II. leto. Štev. 21.
1915. Maj. 23.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .       	3 	K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .      6 	K.
za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma   .    .    .    .    .    .    .      2 	K.
v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .    .    .    .      5 	K.
Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim listom 1 Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .	4 K.
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .    .   5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .      8 K.
„Dűh svétí, koga pošle Oča, vas bode včio vsa.“
— Ján. XIV. —
Tak je bilo vse, kak je návadno na sprotoletje. Trate se ozelenijo ino bogato obilno rastéjo, rože cvetéjo vse-povsod. Jezérni cvet drevja nam raz^ veseljáva oko. Polé nas napuni z no-vim vüpanjom. Ftice žvrgolijo na vse stráni. Pa sámo edno je, ka nam za-vira našo radost, bojimo se, ka bi prišeo mraz, kak nočna pošást ino bi nami zapravo vsa, šterim se veselimo ■ »dacir	H8P— ■ -
Pá je tak bilo te tüdi. Prišeo je Dűh boži, napravo je sprotoletje v srcah človečih, vkorenínila se je v njih práva vera, je pognála zeléno mladovjé vüpanja ino je razcvela v vnogoštero djánje krščanske lübézni.
Svet se je čüdüvao junašKomi djánji prvih krščenikov, apoštolje so se pa skrbeti, ka ne bi nágeo mraz hüdobnih protivnikov zapravo novo setvo ino lepi cvet. Dűh boži je delao v srcaj pa štera so ga poslűhnola, so obilen sád rodíla.
Ki se je prekdao tomi Dűhi, njemi je sküšnjáva ne škodila. Ki je odpro vüha na poslűšanje bože reči, ouomi je sam Bog zápro srcé, naj njemi pro-tivnik škoditi ne more.
Pa je to i zdaj tak. Dűh boži tüdi zdaj dela med nami. Pa kak od tisti časov piše apoštol, ka „so bili verni edne dűše i ednoga srcá,* tak se tüdi zdaj spuni tá reč nad nami, či odprémo pred Dűhom božim naše pámeti i naša srcá, bodemo tüdi mi edne dűše i ednoga srcá.
Zakaj smo pa te ešče nej í Povem vam. Vnogo lűdih je slabo pámeti. Poznao sam človeka, ki je 25 let neso v sebi srditost proti sosedi, ka njegovo
njivo vzéo pa njemi je nikaj ne pravo. Na 26-to leto sta se te svadila za osredek, vzéo je otiko, je soseda do krvávoga zbio. Sosed je šo tožit pa so našega čemernjáka lepo obsodili na plačilo. Pa zdaj se je te začno istinski boj med njima. Obsojeni je zdaj vsakomi pripovedávao krivico, štera se je zgodila z njim, ka on, ki je „pravice meo* je mogeo ešče pláčati. Pa ne bilo koga, ki bi njemi razložo, ka on ne za pravice volo obsojeni, nego za krivico volo, ár se pravica ne išče z otikov. Ka je tomi človeki falilo ? Čedna pamet- To je íatito pri njem. -Či je polé njegovo bilo, iskao bi si je prle pa tak, kak si išče svoje vsaki spa-meten človek. Či je pa 25 let ne Iskao, te bi pa lehko meo srcé pa bi pravo v sebi: »Či sam dozdaj živo brez! toga, bom zdaj že duže tüdi živo* ino bi pűsto z srcá srditost, štera njemi haska nej, kvára pa na dűši tem več prinesla.
Jeli, ka je tak, ka smo záto ne edne dűše i edne pámeti, ár so vnogi-vnogi med nami slabe pámeti i bo-žnoga srcá.
Svéti Dűb Bog je pa rávno záto prišeo, ka bi nam presvéto pameti, ino potrdo dobro volo, dobro srcé. Či mo poslűšati njegov glás v naših srcaj, te se nam poprávi božna pamet, štera zdaj vnogomi tak velko napáke dela, te mo si čedno premišlávali od Bogá, od cíla večnoga, od djánja našega tomi Bogi i cíli primernoga pa mo te tüdi poprávleni v srcaj, ka mo ráj delati dobra, kak hűda, ráj trpeli jezero krivic, kak sami činíli edno samérno, ka mo^ se radi ogibali vsakoga greha ino mo stráh, ka bi mraz greha, ali sküšnjáve zapravo v nás setvo, cvetlice i z tem tüdi sád naše vere.
»Bodi Dűh svéti, presvéti naše
pámeti*, tak radi spevamo vnogokrát. To prošnjo si zapišimo dnes v srca ino jo ponávlajmo ešče bole pogosci z obečanjom, ka mi pa smo prípravni vsikdár poslűhnoti od svétoga Dűhá nam dáno bošo pamet. Pa či to vsi včinimo, te de hitro tü čas, kda mo vsi »edne dűše i ednoga srcá*, kak so bili prvi krščenicje po príhodi svétoga Dühá.
Bojna.
Zmage dnéve ešče zmerom obha-jamo. Velika bitka pri Tarnowi i Gor-lici se je z našov sijajnov zmagov do-končala. Vseh vlovlenih rusov je v najnovejših bitkah 174 jezér, zaplenjenih je 128 topov i 368 strojnih pušk. V 400 kilometrov dugoj liniji so se rusi nazajpotégnolL Jaroslaiv je že tüdi v naših rokáh i naše čete zdrüžene z nemškimi so se pod vodstvom polkov-nika Mackensena približale gradi Prze-myslni. Na Ruskopolskom so pa nemci zevzeli glavno mesto kielske pokrajine Kielce. Velike zmage na našoj stráni. Komi hvala za vse to? Večnomi Bogi, večnomi Bogi pa BI, Devici Meri j i, t štere meseci se nam tak srečno godi na bojišči. Je ne to en Opomin za ná-rode, ka bi po Marijinom maternom krili silili v Bože naročje? Zaistíno. I srečen bo narod šteri si to pol zvoli. I po toj póti pride jedino mir na zemlo. Kralá večnoga mirű je Marija rodila na svet, k njej naj ide zato svet, ka zadobi naskori mir.
Važnejša poročila zadnjih dnévov so sledeča:
V Kárpátah od Užoka na shod so nemci i naši domobranci več rus-kih visin zevzéli i vlovili 4000 rusov.
V Južnozahodnoj Galiciji pri Ho-rodenki močni ruski šeregi napadajo naše.
2
NOVINE
1915. maj. 23.
V	Bukovini rusi nazaj silijo prek Dnjester vode, naši so povrgli mesto Zalescyki.
Veliki topovi (štüki) so napravili zmago. Naši 30% em. možári so pri-pomogli, da so se ruske šestmesečne postojanke razstrelale i prišle našim vojákom do rok. Tei možarov krugla napravi pét metrov globoko i deset široko jamo, kde spadne. Da so naši na jezere takših strlájov napravili, si lehko zmislimo, keliko votlin je nastanolo v sovražniškom tabori, štere so se napunile le hitro z vodov i so celo krajino spremenile v mále neštete jezere.
Bio je pa pred Taruowom tüdi eden naš 42 em. top, šteroga glas i učinek je nepopisen. To je tak velika reč, ka so ga na spozosednoj železnici mogli tá správiti. Navadna železniška kola vágajo 20 tonn. Té eden štük so pa mogli na 75 tonn imajočih kolah voziti. Deset njegovih krugel more samo eden vagon pelati, štere kda se izstrlijo do dve minuti v zráki krožijo i denejo tak strahovito, ka lüdjé zbetežájo, odnorejo od toga muvlenje i od slapa pa gazov, šteriva po njih nastáneta.
Največ haska je té strahoviten strláj te napravo,, kda so se ruski častniki na njuvo novo leto razveseljavati v Tarnowi z vlačügami, štere so v velikom števili prišle za: njimi. Kak je strlaj zadoneó v zráki, so se té dobre ptice na peté spüstile i odbežale pa tak neštetim nerédnostam i- Boga razžalitvam je naš velikan pot za-pro. Slava njemi bodi zato;
Na francozkom bojišči so francozi nikše menjše zmage dobili. Pri Iperni so Angleži trikrat odbili nemške napádé; a nemci se vendar bližajo mesti: Dunkerque i Bergues mesta kre • morja nemca naduže obstrelávajö.
 Potoplena ladje. Nemški podmorski čun je na škótskoj obali potopo án-gležki parnik Truro. Moštvo je rešeno. — Türki so pa pri Dardanelah potopili arigležko križarico Goliath, do 500 lüdih se je tüdi vtopilo/
Naprédüvanje naše. Naše čete so Si osvojile pri San reki mesta, Budnik, Lazajsjc i Jaroslaw. Na jug so pa ze-vzèle Stary Sambor, DoÍrornü i Boryslaw. V Shodnoj Galiciji so pa prišle do Dolinskih višin.
Odbiti ruski napad. Pri Kolomei so štajarski i koroški polki junaško odbili vse močne ruske napade.
V	Belgiji se nemei bližajo Iperni., Od aprila 22-ga so pred tem mestom zgrabili HO častnikov i 5450 mpštva iz sovražne vojske.
Japonski topovi na Ruskom. Japonsko je nove forme toppve poslalo na Rusko, štere je Ogata polkovnik izmislo. Vsaki top se na štiri dele dá razmetati i vsaki del lehko štirje konji pelajo.
Zdigáva se zvezda nemcov. Angležke novine Daily Mail pišejo : „Nešteti zmed nás že sprevidijo, ka je naša naloga nej nemce nazajporinoti, nego obstati tam, kde smo zdaj. Nemčije zvezda se zdaj podigava“.
Pri Dardanelah so zavézniki nove čete spravili na süho, a türki je ne püstijo na prej.
Dom i svet.
Odlikovanje. Naš apostolski kral je nemškomi generali Falkenhayni veliki križec réda sv. Štefana, Tappen polkovniki pa zaslüžni križec driigoga rezreda darüvao. — Nemški casar je pa našemi nadpoveljniki Miroslavi, velikom! kneži i vitézi Hötzendorfskomi Conrádi generali prve vrste zaslüžno medajlo podelo.
Zahvalni galičani. Vitez, dr. Kory-towski, ravnitel Galicije se je globoko zahvalo Miroslavi, velikomi knezi, nadpoveljniki naše vojske, za odsloboditev velikoga dela Galicije izpod ruskoga jarma. Veličastni knez ga je lübeznivo sprejeo i ga še na obedi‘pri sebi stavo. Velikomi knezi se je jako dopadla požrtvovalnost galičanov, ki, čeravno so se jako sprážnili, vendar so ves svoj živež našoj vojski prepüstili, dokeč železnice pokvarjene se ne popravijo i njim potrebne hrárie ne pripelajov
Angležke. Zavolo toga, ka so nemei potopili Lusitania ladjo, kda se je više jezero Angležov vtopilo, so angleži na-padnoli nemške hiše i je opüstošili pa. poropali.1 Vnogo jezér kvára je. Angležka sodnija je krivce záto obsodilá. Angležka vlada bo zdaj vse nemške prebivalce, zvün žensek i dece pod pazko postavila i je v določenih mestah naselila.
Rimpápa i zburkana Italija. Naš svéti oča je jákö genjen zavolo nemira taljanskoga. V molitvi išče pomoč i tolažbo. Najobslednjim je z veliko v po-božnostjov proso pomoč BI. D. Marije pred podobov pompejske Rožnovenske Dev. Marije.
Austrovogrski redovni rédi povrgli Rim. Po posredovanji austrovo'grs-koga konzula so redovniki i redovnice iz Austrije i Vogrskoga dobili potne liste, da brez ovire lehko povržejo Tal-jansko.
Pomoč rimpape. Salandra bivši mi-nisterski predsednik jeoagotzovo rimpap,
ka de vlada branila imanje cerkveno i svetoga očo, dokeč de králestvo namesti, ali svéti oča se sám naj tüdi poskrbi za varstvo. — Če prostozidarstvo zmaga, se tron poderé — a rimskoga stolica zato nikdár ne. Proti Kristusovim rečam : »Vrata peklenska jo ne premorejo« ne ga moči.
Austrija. Tisti austrijski državljani, ki so na Vogrskem bili pred vojáški nabor postávleni i za vojaški stan so pripravni spoznani, naimre 19, 36, 37, 38, 39, 40, 41, i 42 let stari moro junija 15-ga pod orožje stopiti. — Mogoče, da naši tüdi té čas, določeno je še nej.
Právda proti veleizdajnikom je v našem držávnom zbori sklenjena, poleg štere zvün drügih kaštig ešče imanje zgübi, ki domovino izda. Njegova drü-žina nedužna ne bo s krivcom trpela, nego njoj pravdena pot preskrbi pošteni obstanek.
Taljansko. Prostozidárje so takšo kriko zagnali, ka so celo držávo spun-tali i nahujskali proti nam, naj nam boj napove. I čeravno bo, se ga ne bojmo.. Čisti, Bogi dopadliv žitek če bomo vsi pelali, zmagamo, čeravno celi svet pride na nas. Kristuš se ne more obládati.
Grčko se s Táljanskom vréd punta. Venizelos, bivši ministerski predsednik se je zopet povrno v Athene, naj kaj napravi proti nam. Kral i ti uglednejši politiki so kre nás tak tü, kak na Tal-janskom. — Grčki Kral je zbetežo.
Drügo vojno posojilo bo melo sijajni uspeh prinas. Apoštolski kral je pódpišáo 5 miljon kron, Dri Csernoch Janoš, estergomski knezoprimas 2 milijona i Várady L. Arpad, nadbiskup v Kalócsi 1 milijon koron, ravno teliko Dr. Glättfelder Gyula cšanád-ski püš-pek i drügè cerkvene oblásti neštete 100 no što jezere, naj dokažejo, kaj je tak vsikdár znáno bilo, ka je niatičér-kev branitelica, zagovornica i najvekša podpora domovine.
Kukorice ešče trebe za vojsko dvámilijona metercentov. Tá se more vküpspraviti po zádnjem gorpisanji. Ki z dobre vole šče kukorice odati, jo kupi Državni Gospodárski Odbor po 27—30 koron.
Nemir v Portugalii zmérom trpi. Od stráha je brš sam predsednik lü-dovlade pobegno z Lissabona.
Mexico. Tečas, ka prinas divjajo grozni boji med národami, malo kaj čtémo od zvünskih držanj, : kde se na mestaj ešče božneše godi,, kak prinas. Z Mexike nam pišejo novine (Mexika je V srednjoj Ameriki), ka tam že skoro leto dnih divji reberija, štera se je zdaj proti krščenikom obrnola. Dühovnike i
1915. maj. 23.
NOVINE
3
nüne na küpe kolejo, vsa cerkvena op-ravila so prepovedana, cerkvi sporüšene pa kakše grdostije se očivesno delajo, nanč ne moremo eti popísati, ár bi ge papir tüdi rdéči grátao od sramote. Rávno zdaj je pá prišeo glás, ka so Galvan Jánoša, direktora ednoga se-menišča na smrt osodili i dolistrelili, ár je šo med ranjene vojáke ino je je spovedávao.
Na Francoskom je rávno tak. Tam samo tistoga máloletnoga vojáka do-püstijo spovedati, šteri pokáže pismo od starišov, ka starišje nikaj nemajo proti tomi!
Či so tej lüdjé nej pamet zgübili, te nišče na svéti! Pa se ešče čüdüjemo, ka Bog národe kaštiga!
Pomirilna procesija bo v Buda-pešti 30-ga mája, na dén najdenja desne roke sv. Štefana, našega krala, štero de vodo sam knezoprimaš, Dr. Csernoch Janoš i v šteroj de se pravila zmaga za naše orožje.
Lüba moja...
Lüba moja domovina,
Tebe lübim jas z srca,
Ti si meni drági bila,
Bodeš mi na vekoma!
Dokeč de mi srce bilo Dokeč prsi dejhnole,
Dokèčbóáá na Sveti živo Lübo bodem jas tebe!
I za lübav, za to lübav Ne želem več od tebé :
Kak po. smrti mojo telo Vzamí srčno mi v sebé!.,
Mirosláv,
Glási.
Dajte vogrskoj državi vojne posojilo. Od 100 kron dobitè 6 kron intereša, pa plačilo samo 97 k. 50 fil. Če pa plačate 90 k. 80 fü. te pa te^vlefclj 5 k. 50 fii. intereša na leto. Vsaká hranilnica je dužna vložene peneze v té namen vüplačati. Posojüvanje trpi do 26-ga majuša. Zglasite se lehko na vsakoj pošti:
Prosim odgovor od amerikancov. Nekak mi je poslao po banki Knauth, Naehod et Kukne aprila meseca 70 K. Nevem što i na kaj je poslao té peneze. Prosim odgovor i od banke dobl-jeno potrdilo mi doposlati, ka bom je znao obračunati.
Dár naših vojákov. Toplak Štefan z Renkovec, Matjašéc Jožef z V.-Polane i Pétek Martin od Lipe so nam pos-
lali vsaki 2 K, na podporo Novin. Bog jezerokrát naj povrné té dár na-šim junákom.
Jedini sin spadne. Našega vrloga širitela lukačavskoga, Kočar Janoša, jedini sin, Ferenc, je tüdi med pokojni. Žalostna mati Boža naj sprosi večno slavo njegovoj düše i veliko to-lažbo njegovim domáčim.
Nova Slovenska cérkev se je za-čela zidati té mesec v Bridgeporti za naše lüdi po skrblivosti njuvoga vrloga plebanoša. Bog njim daj srečen izid.
Dén brez dima v Türnišči. Kajenjé so rešili po 1 K, Tivadar Štefan i Černi J. z Türnišča, drügi fárniki pa po menjših dárah, sküpno po 27 K, štere je tamošnji zvonar nabrao i nam do rok dao. Bog lepo plati.
Kajenjé je rešeno v Črensovcih na novo po 5 K 50 fil. Sküpna Sama za onemogle vojake je tak 124 K 68 fil. — Po drügih farah so pa vendar slabo navado kajenja vsi tánehali, da so ga nej rešili. Ali lehko nej ? Dajte odgovor.
Slovo. Štefana Matjaš, domobra-nec 20. pešpolka nam je poslao sle-dečo slovo: »Žalostno sam slobod je-mao od mojih domáčih najmre žené ino decé, zatém pa od rodbine prle, kak bi odišeo ešče tretjokrat na to tužho bojno pole. Srce me peklo od žalosti, ali ne sem vödao, če jaz tüdi jočem, z tovaríšicov i drobnov dečicov, srčen bojevnik sem ostao. Mislo sem, da se več nigdár ne bomo vidili, ali na pamet mi je prišlo, ka sam od vás drági dühovni oča, ešče za ledičnoga stána čüo, ka človek náj nikdár ne obvüpa, ka je Bog vsegamogoči i ka BI. Dev. Marija premore vse nevole z svojov milov prošnjov. Neprijátel se glasi pred nami, ali mi z imenom Jezuša r' Marija idemo na njega, pa se ne bojimo.
Predrágo naše slovensko lüdstvo molite Boga za náš, sprejemajte po-gosci sv. spoved i obhajiio za nás, mi bi radi z vami držali, ali ne nam je mogoče, to pa známo, ka k šteromi lüdstvi de se Bog bbrno, tam de zmá-ganje v toj vojski.* — To so zaistino z vere shajajoče reči, štere da bi bár za srce prijale tiste nesrečne düše, štere tak rade še zmérom iščejo grehe.
Svétek Marije pomočnice se bo 30-ga mája obhájao slóvesno v Veržeji.
Ogrizávanje. Vojáki iz srbskoga bojišča se nam tožijo, ka so njé domá Vnogi potvárjali i ogrizavali, kak da bi si po nedopüščenoj poti spravili penez i obleko i svojim drágim domo pošilali. To je za istino grda *láž. Vojáki na bojišči! vsaki den, vlečejo plačo, potrošiti je pa ne morejo, ár si v strelnih jár-kah ne morejo kaj küpiti, poleg vo-
jaškoga obleča pa svojega z sebom vzetoga tüdi ne morejo nositi, pošlejo záto oboje domo svojim drágim i z tov lübeznostjov prekoráčijo tisto daljávo, štera je loči od lüboga doma. Za to so hvále i ne grajanja vredni.
„Živila Vogrske!“. V Debreceni je ležao z prestreljenimi plüčami Kovač Barnabaš, domobranec iz 24-ga pešpolka več dni skoro v nezavesti. Kda je v bolnišnici Kmezy Gyula zdravnik razgláso vojákom našo zmágo, se je Kovač predramo i z bliščéčimi se očmi skričao: >
— Živila Vogrska 1
Zatém je nanágloma vküpspadno i düšo püsto.
Vitežki horvati. Zagrebečka 53-ga polka zastavo so okinčili z zlatov hrob-rostnov svetinjov, ka teliko pomeni, ka so vsi vojáki celoga polka vredni té zláte sveti nje. Apoštolski kral njim je pa naznano, ka se veseli, da v svojoj vojski tak viteške, i neustrašne bojev-nike má, kak so horvatje.
Pesen od Drine. Antolin M. i Gábor P. sta nam poslala .edno pesmice, kak se vojákom kre Drine godi, kak mislijo na dom, kak želejo nam domačim obrisati suzé. — Oni praj tüdi jočejo, ali májo vüpanje, da pri-do domo „Že pridemo mi domo, Gda kráj, konec, boji bo*. Iz srca vam i mi to Želemo pa želno vas pričaküjemo<
Od naših vojákov. Mrtev je Ütroša Martin z D. Bistrice i Ritlop Matjaš z Črensovce. Glás so pajdášje poslali. Srce Jezušove potolaži pokojne i njuve drago že njimi žalüjoče.
Težko more vojsküvati naše telo pa koža na obraz! neprestanoma proti razpim klicam betega, šteroga pozroči prepih, veter pa mok-roča, pa v tom boji samo tak zmaga, či je dobro go-jeno, či je zdrava pa ma odpornp moč. — Naj koža takša ostane, jo trbe gojiti z Fellerovim „Blsa-Fluidom." — To vrastvo črstvi pa krepča kožo, jo vrači, čisti rane, odpravla mozole, piščajce itd. koža postane gladka, mehka pa bela, odpravi šplintavost, čarne piknje, lüske v vlaseh, zab-rani kapalie vlasi pa je zmehči. — 12 glaž-kov pošle franko za 5 koron lekarnaa E. V. Peller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb), pri kom se naročijo tüdi lejko čiščujoče ,,Blsa-kruglice", 6 škatulic stane 4 korone 40 fil. franko.
Plemeniti dár. Naši vrti amerikanci so po Plej Ivan! Z Chicage 1000 kron nam do rok poslali, iz štere svote je više 600 K na ranjenec, ovo pa na naš samostán, kak bo naténkoma izka-zano v listi i Novinah. Bog povrni jezerokrát smilenost naših slovenskih bratov..
Zahvalnost. Antolin Andraš, lazar beltinske fare, se toplo zahvali črén-sovskoj fari, pred štero, kak piše, ne nigde najti drüge v smilenost! i daro-vitnosti ednake, za veliko njemi ská-zano podporo. — To spoznanje siro-maka zaistino podpišemo.
Sest sinov ma v bojni Berdén Marko z Filovec, ki so dozdaj še vsi živi i zdravi.
4
NOVINE
1915. maj. 23.
Prepoved pošetávanja z potáčom V Bogojini. Od 8-ga mája je v Bogo-jini prepovedano se zvün posla na po-táči- voziti samo zavolo pošetávanja.
Povrgo je ivánčare komediáš. Komedia je prišla na Ivance zalavske kratkočasit lüdi. Čakala je do polde-sete i sa edna düša ne odnikod priklá-tila. Na to je vküppobrao svojo baga-žijo i odišo. Ivančarje so njemi za slovo té čeden odgovor dáli. če bi mi meli peneze, bi je raj za ranjence obrnoli, kak za komedijo.
Dári na naše ranjence, onemogle vojake I njuve sirota. 1. in 4. roži z Málepo-lane 1 k. 60 fil., 1. Ženska rože z Mále-polane 2 k., Baligár Kata z Črensovce 3 k., Ftièar Kata z Hotize 20 fil,. Horvat Magda z Trnja 1 k., 2. roža z Málepolane 2 k., Žerdin Jožef z Türnišea 13 k., Saláj Verona z Črensovce 1 k., Kolenko Aga z Grensovec t k., Lütar Kata z D. Bistrice 1 k, Horvat Geta z Tümišča 1 k., Kovač Matjaš z Črensovce 1 k., Serec Štefan z Satahovec 12 k., Kozár Bára z Kroga 5 k., Derovhenik Frane z Lousville 2 k., Jakšič Štefan i Glaváč Ivan z O. Bistrice po 7 k. 50 fil., Jakšič Pavel, Škafar Jožef z G. Bistrice po 5 k., Kelenc Štefan z D. Bistrice 10 k., Maučec Ivan z D. Bistrice 5 K., Kelenc Martin z Sr. Bistrice 5 K, Cigan Štefan z Lendavskih gor 5 K, Horvat Kata z Málepolane 1 K, Rože z Vélkepolane 8 K, Raj Štefan i Treza z O. Bistrice 40 fil., Tkálec Ana i Matjaš z G. Bistrice 60 fil., 16. roža z Sr. Bistrice 30 fil., Gomboc Jula z Dankovec 2 K, Djörek Štefan z G. Bistrice . 20 K, Kelenc Ana z Sr. Bistrice 2 K, Tret-jeredniki od Sv. Sebestjana 1 K 40 t, Lebar Jožef nábrao v Chicagi 525 K, Žerdin Jožef pa 521 K 25 f, Herman Mihala žena z D. Bistrice 1 K, Matjašéc Ana z V. Polane 60 f, Štimec J.űrij z Sr. Bistrice 1 K, Dén brez dima prineseo v Črensovcih 124 K 68 f, Hajdinjak Agata z Grensovec 2 K, Dén brez dima prineseo v Türnišči 27 K, Žmaj Verona z Sr. Bistrice 1 K, Z Tišine Fujs Apolonija 32 f, Lazar Apolonija 40 f, Pavlinjek Marija 10 f, Kodila Ludovik 1 K, Glaváč Andráš z Chicago 10 K, Po g. Sakovič Jožefi, törjans-komi plebanoš! poslano z Chicage 180 K, Hoz-jan Ana z Hotize 1 K, Žalig Ferene z Go-milic 2 K, Raduha Kata z Hotize 40 flll., Krampač Marko z V. Polane 50 f, Krampač Ana z V. Polane 50 f, Krampač Orša z Trnja 40 f, Dorénčéc Iván z Trnja SO fil., Toplak Štefan z V. Polane 1 K, Kocet Martin z Lendavskih gor 3 K, Žalig Kata z Gumilic 40 í. Vküp 1537 K 25 f. Cela šumo dozdaj nabrana 3083 K 39 f. Odposlano z najnovejše šumo v Soboto 100 K, v Lendavo 100 K, v Szombathelj 100 K, v Budapešt 120 K, i dáno na podporo Hozjan Martina dovici v Črensovcih 6 K, ovo pa vloženo v hranilnice. Srce Jezušove povrni vsem jeze-rokrát.
Najnoveše.
Vdržavnoj hiži so spitávali Tisto ministerpredsednika na Taljanska gledoč, ki je sledéči odgovor dáo : — Znáte ka od toga negučim rad, záto samo telko povem, ka se nam bojati ne trbe. Znájvékšov pazlivostjov mo delati v tom deli.
Taljansko. Taljanje so ne mogli dobili novog ministerpredsednika, záto je znova Salandra.
Boj za Przmysl. Okoli Przemysla se velka bitka vrši, štera nam novo zmágo má prinesti. Rusi že tü tüdi nemro protistali.
Taljansko. Nemir proti nám šče vedno trpi. V Beči v zvünešnjem mi-nisteriumi se stálno pohájajo diplomatje. Vsredo si je trononaslednik pogučávao dugi čas z Burián ministrom zvüneš-njega. Popoldne pa Avarna taljanski poslanik bio pri Buriani. Z taljánskoga že več ne prido brzojávi. Austro-vo-grski podložnicje zandrügim potüjejo domo.
Zádnji glási. Na držávnom zbori je Salandra ministerpredsednik naznánje dáo, ka je Taljánsko razvézalo zvézo z Monarkiov pa Nemškim. Držávni zbor je z veséljom zvedo to.
Ka ščéjo taljánje? Celo morsko obrežje z mestami Triest, Fiume, Pola pa dalmatinske morske postáje pa šče vnogo drügoga.
V Berlini to držijo ka se boje z taljánami več ne mogoče ognoli.
Taljánje so vöstira vse srbe pa horváte.
Przemysl obkoljeni. Najnoveši glás je z bojišča to, ka so naši seregi ob-kolili Przemysli pa znova 7000 rusov vlovili.
Vsrednjoj Galicii se velko bitje začnolo štero se za nás vugodno razvija.
Pošta.
Ródi Štefan. BodoncL Vaš sin je ranjen i brščas vlovlen, ár ga v naših bolnišnicah ne najti. Pozvedávájte záto na: Hadifogljokat Gjámolitó és Tudösitó Hivatal Budapešt, IX. Üllči-nt 1. Morebit že prišo glás, kde se zdrž&va. Vrtlč Alojza žena. Spodnjl Sláveči. Od tvojega možá je rávno té glás prišo. Hcr-vat Jflri. Bökovnlca. Dündek Lena Sv. Se-bestjan. Pintarič Štefan, Večéclavcl. Od v»-ših se je dozdaj še nej zvedilo, da bi ne živeli. Bence Mihál. Domajincl. Pitate, Zakaj smo nej objavili mlinarcin sprevod ? Záto, ka ste ga dugo po smrti poslali, najbole pa žito, ka ste nej naznanila za ka zroka volo si po-kojna zaslüži, da se je spomenómo. Tak znáte, ka vsaki dén so mrtveci pa v Őasopise samo liste denejo, ki si to poleg kakše imenitnosti zaslüžijo, ali pa če se kjer kakša nesreča, hü-dobija pripeti na opominanje lüdih. Horv. V. žena. Večéslavci. Zglási se pri okrajnm gla-vári (szolgabiró) i moj od siromaštva občinsko svedočanstvo. Oletiè Matjaš. Sv. Martin. List i Novine ste na to léto popolnoma dolplatili. Bogao lanoš. Večéslavci. Dober je račun. Kaj je gorostalo, porabite za zavijanje v vašoj trgovini. Janko Fürst. Negova. Hvala na bo-gatoj naročnini. Novice rad sprejmem. Taran-dek Martin. M. Središče. Naslov mi pošlite onoga, ki je v Przemislini bio. Peneze na Rusko po pošti zdaj ne moremo poslati, zaprite se je.Lehko se pa po banki pošlejo,ali tá od 250 kron menje nesprejme. Vlč. Gol. Bridgeport. 170 K. sem dobo. Ves dug je poravnan. Lepa hvala. Molitve ne izostanejo. Sréen pozdrav. Slovence. Bog. Prosim, kaj de dobra se sprejme, če nej za letos, za kleti.
MALI
sovražniki
Proti svoj človečoj prevjdnosti, proti vsem modrim napravam dihal, nosa, vüst, gda pa guta, zato li prevnogi mali sovražniki v obliki praha, bolezenskih glivic i bacilov pridejo v dihala. S temi malimi, nego zavolo njüvoga velkoga števila jako nevarnimi sovražniki majo naša plača vnoči pa vadno srditi boj. Naj v tom boji znova pa znova zmagamo, nam trbe zdrave prsi, pa se moremo konči odzvüna čuvati boíečin pa motenja.
Mogli bi zato, gda čütimo boléčine v prsaj, smicanje v hrbti, reumatične, protinske pa nturalgične bole či ne, v pravom časi rabiti Fellerov ,,Blsa-Plu d,"naj hüdobijo, či je mogoče, zadüsimo v klici. To se nam lejko po-sreči s tem že davno preskušanim vrastvom. Sam! smo se večkrat prevérili od toga pa tüdi Vnogi zdravnik! potrjüjejo dobre uspehe Fellerovoga ,,Elsa-Fluida." Gospon dr. Bst-meister Jožefi Vildenau, pošte Aspauh, piše, ka je pri vsakdenešnjem motenji zdravje Fellerov flaid- jako dobro valao. — Gospod dr. Kittel, Kraljevi Vinograd, piše, ka je Fellerov fluid v svojoj praksi rabo z jako lepim uspe-bom, pa tak sodijo Vnogi drügi zdravnicje.
Pri trplenji zavolo prehlajenja pa pri belečinaj vseh vrst je zaneslivi pomočnik, pa bi ga naši Čitateli mogli zmirom meti v hiži, zato ka 12 -glažko.v stane samo 6 koron franko.
Tüdi Fellerove čistilne rabarbarske ,E1-sakrugliee," 6 škatulic za 4 K. 40 fil., bi mogli naši čitateli za varstvo proti žalodčnim težkočam, v zagatenji, pri süšenjej itd. naročili pri lekarnar! E. V. Felléri, Stubíca, Cent-rala 146. (ž. Žagreb.)
Srečne
so samo matere, štere majo zdravo, lepo pa krepko dece. či je pa štero de slabo, sttho pa betežasto, tisto hitro po more k sebi Fellerov pravi škučin olij, šteri da moč, povekša žmeča-vo tela pa je utrdi proti betegom. Deca pa odraščeni, ki ao slabo krvi, krastavi, mozol-nati jako radi jemlejo to vrastvo, zato ka ne-ma nikšega düšeca, pa je brez) teka. Nádaja-jošim materam dela mleko pa novo mož. čis-ti, nego zaistino pravi ščnkin olij najbole ka* kovosti, kak je te, je po izjavi vnogih zdrav-nikov dosta bolši, kak so drüge emulzije pa mešanice. Te ma vsakojački več zdravílne moči v sebi. 2 glažka pošle za 5 koron franko lekarnar E. V- Peller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.)
Grozna
je nevarnost, či nam vlasje dol idejo ali pa či poredci rastejo, nego tista nesreča, gda vlasje egübijo svojo naravno lepoto, pa človeka včinijo zavolo toga nekepešnoga pa sta-rovičnoga, ta nesreča dosegne samo tiste, ki si vlase zanemarijo. Što šče zato dobili obilno vlasí, tistomi preporaèamo, naj rabi pravo Fel-lerovo tannonchino ,,Elsa pomado za vlase." Vnogo jezer lfidi hvali to vrastvo, štero nabrano ka se na glavi ne delajo lüske, pa ka vlasje ne kaplejo vó. Trde, redko vlase napravi mehke pa goste, nazaj njim da pravo farbo pa lepoto pa zabrani, ka bi pred časom posteli seri. Škatula stane 1 K. 60 fil., močnejše ka-kovosti II. stane 3 korone. Za mustače preporaèamo Fellerovo mazalo za bajusi, škatula 50 fil. Pravo se dobi samo pri lekarnar! E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.)
Nyomatott az Egyh6amegyeá Könyvnyomda kSrforgó gyo*saajtójA» Saombathelyen.