, ga je prevzel občutek, da je ta dan nekaj napravil. Kaj bi delo v službi! To je vsak dan in se mora opraviti ter nič ne šteje ne za ženo in še manj v očeh sosedov. Nekoč sem se zaradi celodnevne hoje po gozdu utrujen vrnil do avta ob cesti. Med vožnjo domov sem v mislih preletel, kaj sem opravil in kje vse bil. Ko sem upošteval še svojo nadpovprečno težo in visok krvni pritisk, me je takoj obšel že prej omenjeni občutek. »Danes sem pa hodil prav po vrhovih Roga,« sem pozno popoldan rekel ženi in zaman pogledoval na prazno mizo in mrzli štedilnik. »Nikar ne tarnaj, tudi jaz sem bila v službi. Malo pred teboj sem prišla iz celodnevne šole,« se je odrezala moja soproga, »tovarišica«. Blažen občutek o uspelem dnevu je takoj izginil kot kafra. Hitro sem se pobral na vrt škropit sadno drevje. Nedolgo tega sem potrjeval cel kup prispelih računov. Zdelo se mi je, da je bilo tokrat neverjetno veliko pomot, pretirano velikih cen in drugih postavk. Kaj vse ne poskusijo nekateri za večji dohodek. Pričeli smo telefonirati okoli in pisati reklamacije. Iz radovednosti sem seštel, za kakšen znesek mi je uspelo znižali stroške. Tega je bilo kar za 12 starih milijonov. Takoj se mi je dvignila samozavest in tisto popoldne sem hodil po pisarnah kot pav. Malo pred zaključkom delovnega časa isti dan pa pridrvi skozi vrata moje tozdovske pisarne z zajetnim kupom ciklostiranega papirja pod pazduho naš komercialni iz direkcije. »Tu imaš nove cenike, takoj 'skliči vaš delavski svet,« mi zadihano reče. » Vse dopoldne, takoj ko smo izvedeli za možnost podražitve, smo računali odstotke in nove cene. Saj veš, da imamo z nekaterimi sortimenti izgubo. Ce nam to sedaj do roka uspe, smo pridobili najmanj staro milijardo.« Zadovoljno si je obrisal potno čelo in odbrzel naprej, v drug tozd. Spomnil sem se svojih 12 milijončkov. Kaj bi to v primerjavi z milijardo! Takoj se mi je povesil nos. Se in še bi vam lahko pripovedoval o primerih iz svoje službe, toda to ne bi bilo preveč pametno. Pravijo, da je težko biti prerok doma. Zato je vse to bil le uvod v dve zgodbi na isto temo, ki ju bom povedal sedaj. Pred dobrim letom in pol me je pričelo zoprno boleti v križu in bolečina se je kmalu preselila v kolk in po nogi navzdol. Nisem mogel ne sedeti in ne ležati. No, saj poznate takšne primere. Prišepal sem k zdravnici in dobil napotnico za slikanje hrbtenice. % Takoj drugi dan sem oblekel sveže perilo in odšel v bolnišnico. Toda dobro sem se uštel. Le vpisali so me. Dobil sem tudi listek z navedbo ure, kdaj naj se čez dva meseca in pol zglasim zares. Tolažil sem se, da je pač že najbrž toliko podobnih revežev pred menoj in vdano trpel naprej... Negovani bukovi sestoji so cilj dobrega gospodarjenja V nekaterih kmečkih gozdovih je nega zamujena (Soteska). Končno je prišel tudi tisti dan. Za vsak primer sem že uro pred določenim časom prijel za kljuko čakalnice. Pričakoval sem veliko gnečo in direndaj kot v čebelnjaku. Toda čakalnica je bila prazna. Le en mož mojih let je sedel notri. »Kaj ni nikogar?« rečem skoraj razočarano. »Morda pa ne delajo?« »Delajo, delajo,« odvrne oni. »Najbrž čakajo, da se nas bo kaj več nabralo. Jaz sem naročen šele za ob enajsti uri.« »Jaz pa za ob desetih.« In še zagodrnjam: »Le zakaj smo potem sploh morali čakati dobra dva meseca?« Čez pol ure se vrata odpro in visoka prikupna svetlolaska zgodnjih srednjih let povpraša, kdo je na vrsti. Ker sem bil naročen prej, imam prednost in vstopim. »Kar slecite se in počakajte v kabini,« mi reče blondinka. Čepel sem v majhnem prostorčku med dvoje vrati in razume-vanjoče čakal. Nehote, ker drugega dela nimam, prisluhnem in slišim kako tista »moja« reče sodelavki: »Obupno, ti rečem, obupno. Ta je danes že osmi.« Kar nerodno mi je, ker bom povzročil tej simpatični ženski toliko naporov. Kmalu lahko vstopim. V leže m se na nekakšno kovinsko mizo, sestra pa me prav namesti. Pod mano vstavi kaseto, gre v sosednji prostor in obrne stikalo. To se ponovi še dvakrat. Potem je dolgo ni več nazaj. Jaz sem pa še kar ležal in čakal. Zdaj zdaj se bodo pričele »kozje molitvice«. Ko so mi končno le povedali, da sem že opravil, odidem ves razdvojen. Najbrž je že kje drugje ozko grlo. Morda ni bilo filmov, da je ta zadeva toliko časa trajala. Še bolj pa me motijo tiste izrečene besede: »Ta je danes /že osmi.« Kmalu po tem smo si gozdarji na Novolesu ogledali proizvod- njo. Tak obisk je vedno zanimiv iz strokovnih in drugih vidikov. Spoznaš proizvodni postopek in če si okoličan, na vsakem koraku srečaš za stroji znanca, soseda ali vaščana. Ženske za velikimi kupi polizdelkov streljajo z očmi na mimoidoče. Zunaj je bil tisti dan strupen mraz, pa nekdo od naših reče: »Tem pa je tu pod streho kar prijetno.« Vsi se v mislih spomnimo naših delavcev, ki jih zdaj najbrž kar pošteno zebe v prste. Drugi še doda: »Pa tudi na deževne dneve tile najbrž niso doma.« Kot vedno sem se tudi tokrat z zanimanjem ustavil pri luščil-ki parjene bukovine. Vpeti hlod se vrti, nož reže in furnirski trak se zavija na boben. Pri stroju zaposleni tekajo in lovijo posamezne kose. Potem se naviti furnir spet odvija in hiti po tekočem traku naprej. Mojo in tudi pozornost drugih zbudi delavka, ki z nekakšnim rezilom ali škarjami izsekava iz furnirja poškodbe in trak razrezuje na posamezne kose. Nepremično zre v hitro premikajoči se furnir in pritiska na sprožilec, da ropota, kot bi spuščala rafale. Res ima dobre reflekse. Le drobec, sekunda prehitro ali prepozno, in vse bi bilo narobe. Se ozreti se nima časa ali za hip pomisliti na kaj drugega. Takoj nam je jasno, da je od nje precej odvisno, kakšen bo izkoristek. Nekdo od naših spet pripomni: »Stroj in tekoči trak, to ti je prava pokora. Ne moreš oditi prej domov, skočiti vmes na kavico, na klepet s sosedo ali si prižgati cigareto.« Globoko sem se zamisli. Pa menda ni takole vseh osem ur. Najbrž tudi tu kdaj pride do zastoja, se kaj pokvari ali vsaj zmanjka hlodovine. Toda ta dan je trak neusmiljeno tekel. Kdo ve, kaj čuti tista ženska ob koncu delovnika? SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž. Po gamsovi poti... Se v popolni temi tipaje dosežem nahrbtnik in privezane gojzarice na njem. Urin kazalec kaže nekaj minut čez tri. Torej šem vstal dovolj zarana. V tem trenutku niti ne premišljujem, kakšno sem ime! ležišče in če se m se odpočit. Spal tako in tako nisem od bojazni, da bi ne padel s postelje, le od časa do časa sem malo zakinkal. Ležal sem namreč na stranici skupnega ležišča, kjer so mi odstopili prostor prijazni ljubljanski planinci. Mimo in prek spečih teles se splazim s podstrešja. Obujem se šele zunaj, na pragu koče. Premišljam, v katero smer naj krenem, da bom na načrtovani poti. Od koče napravim nekaj korakov, pa ne najdem markacije. »Nak, tako ne bo šlo!« ugotovim. »Moram se vrniti h koči in počakati na boljšo vidljivost.« Planinci v nabito polni koči še vedno spijo in počivajo. Ne- (Nadaljevanje na 44. strani) (Nadaljevanje s 43. strani) kateri tudi na tleh v vežici. »Mogoče pa nisem samo jaz imel tako slabega ležišča?« si mislim. V tem premišljevanju se_ noč naglo umika novemu dnevu, tako da lahko opazim prvo markacijo. ob njej pa puščico z napisom Razor. Turo zastavim z zmerno hitrostjo, oddihe delam kratke. Tako se še kar hitro vzpenjam proti sedlu, ki ga pravkar začenjajo božati prvi sončni žarki. Tu odložim nahrbtnik. S seboj vzamem le daljnogled, fotoaparat in dnevnik slovenske planinske transverzale. Tako olajšanega me kar samo nese proti vrhu. Obzorje je čedalje širše, mir pa tak. da slišim le svojo hojo. Naenkrat nekaj deset metrov vzporedno z mano zaslišim čudne, tope glasove, vmes pa bolj razločno pokanje padajočega drobnejšega kamenja. Ozrem se in dih mi zastane! Čudovit gams se poganja s sosednjega roba navzdol. Zgrožen pomislim: »Zdaj. zdaj se bo uboga žival raztreščila v pečini.« Strah je bil odveč! Domačin visokih gora se še vedno poganja navzdol v elegantnih skokih, trdno pristane na melišču, se za hip ponosno, skoraj izzivalno obrne proti meni. nato pa oddirja naprej za drugi greben. Prizor me tako prevzame, da se hipoma počutim kot nebogljeno bitje, ki lazi po tujem domovanju. V tem trenutku tudi ni bilo časa misliti, da bi prizor fotografiral. Sicer pa tako in tako ne bi mogel posneli tega čudovitega gibanja prekrasne živali. Pod močnim vtisom pravkar doživetega se povzpnem na prvi vrh današnje ture. Tu se čisto sam napajam z lepotami, ki mi jih radodrano ponuja okoliška narava. Nekaj teh lepot skušam spraviti tudi na diapozitive, zavedajoč se. da bodo posnetki le delček tega. kar v tem trenutku lahko vidim. Čas. naš večni spremljevalec, me dobesedno zrine z vrha čudo-ite gore. Začnem sestopati proti sedlu, obenem z vsakim korakom povečujem ceno gamsu, o katerem ni več ne duha ne sluha. Tu na sedlu, si privoščim zajtrk. Medtem se proti meni povzpenjajo nekateri planinci, s katerimi sem prenočil v koči. Zatopljeni so vsak v svoje misli in načrte. Po kratkem oddihu se razidemo z običajnim pozdravom: nasvidenje in srečno. Moja pot se prevesi v drugo dolino: senčna je. ponekod še vlažna od topečega se snega, skritega med globoke špranje. Mestoma je potrebna skrajna previdnost, zato se mi zdi. da le počasi napredujem, pa še veliko bom izgubi! na višini, predno se bom lahko povzpel■ na naslednjega lepotca naših osrednjih gora. Na misel mi pride tudi zgodovina te poti. na kateri se je kmalu po otvoritvi smrtno ponesrečil znani planinec, ko mu je zdrsnilo na poledeneli skali. Znajdem se na najnižji točki — pri čudovitem studencu. Od tu pa spet navzgor! Na varnem mestu si privoščim malo počitka in razgleda na dosedaj najtežji de! poti. Med ogledovanjem okolice opazim v neposredni bližini čudovito planiko. Vzpnem se proti njej in že iztegnem roko. hkrati se srečam z njenim prestrašenim. žalostnim pogledom. Ni dvoma, prosi me. naj ji Republiški odbor sindikata lesne industrije in gozdarstva je priredil 23. marca 1985 tradicionalno republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev na Rogli. Tekmovanje je organiziralo Gozdno gospodarstvo Maribor. Gozdno gospodarstvo Novo mesto je izbiralo tekmovalce po rezultatih »Zelenko-vega memoriala«, ki je bil februarja na Gačah. Republiškega tekmovanja se je udeležilo osem tekmovalcev. Na Roglo smo odšli že dva dni pred tekmo, da bi se čimbolj pripravili, ker so bile razmere za smučanje v letošnji zimi zelo slabe. Rogla nas je pričakala z novo snežno odejo in z ostrim mrazom kljub koledarski pomladi. Lepo vreme je bilo le še do jutra, nato pa smo bili do dneva tekmovanja večkrat mokri, ker je neprenehoma deževalo in snežilo ter pihalo. Na območju smučišč in hotela se prepletajo različni zračni tokovi, zato je večkrat slabo vreme z obilico padavin, vetra ter megle. prizanesem in jo pustim, da živi v svojem okolju, nato povesi pogled... Osramočenemu v dno duše mi roka omahne! Z občutkom krivde se obrnem, pograbim nahrbtnik in se poženem navzgor v steno, na sebi pa še dolgo čutim hvaležen pogled kraljice rož naših gora! Visoko pod vrhom srečam planince iz nasprotne strani. Kako različni so! Samohodci, pa po dva in več skupaj, tudi z majhnimi, na vrv navezanimi otroki. Dva sta še posebej zanimiva. Srečam ju na strmem snežnem plazu. »Buon giorno.« »Dober dan.« jima odgovorim. »Kakšna je nadaljnja pot?« se Na dan tekmovanja seje zjasnilo in tako smo lahko prvič, odkar smo bili na Rogli, občudovali prostrana smučišča ter^ gozdove. Nastopilo je več kot 430 tekmovalcev in tekmovalk v veleslalomu in tekih. Nastopali so v štirih kategorijah v vsaki panogi. Veselje je bilo kratkotrajno, ker so se vlečnice ustavile, komaj smo dobro prispeli na smučišče. Na start smo šli peš in se kar primerno utrudili, kajti hoja s pancerji in težkimi smučmi je vse prej kot lahka. V dobri uri in pol smo se na dveh prograh zvrstili vsi tekmovalci. Rezultati veleslaloma so naslednji: I. kategorija 1. Viki Koželj — Elan Begunje 40,71 sek. 32. Robert Vogrinec — GG Novo mesto 48,06 sek. 37. Borut Pavlič — GG Novo mesto 51,53 sek. Prijavljenih 56 tekmovalcev, uvrščenih 42. II. kategorija 1. Milan Rozman — GG Kranj 38,50 sek. zanimata. »Ja. kar zahtevna je.« sem važen. Ko pa ju pobliže pogledam, ugotovim, da sta vsa prestrašena in da jima gre kar malo na jok. »Sicer pa sta obula bolj za v kuhinjo ko4 za v gore.« mi uide. Nosila sta nizke športne copate. Skesano priznata. da sta podcenila-naše gore. V hipu mi zrasle nacionalni ponos. »Naj le okusila malo strahu!« si mislim. Seveda jima kaj hujšega ne privoščim! Svetujem jima. naj se pridružita kakšni drugi skupini. Poslovita se s kislim: »G razi e. arrivederci.« Jaz pa imem še dobrih slo. stope de sel metrov do vrha. potem bom mora! tudi sam misliti na težak SESTOP! Franc Čibej 26. Alojz Rogelj — GG Novo mesto 45,04 sek. III. kategorija 1. Miha Zupan — Elan Begunje 41,60 sek. 20. Primož Bobnar — GG Novo mesto 47,54 sek. IV. kategorija 1. Peter Lakota — GG Bled 42,02 sek. 32. Jože Rade — GG Novo mesto 1.00,00 sek. Veleslalom ženske: I. kategorija L Majda Prezelj — Alples Železniki 48,36 sek. 6. Tatjana Ostojič — GG Novo mesto 53,72 sek. II. kategorija L Breda Pečnik — GG Celje 48,38 sek. 5. Neva Thorževskij — GG Novo mesto 52,41 sek. III. kategorija L Marija Ursukov — LIP Bled 51,62 sek. IV. kategorija L Francka Šturm — Alples Železniki 52,78 sek. Neva Thorževskij DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto Odgovorni urednik ing. Janez Perica, 'Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Še benik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZDGrafika; tisk Tiskarna iNovo mesto.