GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S T . O K B A j * NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ? Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 dia polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 300 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu Ste v. 60-KB-16-2-24 Stev. 22 (428) LETO DL NOVO MESTO, 4. JUNIJA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta SO — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave §t 127 — Nenaročenib rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani ob prihodu novih brigad na avtomo bilsko cesto bratstva in enotnosti 82 HBRIG Od 28. maja do 1. junija se je izmenjalo na gradiliščih vzdolž avto ceste 16.000 mladincev in mladink iz vseh naših republik. Po dvomesečnem delu je odšlo domov 62 brigad s približno 7000 brigadirji, prišlo pa je 82 novih brigad, v katerih dela zdaj 9000 mladih graditeljev. Ob tej priložnosti smg prosili za kratek razgovor tovariša Nika Belopavlo-viča, sekretarja komiteja ZKJ graditeljev avto ceste, kateremu smo postavili najprej tole vprašanje: Kako ocenjuje Glavni ^tab dosedanjo, aprilsko izmeno MDB na avto časti? — Z brigadami, ki te dni odhajajo, je bil Glavni štab MDB zelo zadovoljen, tako z njihovim fizičnim delom na avto cesti, kot z vsem njihovim ostalim življenjem in vzgojo v naseljih. Moram reč:, da je ta mladina mnogo pridobila v zdravstvenem prosvetljevanju, z udejstvovaniem v različnih krožkih Ljudske tehnike — približno 3000 jih je bilo^ na teoretičnih in praktičnih krožkih z motornimi vozili — kot v pestrem kulturno-prosvet- nem izživljanju. Mladina odhaja zadovoljna, saj je v tako kratkem času marsikaj videla, mnogo doživela in se naučila marsičesa, kar bi ji doma ostalo skrito. Razen bogatega notranjega življenja v brigadah in naseljih smo ji nudili posebno v zadnjem času bogate kulturne prireditve, veliko jih is bilo zlasti ob 1. maju in Dnevu mladosti v Postojnski jarm in Kumrovcu. V maju so brigadirji sodelovali v številnih proslavah Dneva mladosti, čez 2000 jih je bilo v štafeti. 4 brigade Partizana so nastopile v Beogradu pred tovarišem Titom in tam požele izreden Dež, dež, dež... Zavrteli smo telefon in vprašali Meteoroločko postajo v Novem rnestu, kako je bilo s padavinami v maju. Takole so nam povedali: »Do petka, 30. maja, je padlo v Novem mestu 15.8 mm dežja; 5. maja 4.1 mm, 1?. maja 2 mm, 18. maja 3.2 mm in 24. maja 6.5 milimetrov ... * Stbotni naliv s točo nam ni dosti pomagal . . , Po domače bi lahko rekli, da smn preživeli maj skoraj brez padavin. Spričo pičlih 16 mm derja za zelo vročih 30 dni res ne moremo govoriti o namočeni Kemiji, Bilo je vmes še nekaj krajevnih ploh v Beli krajini In drugje po Dolenjski, vendar — suSa refcečc kaže zobe. Zemlja Je razpokana, njive in vrtovi suhi, koSeniee koprnijo po vodi. 5. iknpna se?« obeh zborov 0L0 Za včeraj je sklical predsednik OLO 5. skupno sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Na seja so obdelal: poročilo sveta za šolstvo o reformi Šolstva v okraju, poročilo upravnega odbora sklada za kadtre, poiroČilo »veta Bi finance' Jn dru*b. plan o jamstvih podjetjem, poročilo komisije za prošnje .'n pritožbe in poročilo ko-mdsije za volitve in imenovanja Več bomo o seji poročali pri-bodni,' teden. Tabor »SUTJESKR« v DoL Toplicah Center za letovanj a pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije bo prJredil letos v Dolenjskih Toplicah posebni tabor »Sutjeska« z& slovensko mladino, 10 pionirjev zastopnikov pa bo poslal v »vezni tabor »Bratstva in enotnosti«, ki bo na Sutjeski. Pozanimali smo se še za stanje posevkov. Tovariš ing. Rado Linzner, agronom okrajne zadružne zveze, nam je na telefonsko vprašanje odgovoril: »Krompir in koruza sta najbolj potrebna dežja, pravtako košenice! Lahko celo trdim, da košenice najbolj trpijo. Dež pa bi seveda poživil vse ostale posevke in kulture. Tudi za žita bi bilo dobro, če bi deževalo. Zdaj odlično kažejo, za, rast zrna pa bi bila potrebna vlaga. Da so vrtnine brez dežja prizadete, o tem ni treba govoriti. Pri sadju pričakujemo srednjo letino, ker nI bilo moče ob oplemenjevanfu. Odlično letino pa obetajo vinogradi, Tu lahko pričakujemo rekordne pridelke. Toča seveda bo, to pa so navadno krajevni pasovi •.. « Zemlja je razpokana in žejna. In v petek je bil že tretji dan, kar se ljudje zaman ozirajo pod temne oblake, k dežju se pripravlja in hudo nam je. da niti vremenska napoved v domačem listu ne pove kaj več kot: »Krajevne plohe in lokalne padavine z ohladitvijo, v splošnem pa bo lepo vreme ... « uspeh, o čemer se je tovariš maršal še posebej pohvalno izrazil. O delu dosedanjih brigad na avto cesti je treba reči, da so tako podjetja kot oba investitorja zadovoljni. GRADIŠ iz Brežic je že pred 25. majem poslal Glavnemu štabu telegram, v katerem sporoča, da je izpolnil plan za mesec maj s tem, da so brigade izkopale 56,000 m3 kamenja in zemlje. Tekmovanje mladine v brigadah se odraža tudi v delu gradbenih podjetij, kjer raste delovni polet delavcev, tehnikov, inženirjev Jn vseh drugih zaposlenih. Delavci marsikod potegnejo tudi čez uro, kadar vidijo, da položaj to zahteva. To pa spet daje mladini no\'ega poleta in treba je poudariti edinstveno enotnost med delavci, strokovnjaki in brigadami. Tekmovalni polet prvih brigad je ta mesec verjetno še večji kot prej; prosimo, povej nam še o tem kaj novega. — Tekmovanje brigad v por častitev VII. kongresa ZKJ. ki je izredno razgibalo vseh 7000 mladincev 5n mladink aprilske izmene, se je v maju nadaljevalo v znamenju počastitve Dneva mladosti: Vse brigade so se zagrizeno borile In rušile norme, da so strmeli celo stari delavci z avtomobilskih cest. Nobeni brigadi še ni uspelo, da bi dvakrat obdržala prehodno zastavico Glavnega štaba. Sarajevčani so se na primer zakleli, da jo bodo kot najboljša brigada prve majske dekade obdržali tudi od 10. do 20. maja, pa jim ni uspelo. Prevzela jo je boljša, ohridska brigada »Slavej« iz Makedonije, ki je izpolnila svojo dolžnost v 10 dnevih s 319 odstotki! Partijska konferenca graditeljev avto ceste je dala 17. maja v Novem mestu odgovor na vse, kar je pokazala doslej praksa. Kako poteka nadaljnje delo z mladino? — Konferenca komunistov-graditeljev avto ceste je vsekakor veliko prispevala k hitrejšemu in boljšemu reševanju slabosti, ki so še obstajale v brigadah. Tu mislim zlasti na vprašanja organizacije dela, na Čuvanje ljudskega premoženja — strojev, orodja, opreme itd., na delovno disciplino — včasih je slaba prav zaradi neučakane vneme, ko želi mlad človek narediti celo več kot to zmorejo njegove sile, na kar moramo pravtako misliti! — in pod. Za odpravljanje takih pomanjkljivosti in slabosti smo uvedli redno sestajanje komunistov v naseljih, brigadah in podjetjih. Kolikor bomo v tem uspevali še naprej, bodo uspehi le še večji. Z mladino se veliko dela. Komunisti čutijo svojo odgovornost v vzgajanju mladih. Veliko število brigadirjev je predlaganih za sprejem v Zvezo komunistov; iz 53 brigad, ki odhajajo, je predlaganih n. pr. za sprejem v ZKJ 830 brigadirjev. Aktivi komunistov v brigadah so delavni, predlagana mladina pa bo sprejeta v ZKJ v domačih krajih. Na nas pa se obrača veliko število mladine iz brigad, ki želi stalno zaposlitev in ki bi šla rada v uk. Zdaj imamo 1364 takih prijav. Smo v stikih s posredovalnicami za delo v LRS. z Direkcijo PTT v Beogradu, z drugimi ustanovami, da bi v jeseni pri sprejemanju v šole in pod. sprejemali predvsem mladino, ki je bila v bri- , gađah. V novomeškem okraju bo prostih 170 novih delovnih mest v podjetjih, kjer bodo sprejemali predvsem sedanje brigadirje. SGP PIONIR bo sprejelo v uT< 23 mladincev iz medjimu-rske origade v uk za tesarje in zidarje. In kaj bi dejal o novih brigadah? — Če bodo nove brigade prevzele delovni polet sedanjih brigad in nadaljevale s tekmovalnim duhom, ki smo ga dosegli v zadnjih 2 mesecih in če odpravimo slabosti, ki smo jih doslej ugotovili, potem nimamo nobene skrbi, da ne bi delo teklo po planu. Brigad pa bo več in povečano število različnih zahtev in nalog bo terjalo od tehničnega in političnega aktiva na cesti še večjo prizadevnost, iznajdljivost in požrtvovalnost. To vse pa bo po mojem zdaj laže, ko je delo že upeljano in stvari teko. Odhod in prihod brigad smo stisnili v časovno zelo #zek okvir nekaj dni, samo-da bo delo na cesti čim manj trpelo. Zato upravičeno zaupamo tudi v velike uspehe novih 82 brigad. 'I-!'::;..: Srečanja s tovarišem Titom delegacija graditeljev avto ceste ne bo pozabila. Bilo je to predzadnji torek popoldne v Beogradu, ko je tovariš maršal sprejel vrsto delegacij, ki so mu prinesle čestitke za 66. rojstni dan. Delegacija 7 zastopnikov, ki jo je vodil komandant Glavnega štaba MDB Mićo Novkovič, z njo pa je bil tudi sekretar komiteja ZKJ na avto cesti Niko Belo-pavlovič, je prva izročila razen tople čestitke tudi prisrčne pozdrave vseh mladinskih delovnih brigad, ki so se doslej le zvrstile na deloviščih nove magistrale. Predsednik Tito js sprejel iz rok brigadirjev v knjigo i vezane doslej izišle številke »MLADOSTI«, glasila mladih graditeljev na avto cesti. Pozneje, na vrtu, kamor je povabil delegacijo MDB, se je živo zanimal, kako je na avto cesti. Komandant mu je na kratko poročal, da gre vse dobro in da bo cesta pravočasno gotova. Tovariš Tito se je nasmejal: »To ste obljubili, o tem pravzaprav niti ni treba govoriti ,. .* Predsednik Tito se je nato zanimal za številne podrobnosti z dela na novi cesti. Pokazalo se je, da marsikaj že ve. Posebno -vesel pa je bil izjave, kako so se že v tem kratkem času v praksi potrdile njegove besede o veliki vzgoj- ni, politični in gospodarski vrednosti takih velikih akcij naše mladine, o čemer je govoril na zadnjem kongresu LMJ. Nič manj ga niso razveselile besede brigadirjev, ko so mu pripovedovali o pristnem in prisrčnem sodelovanju domačinov vzdolž nove avto ceste z brigadami in s podjetji. Dobava hrane je odlična, so mu poročali člani delegacije, zdravstvena služba brezhibno deluje, vsi pomagajo graditeljem, kjer je le treba. Tovariš Tito je obljubil, da bo brigadirje obiskal, čim mu bo dopuščal čas. Z delegacijo se je nato tudi fotografiral. Bilo je nepozabno srečanje. O njem šs zdaj govore v use*1 brigadah na avto cesti. V Šmihel Kjer je le mogoče, pomagajo graditeljem avto ceste vsi naši ljudije. Dobro s« zavedajo velikega pomena nov« magistrale zlasti za nase kraje. Zdravstvena služba, ki skrbi za Prvi krah v novi pekarni Preteklo sredo so v novi pekarni ob Ločenskd cesti spekli prvo peko kruha. Pekarija, ki Je bila zgrajena v rekordnem času, bo pekla poslej kruh za mladinske delovne brigade na avto cesifei. Sodelovanje občine s podjetji bo moralo biti Se veliko pristnejSe in tesnejše., če hočemo doseči letos predvideni napredek, ki ga postavljata družbeni plan in proračun — Razprava o predlogu družbenega plana in proračuna ObLO Novo mesto na seji obeh zborov Odborniki obeh zborov obč. LO Novega mesta so 27, maja aa skupni seji najprej počastili spomin pokojnega Djure Salaja, nato pa na ločenih sejah obravnavali predlog družbenega pla-na in predlog proračuna za leto rase. Predlog družbenega plana predvideva kot osnovne naloge v letu 1958 dviganje proizvodnje v vseh panogah, dviganje storilnosti in vzporedno s tem dvig družbenega proizvoda na prebi-vaka, Realizacija v letu 1957 v pri- merjavi z letom 195S nam da naslednjo sliko: industrijska proizvodnja je narasla za 28*78! kmetijska za W» ("vzrok so bile vremenske razmere), gradbena dejavnost za 77fl,V, trgovina in gostinstvo za 10 Vo, obrt pa za »o/ft Skupna proizvodnja v letu 1957 je bila za 24% večja od proizvodnje v letu 1956, družbeni proizvod se Je dvignil za 23 odstotkov, narodni dohodek pa za 24%>. Predlog družbenega plana za leto 1958 predvideva porast proizvodnje za nadaljnjih 34«/«, družbenega proizvoda za 25fl/o in narodnega dohodka za 24Vo. Osnova za takšen dvig gospodarstva v letu 1958 so povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje, dvig gradbene dejavnosti in enakomerni vzporedni razvoj ' ostalih gospodarskih panog. Da bi vse t0 dosegli, je na področju občine nujno treba povečati proizvodnjo, jzvoz in produktivnost dela. Vodilno vlogo pri dvigu kmetijske proizvodnje bo odigralo pogodbeno sodelo-(Nadaljevanje na 2. strani) 2e to teden volitve članov skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje V gozdu nad Mlktarjl. prav v nekdanjem taborišču prvih belokranjskih partizanov, pripoveduje prvoboroc tovarlS Milan ftlmee 51 tabornikom - vodnikom, načelnikom in glavarjem enot »olenjnkega taborniškega sveta - kako Je bilo tu in drugod v Beli lu%iitii jenent 1941. Več berite o partizansko-taborniškem pohodu na 6. strani današnje itevllke V nedeliio 1. junija »o bila jadnija 3 predvolilna zborovanja upravičencev socialnega zavarovanja, s čimer je obsežno predvolilno delo v okraju zaključeno. Enotna ocena predvolilnih zborovanj je zelo pozitivna: povsod so se zaivarovanci živahno zami/malii za Številne probleme, dajali razne predloge za lokalno izboljšave zdravstvene in zlasti zobozdravstvene službe, ki ima vrsto perečih, nerešenib vprašanj, Sindikalne podružnice in društva upokojencev so s člani okrajnega sindikalnega sveta ter uslužbencev okrajnega zavoda opraiviH v tem času pomembno *n koristno delo. 6. junija bo prva volilna konferenca izvoljenih delegatov za občino Semič, do 12. junija pa bodo v vseh občinah zaključili volitve novih članov skupščine nkrajnega zavoda. VREME ZA CAS od 5. do 15. JUNIJA Posamezne dni bodo krajevne nevihte, sicer bo lepo poletno vreme trajalo Se dalje. Sredi Junija more nastopiti razlezen dež, vendar je bolj verjetno, da bo deževalo mod 2«. in 22. Junijem. V. M. zdravo© mladih gradliteljev, je predvidela vse potrebno, da bo zajamčeno tudi zdravje mladine na tem velikem delu. Doslej znaša odstotek obolelih in lažje ponesrečenih komaj 0,24 od skupnega števila brigadirjev, kar je praktično izredno nizko število in ogromen uspeh dosedanjih naporov vodstva del na avto česiti. Medtem ko sprejemajo po potrebi bolnike ali ponesrečence z avto ceste v bolnišnice v Brežicah, Novem mestu, Ljubljani in V Črnomlju osemletka in višja gimnazija Občinski svet za šolstvo (in prosveto je sklenil predlagati občinskemu ljudskemu odboru, naj bi v bodoče v Črnomlju obstojala poleg osemletke tudi višja gimnazija. Zato je svet imenoval posebno komisijo, ki naj bi do 10. junija proučila materialne ;m finančne možnosti ter pogoje za poslovanje cbeh šol, kj naj bi pričeli po- . učevati z novim šolskim letom. Delo komisije je obsežno, saj je treba reši« vprašanje šolskih poslopij in njih ureditev, dalje vprašanje proračunskih sredsterv, inventarja, knjižnite in učnega kadra. Novice ČRNOMELJ: v soboto je igralo PD Miran Jarc Molierovo komedijo ^Prevarani soprog*. Igra je zadovoljila gledalce, ki so nagradili požrtvovalni igralski kolektiv s toplim aplavzom. ŠENTJERNEJ: učenci vajenske šole so priredili v nedeljo razstavo ročnih del. Pokazali so lep napredek, med najboljšimi pa so bili izdelki vajencev \% »Podgorja«. — Šentjernej pooe«* — pod tem naaivom so imela domača dekleta, dijaki, učenci in cicibani pod vodstvom učiteljic +Ov. Tavčarjeve in Jovanovičeve v nedeljo zanimiv nastop. Petje pioninjev in ženskega zbora je zelo ugajalo, posebno pa še spevoigra »Dekt čast«. Zagrebu, so zadn/je tedne z velikim razumevanjem upravnega odbora in mladine internata »Majde Sile« v Smlhelu določili to stavbo za začasno infekcijsko bolnišnico avto ceste. Mladina se je umaknila iz internata v telovadnice novomeških šol, na Grm in delno v Črnomelj, stavbo pa so medtem v rekordnem času asanirali, preuredili im pripravili za začasno bolraišnco. Čeprav so z začetnimi merami v vseh brigadnih naseljih zagotovili skrajno higieno, z zdravstvenim pr osvetljevanjem bnigadtiir-jev pa se praktično neprestano zožuje možnost izbruha takih bolezni, je nova bolnišnica zdaj že gotova in za vsak slučaj pripravljena pomagati.- < Naš » u Nad 785 milijonov dinarjev bo letos v proračunu okrajnega zavoda za socialno zavarovanje »Kam pa gre ves ta denar?« se vpraša ta ali oni zavarovanec. Poglejmo, kakšni so bili lanski za-vodovi izdatki samo za zdravstveno zavarovanje: Za ambulantno zdravljenje je bilo izplačanih 30,470.000 din, za zdravljenje zavarovancev v bolnišnicah 96,347.000 din, za zdravila je zavod plačal 26,337.000 din, za potne stroške (obisk zdravili ko v-speci a listov, prevoze v bolnišnico in pod.) 10,626.000 din, denarnih nadomestil za čas bolezni in nesreč pa je bilo izplačanih zavarovancem 38,648.000 din. Samo lani je bilo v okraju 196.788 ambulantnih pregledov, v bolnišnicah smo imeli skupno T5.348 oskrbnih dni, receptov pa je bilo izdanih v okraju kar 125.217. K zdravnikom, v bolnišnice, na pregleda itd. je potovalo 11.851 zavarovancev, povprečni stroški za potovanje pa znašajo na zavarovanca 897 dinarjev. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED »DOLENJSKI E*IST S slavja v Starem trgu Obilo truda so vložili prebivalci dela Črnomaljske občina - Poljanske doline ob Kolpi za čim lepše praznovanj« krajevnega praznik*. Trud ni bit zaman. Letošnji prvi Junij - šestnajsta obletnica velikega partizanskega napada na T fašistično postojanko v Starem trgu — j je našel Stari trg v vencih, cvetju in ] zastavah, kot še ni bil nikoli doslej. Ža zjutraj so pričeli prihajati v Stari Irg gostje od vseh strani, zlasti delovni kolektivi iz Črnomlja in Kantžarice. Prebivalci »črnomaljskega« dela doline so prisrčno stiskali roke starim znancem, aktivistom In borcem ter z isto prisrčnostjo sprejemali tudi vse ostale goste. Gasilci domače čete, gasilci čet Sodevci - Prelesje - Kot, iz Raden-cav, Blaževcev in Plemenitaša iz sosedne Hrvatske so se pripravljali za mimohod pod vodstvom občinske gasilske zveze Črnomelj. Praznično razpoloženje je dvigalo igranje črnomaljske godbe na pihala. Na okrašeni tribuni pred šolo so se ob 11. uri zbrali zvezni ljudski poslanec in podpredsednik OLO Novo mesto Niko Belopavlovlč, republiški ljudski poslanec ln član izvršnega sveta LRS Niko Nov vodnjak v Stopnem V maohinl vasici Stopno pni Skocjamu so vse do letošnjega leta prebivalci zajemal: vodo iz storega vodnjaka, zgrajenega že okoli lete 1800. Vodnjak je bil primitivno narejen, brez odtočnega kanala, pozimi pa je bil nevaren, ker je bilo vse naokrog zamrznjeno. Lan: so prebivalci sklenili zgraditi nov, moderen vodnjak. Res so s prostovoljniim delom vašoani opravili vsa vozniška dela, Rdeči fcrVž pa .im j* podaril črpalko in material za gradnjo. Z vodo Iz novega vodnjaka so Stopnicami' veliko bolo zadovoljni, ker je okiusnejša in bolj zdrava. Za vso pomoč pa se Rdečemu krizu prav leno za-hvaPufete. š. K. Šilih, predsednik občinskega LO Janez Zunič, sekretar okrajnega odbora SZDL Martin Žugelj, sekretar obč. komiteja ZKS MIlan Ravbar, sekretar obč. komi- PRESENEČEN IN VESEL ... »Ko so mi zaupali častno nalogo, da bom predal štafetno palico maršalu Titu, sem bil malce presenečen, pa hkrati zelo vesel, da bom lahko tovarišu predsedniku čestital rojstni dan v imenu mladine, ki gradi avtomobilsko cesto, kot v imenu milijonov naših ljudi. Bilo pa mi je tudi malce tesno, saj veste... V trenutku, ko sem predajal štafeto, sem bil pa vendarle zelo zbran. Od atletske steze do tribune je bilo približno 30 metrov vzpona. Do centralne lože sem pritekel malo zadihan, rešil me je pa dolg aplavz in takrat sem se malo umiril. No, potem sem predsedniku voščil.. .« MIĆO PRELIČ našemu dopisniku Petru Breščaku za bralce Dolenjskega lista teja ZKH Vrlovsko, občinske gasilske zveze in drugI. V strumnem pohodu so mimo tribune z gosti gasilci zavili proti pokopališču, kjer so nato pionirji položili vence na grobove padlih partizanov in aktivistov. Za tem se Je pričelo veliko zborovanje, na katerem je prvi govoril zvezni ljud~ Pri Ponikvah blizu Trebnjega bo avto cesto z lepim viaduktom preskočila Temenico, železnico in staro cesto. Inženir Miloš T ur k, ki sem ga našel na gradbišču, je ustregel moji radovednosti. Naj ga predstavim: kot gradbeni inženir dela pri SGP Pionir, diplomiral je 1956. leta. Bil je štipendiranec Pionirja in že za časa študija večkrat na praksi. Po diplomi je najprej odslužil vojsko. Sedaj živi v Novem mestu. »Viadukt, ki ga gradimo, bo brat onega pri Stični, le malo krajši bo. Pri izkopu gradbenih jam za temelje smo pričakovali večje težave zaradi vode. Na srečo je bilo vreme ugodno in smo jo kar poceni odnesli. Viadukt bo dolg 120 m, povprečno visok 10 m z normalno širokim cestiščem. Delati smo pričeli 19. aprila. Morali smo potegniti 600 metrov dolg daljnovod, postaviti žerjav in provizorič-ni transformator. Zemeljska dela — izkopi — so večinoma že končana. Betonske temelje nosilcev viadukta smo že zabetonirali. Pričeli smo s pripravljalnimi deli, ki so pri gradnjah te vrste zelo obširna. Morali bomo zbrati kar največ strojev. V viadukt bomo vgradili približno 800 kubičnih metrov betona in sto ton železne armature. Najvažnejše pripravljalno delo so opaži, v katere nato vlivamo beton. Za pripravo opažev potrebujemo največ kvalificirano delovno silo — tesarje. Najprej bomo postavili stebre, nato pa bnmo v opaž nad stebri v treh dneh in nočeh nepre- trganega dela vlili betonsko ploščo in glavne nosilce. Zdaj dela približno 35 delavcev, ko pa bodo dela na višku, jih bo 60, mogoče tudi več. 250-litrski betonski mešalnici te bo pridružila še ena 600-litrska in dve 250-litrski, Kot sem že omenil, delovna sila ni vprašanje. Vsi delavci stanujejo v zasebnih adaptiranih prostorih. Kasneje, ko jih bo več, bomo morali zgraditi barako« ski poslanec Niko Belopavlovič, ki je orisal pomen partizanskega napada na Stari trg pred šestnajstimi leti, napore med vojno in po vojni, dosežene uspehe ter nekatere zunanje politična probleme. Za njim je čestital prebivalcem k njihovemu prazniku Janez Žunič, ki j« nakazal razen dosedanjih uspehov tudi poglavitne naloge za bodoče. Toplo pozdravljen od vseh je spregovoril tudi bivši borec in komandir čete kočevskega bataljona, ki se je delj, časa zadrževala v poljanski dolini in se tudi udeležila bojev za Stari trg. tovariš Stanko Zakotnik - Johan. Uspešen nastop pionirjev s palicami In cicibanov pod vodstvom učiteljic je žel splošno odobravanje In priznanje. Pionirji so izvedli dokaj težko telovadno vajo brezhibno, prav tako pa tudi cicibani folklorno točko. Vmei je igrala godba na pihala Iz Črnomlja. K lepemu kulturnemu delu sporeda pa je prispeval tudi moški oktet iz Črnomlja, ki je pod vodstvom ravnatelja gimnazije iz Črnomlja prof. Andreja Petka ubrano zapel nekaj pesmi. Violi so domači igralci ponovili mladinsko igrico »Rdeča kapica«, Popoldne se Je razvila prisrčna In sproščena zabava, ki Jo Je priredila krajevna organizacija Zveze borcev s sodelovanjem ostalih organizacij. V nedeljo no črnomaljski stadion! 8. junija se bosta v Črnomlju pomerila ob 16.30 v tekmovanju za pokal maršala Tita domača Bela krajina in Grafičar iz Ljubljane. Vinko Weiss bo tokrat stotič igral za domači kliuib. Ob tej priložnosti bodo dokončno izročili športnikom v uporabo dograjeni, ln urejeni stadion. Po tekmi bo velika športna veselica z zabavnimi točkami, nagradno streljanje enajstmetrovk in podobno. J. V. 2. junija na novomeškem živilskem trgu In sejmišču Polne košare sadik ln semen so vabile zakasnele vrtickarje, da si za domačo uporabo urede vrtove. Sadike paradižnikov in paprik so prodajali po 10 din. Razen teh so bila naprodaj Jajca po 15 dan, solata po iS din v glavicah, petersilj po 10 din v šopkih, sirftki po 5 din, mleko po 36 din liter, smetana v skodelicah po 50 din, jagode po 130 din liter ter rože. Naprodaj so bila tudi drva po 2000 din meter, lončarski Izdelki ter volnene Jope. Na sejmišču Je bilo dokaj živahno. Na sejem so pripeljali 1272 praiicev, prodali pa so Jih 690, Zaradi velike suše je cena znatno =t= padla. Za manjše so zahtevali od ==l 28O0 do 5.000 dm, za večje pa od HH o.000 do 20.000 din. Goveje živine ^= so prignali 181 glav. Za vole so ===r zahtevali od 75.000 do 65.000 din, za HH krave od 50,000 do 70.000 din, za g=g junce ln telice pa od 40.000 do = «5.000 din. PROMETNE NESREČE == Preteklo sredo opoldne Je v Vra-=== novičlh pri Črnomlju velik ka-š~ m ion znamke FIAT s prikolico, =!l ast transportnega podjetja Ko-§|g čevje, zapeljal s cestišča in se HH zaletel v lipo. Zaradi sunka prikolice Je bilo vozilo samo močno razbito, prikolica pa Je nepoškodovana. Isti dan zvečer je kamion podrl kolesarja pri mostu preko Dobllčice v Kanižarici ter ga pahnil v vodno strugo. Ponesrečenec je obležal nezavesten, vendar se je dokaj hitro zavedel in nato nI potreboval zdravniške pomoči. V Kvasici pri Dragatušu se je zaradi bližajočega se kamiona splaiil konj ter skupno z Jezdecem skočil pred vozeči kamion. Le prisebnosti šoferja se je zahvaliti, da nesreča ni imela hujših posledic. V sredo Je prišlo do lažjega karambola tudi v Miklerjih na cesti Črnomelj—Kočevje med kamionom in osebnim avtom FIAT — 6O0. Manjša škoda je nastala le na osebnem vozilu. Naposled s* je zgodilo Usto, kar je postajalo is dneva v dan očitneje: de Gaul-le je prišel na oblast po zakoniti poti. Torej mu ni bilo treba dobesedno poklicati na pomoč vojsko. Tega si tudi ni Želel, ker je bolje dobiti diktatorska pooblastila po »zakoniti poti«, kot prislužiti si vzdevek »uzurpator«. Toda če je de Gaulle prišel na oblast po zakoniti poti, to ne pomeni, da je prišel na oblast brez izsiljevanja. Zakaj ves čas je stala v ozadju armada, ki je grozila, da bo vzela zadeve v lastne roke, če se parlament ne ukloni. To vsekakor ne pomeni, da bi bil parlament svoboden pri odločanju. Človek, ki ima v glavo naperjen revolver, ne more svobodno odločati, razen če si ne Zeli smrti. To je zdaj jasno: de Ganile je sicer prišel na oblast legalno, toda v bistvu ga je spravila na oblast vojska t generali v Alžiru na čelu. Jasno pa še nI, kdo bo zdaj koga. De Gaulle je zahteval od parlamenta, naj nujno izglasuje tri točke: podaljšanje izrednih pooblastil za Alžirijo (to se je že zgodilo); polna pooblastila za predsednika vlade (de Ganila) v prihodnjih šestih mesecih do prvega decembra letos, da lahko v obliki dekretov izdaja uredbe, ki imajo zakonsko veljavo; sprejetje zakona o reviziji člena 90 ustave, s katerim se pravica do reforme ustave praktično prenaša s skupščine na vlado. Reforma bi postala dokončna po referendumu. De Gaulle je namreč sklenil, da se mimo parlamenta u..i»ie naravnost na Francoze. Po »prejetju teh točk in morda še kakega drugega opravila bi šla skupščina na daljši dopust, saj je de Gaulle pravzaprav ne bo več potreboval. Odločal bo on. Kakor rečeno, ie ni jasno, kdo bo koga. Dejstvo je, da je vojska spravila de Ganila na oblast. In to, kakšna vojska. V Alžiriji imamo generala Massuja, ki ukazuje brezobzirno mučenje ujetnikov, bivšega generalnega rezidenta Soustella, ki je »pobegnil« iz Francije, da bi se pri- DE GAULLE NA KRMILU družil prevratnikom v Alžiriji, generala Salana, ki se je postavil na čelo prevratnikom. Seveda se danes ti prevratniki ne imenujejo več prevratniki, ampak »ljudje, ki so rešili enotnost Francije«. Ko je postalo očitno, da je de Gaulle zmagal, je vodja prevrata na Korziki dejal: »To je zdaj konec vlade Zidov in intelektualcev«. Potemtakem ni težko uganiti, kakšni ljudje igrajo danes vodilno vlogo v francoski armadi. Nobenega dvoma ni, da bodo generali hoteli voditi svojo politiko, saj so jih opijanili lastni uspehi. Takoj po prevratu, ko je bivši premier Pflimlin zahteval pooblastila od skupščine ln odločno nastopil, ali vsaj kazalo je, da je odločno nastopil, je marsikateri general v Alžiriji hodil en dan ali uva bled naokoli. Toda kmalu je postalo očitno, da se jim ni treba nič bati. Pflimlin je bil tako malo odločen, da alžirskega prevrata niti s pravim imenom ni imenoval. Prevratniki so takrat spoznali, da se jim ne samo ni treba bati vojaškega sodišča, ampak da utegnejo oni postati tisti, ki bodo koga vlekli predenj. Zato je danes bistveno vprašanje tole: ali ho de Gaulle postal ujetnik armade? Ali bo moral slediti njeni reakcionarni kolonialistični politiki v Severni Afriki? Cas bo prav kmalu prinesel odgovor na to vprašanje. Gledano od zunaj, pa je prav zanimivo opazovati obraze v Londonu in VVashlng-tonu. Uradno se ti obrazi smehljajo: de Gaulle se bo držal mednarodnih obveznosti Francije. Toda za temi smehljaji se skriva huda skrb: ali ne bo de Gaulle preveč samosvoj? Ali ne bo morda celo koketiral z Rusi ln na lastno pest kaj ukrepal z njimi. To bi namreč pomenilo konec atlantskega pakta. Rusi so namreč že povedali nekaj prijaznih besed o de Gaullu, še preden je ta uradno prišel na krmilo, s čimer so seveda spravili v zadrego francoske komuniste. Skratka, prihod generala de Gaulla na oblast ne pomeni samo novega poglavja v zgodovini Francije, ampak tudi novo poglavje v odnosih med zahodnimi zavezniki. Generalova politika pa je trenutno še vprašaj, ki je tako velik kot Eiffelov stolp. Toda ne za dolgo. Sodelovanje občine s podjetji (Prenos s 1. strani) vanje kmetov s KZ, kar mora imeti za posledico tudi socialistično preobrazbo vasi. Graditi nove obrate in razširiti obstoječe, bo mogoče le s skupnim vlaganjem raepoloilji-vih sredstev vecih'1 gospodarskih organizacij. Gospodarski potencial bo s tem rasel, vzporedno s tem pa bodo rasla nova obrtna in komunalna podjetja usluž-nostnega značaja. Uredili bomo nove trgovinske obrate, skladišča, tržnico in specializirane trgovine, da bi dvignili raven kulturne postrežbe. Gostinstvo in turizem bosta pridobila na pomenu po dograditvi avto ceste. Da bi dvignili žrvijenjsko raven, bo ObLO vlagal razpoložljiva sredstva predvsem v gradnje družbenega standarda; tam, kjer so ostala ta sredstva na ravni lanskega leta, pa bo potrebno varčevanje. Ustrezne sklade bo občina uporabljala za soudeležbo in pologe na natečaj ih. Priporoča se »PARTIZANKA« tovarna za predelavo plastičnih mas, izdelava embalaže in ščetkarstvo KOPER Z inž. Turkom sva prišla med razgovorom na nasip, ki je na levi strani Temenice. Betonski temelji v, gradbenih jamah se od tu v loku vrstijo do hriba na drugi strani in že kažejo pot viadukta, ki bo zvezal hrib z nasipom. »Gotovo želite, da bi gradnjo uspešno zaključili?«' »Ne samo to, še nekaj več! Da bi kljub pospešenemu tempu in kljub temu, da upoštevamo vse varnostne predpise, dela minila brez nesreč!« TRGOVSKE VAJENCE samo zdrave in močne fante, TRG. POMOČNIKE - železninarje eventualno tudi mešane ali špecerijske stroke sprejme TRGOVSKO PODJETJE »KOVINA« — LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA 7 (dvorišče, I. nadstropje) Notranjepolitični tedenski pregled Škodljivo popravljanje V podjetjih v zadnjih mesecih mnogo razpravljajo o nagrajevanju delavcev. Z novim gospodarskim sistemom so dozoreli pogoji, da opustimo predpisovanje plač za posamezne kategorije delavcev ln spravimo zaslužke zaposlenih v neposredno odvisnost od doseženega dohodka, ki ga ustvarja vsako posamezno podjetje. Te spremembe v plačilnem sistemu so že v teku. V nobenem primeru pa to ni preprosta stvar. Zaradi tega je vsako prehitevanje dokaj nespametno in lahko urejevanju plačilnega sistema le škoduje. Predvsem se moramo zavedati, da delavci ne dobivajo več plač, marveč \i po splošnih družbenih predpisih, dele dohodek, ki so ga ustvarili. Velikokrat govorimo o plačah kot o stvari, ki ni prav nič odvisna od dohodka kolektiva, čeprav je v resnici narobe. Dohodki bodo vedno bolj odvisni od prizadevanja posameznega kolektiva. Predno pa bomo lahko dosledno uresničili načela nagrajevanja, bo treba urediti Se marsikatero stvar. Naj omenimo samo problem »enakih pogojev«. Razlike med tovarno z modernimi stroj') In tovarno z zastarelimi napravami je treba v primerih, ko proizvajajo iste proizvode, izenačiti itd. V gospodarskih organizacijah pa marsikje nočejo čakati, d» bi te probleme uredili, temveč sku-iajo na vsak način povečati tarifne postavke, največkrat kar vse. To delajo navkljub temu, da so znana navodila, da tarifnih pravilnikov do nadaljnjega ni moč spreminjati, razen v primerih, ko uvajajo nova delovna mesta. S spreminjanjem tarifnih pravilnikov skušajo posamezn« gospodarske organizacije vplivati na razdelitev sredstev med njimi in skupnostjo v njihovo korist. Take spremembe pa daleč presegajo pravice samoupravnih organov in pristojnosti občinskih ljudskih odborov. Marsikje potrjujejo občine tarifne pravilnike s veljavnostjo nazaj. S tem dokazujejo občinski organi, da prav nič ne razumejo skupnih gospodarskih interesov ter nalog. Tako potrjevanje pravilnikov Je mnogokrat posledica nezdravega načela: roka roko umije, češ: ml vam potrdimo pravilnik, vi. pa nam boste kdaj pa kdaj primaknili kakšna sredstva. Tako pridemo do tega, da prva nezakonitost potegne za seboj drugo, vse skupaj pa v vsakem primeru prizadene proizvajalca. 8 takim samovoljnim prenašanjem sredstev, z nepredvidenim povećavanjem tarifnih postavk Itd. povzročamo v gospodarstvu, ki nikakor nI razdeljeno po komunah, bolj resne težave, kot si lahko predstavljamo. To pripelje tudi do nesorazmerij, ki vplivalo na cene In na realno vrednost delavčevih prejemkov. Pri vsem tem v nekaterih kolektivih urejujejo tarifne postavke oziroma tarifne pravilnike povsem nezakonito. Največkrat delavski sveti o teh spremembah sploh ne razpravljajo, o spremembah nr ohveste pristojnih organov za delo, niti sindikatov. Drugod pa Pri sprejemanji) novih pravilnikov špekulirajo tako, da uvajajo ia tista delavna mesta nove nazive, uvajajo nova delovna mesta, ki v proizvodnji sploh niso potrebna 'n podobno. V nekem našem podjetju so šlt celo tako daleč, da so povečali prejemke uslužbencev za nftzaj z veljavnostjo od lanskega avgusta, za delavce pa od letošnjega prvega Januarja, v mnogih primerih Je več kot Jasno, da tn ne gre za urejevanje tarifne politike in vsklajeva-nje postavk, marveč samo za enostavno poviševanje zaslužkov. Ssveda ne trdimo, da tarifnih pravilnikov ne bi bilo treba popravljati, saj povsroča nepravilno nagrajevanje marsikateremu podjetju resne težave. Toda mnogi gospodarski organi, vštevši sindikate, prav sedaj proučujejo tarifne postavke In vse druge probleme v tej zvezi. Zato je povsem pravilno, da upoštevamo navodila in počakamo, kaj bo ta ocena prinesla. Prav tako pripravljajo izračune minimalnega osebnega dohodka na osnovi novih predpisov. Tudi to ho pokazalo, s čim razpolagajo posamezni kolektivi, in Sele potem se lahko lotimo tarifnih pravilnikov tako, da to bo korlntilo proizvodnji in celotnemu gospodarstvu. Samovoljno vsklajevanje tarifnih postavk po kriterijih^ ki veljajo le za posamezna podjetja, bi naredno več škode kot koristi. Rele takrat, ko bodo vse stvari proučene, bomo lahko pametno vskladlll tarifne postavke med posameznim] podjetji. Pretekli teden so se zbrali na Bledu na letni posvet gozdarski strokovnjaki. Govorili go o nalogah gozdarstva In lesne industrije. O tem homo še pisali, saj Je na našem področju precej gozdov In tudi za nas velja tisto, kar je sapfaal v pozdravnem pismu udeležencem kongresa predsednik Tito: »Vrnimo gozdovom čimprej to, kar smo jim v tem čatu odvzeli preveč, to bo mnogo koristilo naši skupnosti*. Kaj pravijo odborniki zbora proizvajalcev o planu? Razprava v zboru proizvajalcev Je bila dokaj živahna. Tako so predstavniki gradbeništva ugotovili, da . je plan zanje postavljen nerealno. V občini je predvideno 1.050 milijonov, celotna dejavnost podjetja Pionir pa obsega v vsem okraju in na področju Hrvatake 'skupno 1 milijardo -000 milijonov, n« področju občine Novo mesto pa le 600 milijonov. Govorili so, da je previsok tudi plan kmetijske prozvodnje z ozirom na sušo, vendar Je o tem še prezgodaj sklepati. Proizvodnja Motomontate in ■ Hidromontaže je po planu predvidena tako. kot da podjetji že imata potrebne 1 kapacitete, medtem ko Motomontaža še ni pričela z gradnjo nove hale; do sedaj je izdelala 150 vozov, do konca leta pa jih mora po planu izgotoviti 700, tako da ostane podjetju še tri četrtine proizvodnje od 1. junija dalje. Podjetje ima odobrenih 36 milijonov za gradnjo hale, so pa nastopile težave, ker mora 25 Vi od tega po novi uredbi oddvojiti za obratna sredstva, tako da lahko s preostankom izvrši le zemeljska dela ter postavi stebre, Hidromontaža ja v družbenem planu predvidena s 438 milijoni bruto produkta, tam, kjer bi morala stati, pa še raste pšenica. Kljub temu, da bo ta tovarna zgrajena na montažni način v treh tednih, bi morali biti že prej zgrajeni betonski temelji in plošča. Odborniki zbora proizvajalcev so bili soglasni v tem, da bi morali plan sestavljati bolj realno, po drugi strani pa so ugotavljali v razpravi, da novo ustanovjjenirn tovarnam damo samo za,-četni tek, nato pa Jih pustimo, da plazijo po Štirih. :Bili so nrnenjd, da bi bilo bolje postaviti nova podjetja na trdne noge in šele potem začeti graditi nova. (Skoda, da niso kaj več povedali pa ie o nalogah kolektivov samih pri dviganju podjetij, v borbi za večjo storilnost in podobno!) Ugovorov o ostalih panogah gospodarstva ni bilo. Zbor je sprejel sklep, da se s predlogom družbenega plana strlnjs s pridržkom, da bo na posebni seji obravnaval vprašanje industrije. Kritično so precenili odborniki tudi odlok o dopolnilnem 10 •/• proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. Sprejet je bil sklep, da zbor odlok sprejme s pridržkom, da se bo prej posvetoval s podjetji in odlok sprejel le pod pogojem, da plačilo tega prispevka ne bo šlo na račun plač ali dviga cen. Odborniki so ugotovili, da se bo življenjska raven sicer nujno znižala, ker so delavci it tako prizadeti, ter bi to bilo lahko vzrok nadaljnjemu padcu produktivnosti. Prej je delavec pri 10 odstotnem preseganju norm zaslužil 10 odstotkov več kot sicer, sedaj pa zaradi novih instrumentov zasluži le 2 do 3 •/« več. Razen tega dopolnilni proračunski V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet bezga osutoga (200 din), kamilic (230 din), lipe (220 din). List slezenovca (180 din), gozdne jagode (100 din), šmarnlce brez pecljev (IGO din), melise (140 dirt). Rastlino vodne kreše (140 din), jetičnika (105 din), njivske mačehe (L10 dim), krvavega mlečka bi-ez debelejših stebel (W) din). Korenine regrata (110 din), baildrijana (260 din), habata — smrdljivi bezeg (36 din). Lubje Češminovih korenin (165 din), krhliko (54 din). ORVESTILO! Nabiralci, pohitite z nabiranjem bezgovega cvetja, ker bo zaradi vročine Izredno hitro odevetelo! ■ prispevek prične veljati s 1. januarjem, tako da se poraja vprašanje plačila za- " ostanka, še posebno pa je to vprašanje kritično pri podjetjih, kjer delovna sila 'fluktuira. Odborniki so ugotovili tudi to, da je postavka v proračunu občine za potne in sejitvene stroške previsoka. Proračun ne zajema 16,479.384 din neplačanih računov iz leta 1957 ter bo zato tudi letos nastal primanjkljaj, v breme za 1. 1959. inaki ne ti j- Ob predlogu odbora o občii dokladj na dohodek od krnel stva se je razvila razprava odbornikov kmetijske skupine. Odlok razdeljuje kmečka gospodarstva v 3 skupine in predvideva 8%, loo/o in 12Vt doklad od skupnega katastrskega dohodka. Ker so bili nekateri mnenja, da posamezni okoliši niso pravilno razporejeni, je bil sprejet sklep, da s« kmetijska skupina zbora proizvajalcev sestane m pripra-Vj popravljeni predlog. Ker je uveden 40 % prometni davek na nabavo inventarja, so sprejeli predlog, naj svet za finance sestavi komisijo, ki bi poprej odobrila nakup inventarja vsem ustanovam, ki živijo od dotacij. ki Predlog zamenjave parcele, ha . kateri ,.bp stala . rjidromontaža, je »bor sprejel-s pridržkom, da je osvojen samo pod pogojem, da bo gradnja ; kmalu pričela, ker je razen zamenjave predvidena tudi odškodnina ■ v znesku 700.000 din. Razprava v občinskem zboru je bila v celoti enaka razpravi zbora proizvajalcev. Zbori volivcev bodo ta mesec Na skupnj seji je predsednik ObLO predlagal, naj bi zbori volivcev, na katorih bi volivce seznanili s predlogom družbenega plana tn proračuna, bil; ko- nec junija. Hkrati bi na teh zborih na podeželju temeljito obdelali vprašanje dviga kmetijske proizvodne in pogodbenega sodelovanja kmetov s KZ. Omenil je, da zbor proizvajalcev po volitvah ni bil dovolj aktiven, velika napaka pa je to, da je imel. posebno letos, malo stikov s proizvajalci v podjetjih. Nujno je, da člani zbora proizvajalcev stalno obiskujejo enote, ki so jih volile, in sproti opozarjajo ObLO in podjetja na razne pomanjkljivosti. Predsednik zbora proizvajalcev Miloš Jevšček je v odgovoru poudaril, da bi bilo nujno, da bi bi! na občini uslužbenec, ki bi pripravljal gradivo, ker člani zbora zaradi strokovnega dela to ne utegnejo. Končno je bilo sklenjeno, da bo ObLO za to delo nekoga določil. Oba zbora občinskega ljudskega odbora sta predlog družbenega plana in predlog proračuna sprejela s pridržki, ki so razvidni iz razprave. Ker pa sta družbeni p';an in proračun *v neposredni zvezi, izda^kj ne morejo bit] večji od dohodkov. Napeti bo torej treba vse-sile, da bi plan dosegli, to pa nas bo-stalo nemalo truda. Mladina odhaja na avto cesto Pretekli petek Je odšlo H Črnomlja dvajset mladink jn mladincev v tretjo izmeno na gradnjo ^vto ceste LJubljana—Zagreb. Od hrtgadirjev, ki so pretežno najboljši učenci iz gimnazije in' vajeniške Šole ter Jih vodi kot pko-mandant brigade šolski upravitelj • t. Dragatuša Stane Zula, so se poslovili predsednik ObLO Črnomelj Janez 2unic, sekretar občinskega Komitet« Milan Ravbar in ravnatelj gimnazije Andrej Petek. RAZPIS ZA TEČAJ POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS (od 2. septembra 1958 do 30. Januarja 1959). Tečaj Politične Šole je namenjen predvsem dela\ cem ln delavkam v industriji in kmetijstvu, ki ži delajo v organih delavskega in družbenega uprav Ijanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje Iz politične ekonomije In znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokon čanlh Šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite do 25. junija 1958 na upravo Politične Šole pri CK ZKS. Sola Ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveičen, In sicer najmanj 14 dni pred prlčetkom tečaja. Podrobnejše Informacije dobite na upravi Sole. oziroma na občinskem komiteju svojega območja. ' ——------—■--—- 1 t 'Mf. - 'Nil t Ueano veliki plavajoči sesalni bager »Peter Klepec«, ki poglablja morsko dno v novem koprskem tovornem pristanišču skupaj a plavajočim bagrom »Hrkonjo Ce-Ijustnlkom «(tovo). Oba sta krepka pomoč z* hitrejšo zgraditev pristanišča — (Foto: Ras tko Brada.sk j,i i DOLENJSKO KMETIJSTVO Vzadnjih latiti se j« koio-radaki hrošč razširil po celotnem področju okraja Novo mesVo v takšnem številu, da že letos nastaja vprašanj« nadaljnjega pridelovanja krompirja. Skoda, povzročena po koloradskem, hrošču, močno znižuje pridelek. Vzrok ca tako množično razširitev koloradskega hrošča j« predvsem v nezadostnem zatiranju hrošča v prejšnjih letih, ko j« bilo zatiranje prepuščeno predvsem čamim lastnikom, v manjšem ob-segu pa tudi organiziranemu zatiranju s stran, kmetijskih *a-drug. D« so lotos prve okužbe tako zelo močne, j« varok v tem, da lani od avgusta dalje hroJBsa nihče «1 uničeval in je tako ves zadnji zarod hroščev prezimil. Letos se Je tudi dogodilo, da to zanadl pozne saditve krompirja hrošč; prišli na površje še preden je krompir pognal iz zemlje. Zaradi izredno močne razširitve hroščev na njivah, posajenih s krompirjem, kakor tudi v ozimnih žitih bo letos Krompir ali hrošč? Kje io vzroki, da koloradski hrošč rosno ogroža pridelovanje krompirja — V nevarnosti jo 600 vagonov tržnih viškov krompirja, glavnega pridelka našega kmeta pori zarod ličink tako številen, da sami s takojšnjim zatiranjem na celotnem področju in z uporabo učinkovitih komičnih sredstev na vseh njivskih površinah lahko preprečimo veliko škodo. Ni treba poudarjati, daje krompir ca Dolenjsko glavni posevek, saj predstavlja trzni presežek okrog 600 vagonov letno ln glavno krmo pri vzrejj plemenskih svinj in mesnatih prašičev. Zaradi tega je skupna naloga vseh prizadetih, dt tez učinkovitim; ukrepi prepreči morebitna večja Skoda nt zmanjšanem pridelku zaradi škode po koloradskemu hrošču. jo n. pr, nahrbtnih škropilnic, in zatirajo škodljivce s pomočjo ekip na onih parcelah, kjer lastniki sami tega dela niso izvedli. v*i lastniki, t. j. kmečka gospodarstva, *e pa dolžna, da brez« pogojno sodelujejo pri tej akciji bi sicer, da ekipam pomagajo pri delu kot n, dt, Dovozu vede, v hribovitih področjih pa morajo v določenem roku poškropiti ali zaprašiti kromplrišca. Zadrugam novo opremo! Dosedanja površnost se nam maščuje Dosedanji način zatiranja koloradskega hrošča kakor tudi ostalih rastlinskih bolezni in, škodljivcev, se je pokazal v prejšnjih letih kot neučinkovit, čeprav je bilo n. pr. za zatiranje koloradskega hrošča lani porabljeno okrog 1S.000 kg škropiva in 38,000 kg raznih zapra-ihv. Slajbost zatirata« akcije v prejUnjih letih j« bila v tem, da j* bik> to delo prepuščeno pred -vsem pobudi samo nekaterih zadrug in kmečkih gospodarstev. Ljudski odlbori niso Izvajali ustreznega nadzorstva, niti niso predpisali ustreznih obveznih ukrepov. Škropljenje oziroma zapraševauje okuženih njiv je blio v splošnem površno; posamezna gospodarstva so zatiralne ukrepe opuščala in so bile ravno njihove njive legla nadaljne-ga širjenja koloradskega hrošča. Zaradi takšnega stanja pri zatiranju koloradskega hrošča kakor tudi ostalih rastlinskih bolezni in škodljivcev, kot so ameriški kapar, češpljev kapar * rdeči pajek, Skrlup, jabolčni zavi-jac, krompirjeva plesen, je izvršni avet LRS izdaj priporočilo, naj občinski ljudski odbori izdajo odredbe o skupnem zatiranju rastlinskih ^bolezni in Za organizirano skupno zatiranje bolem* in škodljivcev je dosedanja oprema kmetijskih zadrug pomanjkljiva. Ze družbeni piani okraja hi občinskih ljudskih odborov so zadolžili kmetijske zadruge za nabavo novih motornih fekropnelc. Na razpolago za nakaz« so motorna škropilnice, potrebno kredite lahko dobe vse kmetijske zadruge pri zadružnih hranilnicah s tem, da predlože skrajiani Investicijski! program ter jamstveno izjavo za najetje kredita, Soudeležba lastnih sredstev znaša so*/* nabavne ▼rednosti ln trna večina kmetijskih zadrug za soudeležbo svoja lastna sredstva, ee jih pa nima, Jih bo dal občinski ljudski odbor ta sredstev investicijskega sklada, ki je namenjen za napredek vasi. Trenutno nizko število motornih škropilnic ne sme biti ovira, da občinski ljudski odbori ne določijo vseh krajev, kjer Je t očitom na teren motna uporaba motornih škropilnic, kot področje, ca katero velja obvezno skopem zatiranje, Poleg tega morajo občinski ljudski odbori pritegniti v to akcijo tudi motorne Škropilnice, last kmetijskih posestev, tako da Jim določajo delokrog za skupne zatiranje pa kmečkih gospo-darstrih proti plačilu vseh stroškov. Nekatere kmetijske zadruge — ' ~ *—-----—m —* — Bifov. Nekatere Kmenjsae za«: škodljivcev na osnovi predpisov imajo pomisleke, da kmečka go- rastlin pred boleznimi in SKOd- taktne račune naj kmetijska žaljivki, drage dostavljajo občinskemu ljudskemu odboru, ki Mh bo iz- Obč. ljud. odbori Trebnje, Mir-* na, Mokronog, Straša-Topliee, Šentjernej fn Semič «0 te od- ZrC 081106 UaiTepOV - SuCMe kaZtli! redbe ž« sprejek, ostali občinski m terjal tudi z admintatrativnio izvršbo, če bo to potrebno. Kmetijske zadruge morajo imeti ves čas akcije stalno na zalogi dovolj kemičnih sredstev za škropljenje ln prašenje Gospodarska poslovna zveza Novo mesto ima na zalogi okrog ls.ooo kg im-dan olja ln s.ot« kg lindan prahu. Prt nji naj ta sredstva kmetijske zadruge tudi naročajo. Zaradi boljše učinkovitosti naj se uporabljajo predvsem škropiva t j. llndan olje. Uporaba Škropiva je mnogo cenejša, ker stane pri uporabi 0,2« kg Mndsn olja na 1*0 litrov vode samo škropivo za 1 hektar površine okrog Sto dinarjev,, dočlm stanejo sajprašiva za l ha površine pri uporabi M kg na ha 12*0 «0 1300 dinarjev, iz tega izračuna Je razvidno, da Je škropljenje z delom vred po 1 ha cenejše kot sama vrednost uporabljenega zaprallva Uporaba motornih Škropilnic je c odrom na nitjo ceno škropiva in velik učinek dela - najcenejši način zatiranja koloradske ta hrošča, o tem so se prepričan že vsi, ki so uporabljati motorne škrepHstee za to delo. Z motornimi Škropilnicami se lahko v kratkem času opravi zatiranje koloradskega hrošča na vseh površinah na območju neke vasi, Z uporabo škropljenja bomo lahko hkrati zatirali tod« krompirjevo plesen, , tem da škropivu dodamo 1 do 1,5 ikg bakrenega apna ali 300 do Mo gramov ditana ali llrotana. Kakšne varstven« ukrepe za zatiranje koloradskega hrošča so dolžne Izvesti kmetijske zadruge oziroma sami lastniki ter kdaj in kako, določajo za kmetijstvo pristojni sveti oziroma aa kmetijstvo pristojni upravni organ] občinskega ljudskega odbora. Da bo odredba dosegla svoj namen, so občinski ljudski odbori tudi zadolženi, da izvajanje predpisanih ukrepov nadzorujejo ter da proti kršilcem predpisov tudi takoj ukrepajo s kazenskimi sankcijami. Le s temeljito kontrolo in s takojšnjim odstranjevanjem raznih nepravilnosti, bo tudi sprejeta odredba o skupnem zatiranju bolezni in škodljivcev dosegla svoj namen. Ing. Lojze Lovko 4. Junija 1958 j*e^^«s^^«s»^«>^^a*^*^M^AA*A*j OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: podvzemite takoj potrebne ukrtpt za mobilizacijo vseh sil v uničevanju koloradskega hrošča! Z doslednim nadziranjem ponovljenih nalog moramo zagotoviti kar največjo učinkovitost tega dela! Odredbe o skupnem zatiranju koloradskega hrošča naj bodo zdaj prva dolžnost vseh, ki pri tem važnem delu sodelujejo! i KMETIJSKE ZADRUGE NA DOLENJSKEM: Okrajna zadružna zveza In Gospodarska poslovna zveza sta pripravili dovolj zaščitnih sredstev, da koloradskega hrošča lahko uničimo! Na razpolago so krediti za nakup modernih škropilnic! Skupno s strokovnjaki kmetijske službe nemudoma organizirajte načrtno, sistematične in množične akcije za uničevanje koloradarja! KMETJE, ČLANI KMETIJSKIH ZADRUG: z združenimi močmi opravite v okviru svojih zadrug vse, kar naj zagotovi pridelek krompirja in uniči nevarnega Škodljivca, ki nam resno grozi. Ne odlašajte niti dneva, hroič se je letos tako nevarno razpasel, da nam lahko reši krompirjevo letine samo načrtno, združeno delo. Izvršujte sproti vse navodila svojih zadrug In kmetijskih strokovnjakov I Za pospeševanje kmetijstva Nekaj misli pred ustanovitvijo društva absolventov nižjih kmetijskih šol ljudski odbori bodo odredbe o obveznem skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in Škodljivcev sprejeli v kratkem. Sedanje naloge občin in zadrug V smislu te odredbe o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni ln škodljivcev so kmetijske zadruge zadolžen« na svojem območju za »kupo«, načrtne in sistematične akcije. Občinski ljudski odbori bodo po zaslišani u kmetijskih zadrug določili: a) Za katere vasi je obvezno skupno zeti ran j« škodljivcev s sodelovanjem samih lastnikov; b) za katere vasi t. j. v hribovitih področjih, kjer je nemogoč« d«lo z motorno tehnično opremo, sodoMme priskrbeti potrebno ročno aparaturo in pripraviti organizacijo zatiranja, lastniki salni p« morajo zatirati ŠVodiljfar« na ovojih zemljiščih. Za ve« vasi v ravninskih pod-rocjah, za katere volja obvozno skupno zadiranje škodljivem', morejo kmetijska zadruga organizirati zadostno Stevile ekip ki Izvajaj« zatiranj« npr. koloradskega hrošča na vseh pareeiah, ns oziraj« se, kdo j« lastnik dotične parcel« Za storjeno delo zavraOu-n*v* kmstKIske zadruga lastnika zemljišča vrednost uporeMJcnlh kemičnih sredstev ln dejanske stroške storitve s stroji. Ce lastniki v hribovitih vaseh kjer je določeno, da saOkranJe Izvršujejo sami lastniki, toga ne storijo ali storijo le površno, s« kmetijske zadruge dolino izvršiti varstvene ukrepe, t. J. opravki Anropljonje alt zapraihev, aa zaračunati polno ekonoznsko ceno aa storitrv lastniku takšne pareete. 9 sprejetjem odredbe OfciX> o obvoznem skupnem zatiranju pre- vzamejo kmetijsko zadruge poln« odgovornost za zaziranje kolesni kn škodtjtveev na celotnem svojem področju j v ravninskih vaseh z ekipami, v hrrhovdtzk vaseh pa da dajo na isasmksg« potrebno aparature, če lastniki sami nima- Hmolj tudi t Skocjanu Videti j«, da s« bo hmelj n« Dolenjskem kmalu udomačil. V Skoejanu je zasajenega ze 13 ha hmelja. 17 kmetov j« sklenilo z zadrugo pogodbe o pridelovanju hmelja ter na ta način omogočilo, d« bo hmelj, to »zeleno zlato«, kot mu pravijo, rasel tudi okoli Skoejana in dal ljudem zaolužika. Pri občinskih ljudskih odborih so postavljene komisije, ki bodo vodile vso to akcijo, organizirale kontrolne preglede in predlagale v kaznovanje kršilce predpisov. P0 temeljnem zakonu o varstvu rastlin so za prekrške določen« 2«lo stroge kazni. Po tem zakonu je lahko kaznovano vsako gospodarstvo, ki s-e n« ravna Po predpisih, s katerimi se urejajo ukrepi za eati-ranje bolezni in Škodljivcev, z denarno kaznijo do M.000 dinarjev. Prav tako so kmetijske zadruge kazensko odgovorne, če ne organizirajo skupnega zatiranja po predpisih občinskih ljudskih odborov, in znašajo denarne kazni od 10.000 do 200.000 dinarjev. Dolenjsko kmetijstvo je v povojnem Obdobju napravilo krepak skok naprej Se večjega bo naredilo v obdobju do konca leta 19«, ko se bo tan«ttjska proizvodnja Po plenu dvignila kar za 70*/». Razumljivo je, da zahteva tak količinski ln kakovostni razvoj v proizvodnji povečano vlaganje sredstev, in sicer tja, kjer se bodo investicije najprej vračale; po drugi strand je pa treba angažirati ve* kmetijski kader na terenu, kajti le tako bomo plan uspešno Jtcpolnlli. Sodobni razvoj kmetijstva zahteva sodobno tehniko, cenejšo ln specializirano proizvodnjo, manjšo porabo delovne sile in povečanje finančnih sredstev, ki jih vlaigamo v kmetijstvo Ce povemo to drugače. Je potrebno povečaj mehanizacijo oz. utrditi in pojačati delo strojnih odsekov prt kmetijskih zadrugah in povečati ie letos porabo umetnih gnojil odi 92 kg na 1 ha obdelovalne zemlje na 130 kg. Uporaba kvalitetnega semena in novih aort, ki dajo ob pravilni oskrbi mnogr> večje pridelke, kot domače neselekcionirano seme ta domače sorte, vse to bo vipJivalo tudi na dvig proizvodnje v ostalih kmetnjskilh panogah. Vsi tj problemi se pojavljajo tudi pri dolenjskem kmetijstvu, kajti drobna lastniška posest tudi tu ni zmožna razširjene Obnove Zato je edino mogoča pot preko zadružnih organizacij in raznih zadružnih oblik, n. pr. razne obnovitvene Skupnosti — sadjarske, vinogradniške, pašne, melioracijske itd Pri tatenzifflkaoiji kmetijstva so najvažnejša proizvodna sredstva; ta morajo Ustrezati sodobnem oblikam, lei dajejo obenem tudi večje ekonomske učinke kakor dosedanja individualna sred- 4900 piščancev z Grma Začetne težave domaČe umetne valilnice jo premagane sov ,ice Z« nekaj let seno govorili o ureditvi umetne valilnic« za naš okraj. Tudi letos bi bilo naše delo po tem vprašanju skoraj padlo v vodo. Prostori « valilnico so bilj urejeni, vaJ&lnega stroja pa od nikoder No, po dvomesečni zamudi Je vendarl« prispel. 4. aprila, namesto 15 februarja, amo pričeli delati ln žeto ni bilo mogoče urear*tftti številnih naročil za enodnevne prtsčsnc« v celoti, aprila so s* izvalili prvi piščanci. Pričakovali smo jih precej nestrpno in radovedni smo bili. kakšen bo uspeh Ve-Ukni mojster tov. Bizjak je bil še najbolj zaskrbljen »Tako «em radoveden, kako bo. kar v strahu sem, če nam bo uspelo,« je dejal, kadar smo g« oblekah Ves strah pa Je bil kmalu odveč ko Je ia 1.10» vloženih Jajc prtčšvkaio kar 870 piščancev To se je ponavljajo po a krat na teden vse do 3S. maja, ko Je va- Letošnja tekmovanja Letošnjemu tekmovanju za večji hektarski' donos posevkov in pitanje sivin« se je odzvalo Obnavljajmo sadovnjakol KmetJBk« zadruga S en ti o vre nc pripravlja nov sadni nasad na površini g ha pri Čatežu. Ze celotno površino so sklenjen« pogodbe kmetovalcev z zadrugo. Zadružniki, ki so se vključili v to koristno dejavnost, so popolnoma prepričam, da bodo uspeli. » V&e Ho popi... « Sreda popoldne. lUečam na •-n| izmed njiv med Podzemljem in Zornijem ob Kokot ln nabiram v levico koloradske hroooe. Po dva, tri, štirje skupaj ao na zelenih cimah mladega krompirja. Ponekod ao v kupčkih ob stebelcih tik semlje. Na vsakem grmičku zdaj še tecnnoaetenega krompirja pa najdem na spodnji strani listov kolonije oraninorumenih Jajčec, nove salege koloradsk« lakote, ki bo pričela če* nekaj tednov tre ti zeleno krompirjev-ko. Ko Jih naborom pol pesti, Jih n« poti pohodim. Ob ral pa sem komaj pet, šest grmičkov ... Spomnim se pogovora na njivi nedaleč PTlmoatka, ko m,* J« malo prej neka kmetica dejala: »Vse bo pošrl, prokleti hrošč . . A Zdaj J« za obiranje prepozno. Is Podzemlja prihaja mjaj. *l gospodar. »Kako ga bost« unlčevašl?« mu pokažem hrošče na dlani. »Pravkar smo L|me|L v -Mudrim 1 sestanek; po-tevorrtt smo se o škrnpLjenJ« In o drugem, kar bo treba...« »Samo hitro, tovariš, da ne bo prekasno! Jajčeca prve zalege so še na krompirJn!« »Vem,« ml pravi, »pohiteli bomo t« Te je boUŠe od sai«s*n«ga, v usodo vdanega vzdiha: »Vse hO petri.. ■« Pohiteti pa bo treba zares, ker Je pravceprav moon« pozno! Kotorad. hrošč« srečamo dane« t odi ie v goede-rlh; taborniki, ki s« bU| U. ln 15. maja na pohodu, se Jih našli v bukovem gosdn nad Mtklarji. vsaj kakih I km od najbližjih njrvi Koloradar s« J« nevarno razpasel. Menda nam res si vseeno, kaj bo c našim krompirjem. Z sdihovanjem »Vse bo podrl.. .* n« bomo ničesar rešili. Potrebna J« združena akcija vseh kmetov, kmetijskih zadrug, strokovnjakov m oblasti. Začela a« J« i«, pa vendar Je ponekod Šs n« JemiJvJO resno. Krompirju pa na DešssiJskem v resnici MJe dvanajsta... Tg. *e precej tekmovalcev. Ker je pogoj za tekmovanje pogodbeno sodelovanje z zadrugo, je to zelo dober načm za pospeševanje našega kmetijstva. Za tekmovnje j« do sedaj prijavljenih 17 zadrug našega področja s 3018 kmeti, ki tekmujejo. Najbolje! odziv je v reji svxnj. 3027 kmetov bo zredilo 10.600 sviSnj v skupni teži približno 1300 ton. V tej panogi tekmujejo vse zadruge. V hsktarokom donosu krompirja tekmujeta do sedej dve zadrugi, s skupno površino M ha it. « IG* kmeti tekmovađei, v donosu koruze 3 zadruge na 1M ha površin in s 3*2 kmeti tekmovalca, ter v donosu pšenice 2 zadrugi' na 150 ha površin in « 407 kmeti. Zasledujte poročila proHperonosporne službe) Dvig temperatur ln rahle padavine bed« kaj kmalu spet povzročile prve pojave peronospore. Opozarjamo vse vinogradnik«, da sproti fasledajejo poročila protlperenseporne službe. Hidrometeorološkega zavoda In Kmetijskega Inštituta IBS v dnevnem tlak« In radi«, da ne bede »kropili prezgodaj ali prekasne! mOPILNICE Uf KOLORADAR Osem kmetijskih zadrug n« našem področju, med njimi KZ Prekopa, Šentjernej, Mirna peč, Mirno in O-redsc, je v preteklem mesecu kupilo motorne škropilnice ns ž .Vinsko vpr«fo. Vse škropilnice le zatirajo koloradskega hrošča, zedruim.ki kmetijske zadrug« Šentjernej pa ugotavljajo, da bodo potrebovali 5e več Škropilnic. Z uspehi so povsod zadovoljni'. Tekmovanj« j*, kot lani, razpisala zvezna tekmovalna komisija. S pogoji so kmetovalci seznanjeni in mislimo, da o tem m* potrebno piseiti. Upamo, da bo tudi letošnje tekmovanje rodilo na našem podrooju neka) državnih rekorderjev. Vsem tokmovalcem in tud; njihovim zadrugam pa želimo kar največ uspehov. lilnica zaključila svoje delo 4.900 piščancev ali SOV« od vloženih jajc se je isvalilo. prednost pri dobavi ao imele K Z, ki imajo organizirana rejeka središča. Rejci, dobavitelji Jajc, so prejeli piščance po pogodbi, v ta namen Je bilo skupaj sklenjenih ao pogodb za 2.740 piščancev. Kako je bilo z naročili? Ko so so tevalili prvi piščanci je balo naročil le za 280 piščancev, vse zadruge so bile o delu valilnice ot>v**čene in rok za naročila je potekel 15. februarja. Kdo je kriv za zamujena naročila? Zadruge al;ir>:izati otrokovemu čustvovanju, dobro ve, kakšno veselje naredi n. pr štiriletnemu sinčku ali nečaku, če mu podari nekaj denarja, s kate-rton si lahko kupi, kar sj želi. Otrok raste, i asto pa tudi njegove lelje in zato so večji otroci to-Uko bolj veseli denarnih daril ftoda, ali znamo otroka prav asmerjati. kadar ima denar, s katerim lahko sam raapoiaga? Predvsem moramo otroka pou-fcti. da denarja ne zapravlja za nepotrebne drobnarije; zato ga navajamo, da denar hrani. »Ko boš zbral več denarja, si boš kupil kaj prav lepega!« svetuje preudarna mati s!adkosmedm hčerki, tu bj še tope! podarjeni kovač najraje takoj odnesla v trgovino Mnogokje podarijo otroku hranilnik, kamor spravlja ves drobiž, ki ostaja od nakupov. Ta denar dobiva 1oreJ otrok brez zaslug Sil posebne pridnosti Menim, da je to napačno. Otroka raje bolj iparediko razvesel trio z denarno nagrado, ker bo tako bolj cenil taka darila, na se bo šolar navadil premišljeno uporabljat; denar, mu vsakega prvega v mesecu dajmo primeren znesek, s katerim naj sam kupuje Šolske potrebščine, si plačuje kino. knjige, izpo-soJevalnJino v knjižnici, — »kratka, knje naj vsakodnevne drobne lzd«tke. Da pa bomo vedeM, kako je denar porabil, naj za.ptsuje izdatke. Le če bo ob koncu meseca obračun točen, mu denar spet zaupajmo. Cesto dobi otrok od staršev denarno nagrado, ker kaj nakupi, priprav; kurjavo a.I sicer poma.ga Staršem. Tudi to ni najbolj vzgojno. Otrok mora ta dela opraviti brezplačno! Namesto denarja mu beležimo taka dobra dela v oblki zvezdic, porednosti in prekrškov pa v oblijki črnih gak. Pri mesečnem obračunu mu primaknimo več ali manj. kakor pač pokaže tabela zvezdic in pik Cudllu se bomo. kako resno se bo dober otrok trudil, da bi bilo prvih čim več, slednjih pa čim manj I Res vzame materi prn številnejši družin; to nekaj dragocenega časa, vendar Je vredno za vzgojo otrok Storiti tudi to. Otrok, ki varčuje, mora točno vedeti, kako bo porabil svoj denar. Ce le mogoče, naj bo ta cilj takšen, da ga bo spodbujal in mu Hudo grešijo starši, ki otroku poberejo prihranjeni denar »za kazen* al, skratka zato. ker ga potrebujejo Medtem, ko bi otro- KOTlCEK ZA STARŠE NE TAKO... Oče sinu: Kako vendar sediš? In s čim neki si se danes zjutraj počesal? Mar misliš, da je res moderno, da nosijo dečki dolge lase in kodre? Kako smešno! (Obrne se h gostu.) Lahko mi verjamete, dečki v tej pubertetni dobi so zares nekaj strašnega! Same skrbi in nevšečnosti! AMPAK TAKO... Oče : Ivan, kaj ne bi lahko malo pazil, kaj delaš pri mizi? Poglej, tudi mi sedimo mirno in se pogovor jamo bret pretiranih kretenj in hrupnega kričanja. Morda bi prej malo »pravil v red tudi svojo zunanjost ? Nisem te sicer hotel opozarjati pred gosti, toda prosim... Nikoli ne karajte otrok pred gosti. Posebno ne otrok v štirinajstem aH petnajstem leto kivljenja, ker so ie prav posebno občnt-IJIvl. Razgovor In opomini med štirimi očrni bodo zalegli velike bolj. najosnovnejših pojmov o higieni. Nič čudnega, da umre tam toliko žensk in otrok. UNICEF bo tem krajem pomagal tako. da bo v nekaj letih izšolal 500 tisoč mladih deklet za babice, ki bodo opravljale tudi pomožno zdravniSko službo. V ZAHODNIH DRŽAVAH NARAŠČA ŠTEVILO VAJENK Pred zadnjo vojno je bilo* v zahodnih državah le malo va-jenk, takoj po vojni pa se je njihovo število povečalo kar za 20 odstotkov. Zlasti rade se dekleta učijo radijske, mehanične, optične, urarske, krznarske, knjigoveške in. pleskarske obrti, z veČino narodnega dohodka gospodarijo zene To je pokazala anketa v Franciji, Angliji, Belgiji in Združenih državah Amerike. Zato si velika podjetja v vseh zahodnih državah prizadevajo z reklamo ln vabljivimi izložbami zadovoljiti predvsem žensko domišljijo, ker vedo, da je žena njihova najboljša odjemalka. najbogatejša ženska L. 1552 je umrla Hettv Green Wilks in zapustila oporoko med kosi toaletnega mila. V našem denarju je zapustila okoli 60 milijard. ne bo žal da «e mora odreči drobnim izdatkom, ki mu sicer »sla-dtfo življenje«. Morda bo varče-val za izlet za potovanje, za nakup športnega rekvizita sli celo kolesa. Zo prihodnjo zimo te poleti razparamo stare jopice in prtpratumo volno za pletenje. Pomagamo si lahko tako, da jo nainjemo no ramo deščico in jo potem potopimo v mlačno vodo. Nekaj dni naj deščica stoji na zraku (ne na soncu) in volna se bo lepo posušila in zravnala. Pri paranju nam lahko pomaga hčerka, ki se bo tako priučila delu, medtem pa lahko razvijemo »zaupni pome-nek*. ka, kt bi to storil staršem, hudo kaznovali in ga obdolžiilt tatvine, mislijo, da lahko to storijo brez otrokove vednosti ali dogovora z nJim. Naj se ne čudijo, če otrok Izgubi smisel za varčevanje) Pri nekaterih otrocih se varčevanje prevrže v grabežljivost, ki Jo Je težko owirav!t1 Ce starSi opazijo, da otrok postane takšen, ga morajo navajati zmerno varčevati. Sam naj pVačuje svoje Izdatke, sam naj spozna, kako te4-ko aluzijo starši denar. Usmerjati Jih morajo, d* svojce obdarijo za njihove praznike z darili, kupljenimi iz njihovih prihrankov. Ko bodo spoznali, da Js veselje obdarovanja večje kot veselje nad velikim kupčkom denarja, bo plahnel* njihova grabežljivost. Otroka navajajmo končno še, da bo prihranjeni denar vlagal v hranilno knjižico Poznam drugo-šOlčka. ki vsakomur razlaga, da mu je bank* dala NW dinarjev. ker |t Je posodil svol denar. Verjemite, od takrat, ko so mu prt-p.sall v hranilni knjižnic* prve obresti, le bolj vneto varčuje! a g. Močkin rep... Prihiteli sta v uredništvo lista, obe zasopli in zadihani. »O nas pišete, sramota! Ce gre za čast, bom gnala do kraja ... Jaz vam bom že pokazala!« ... Komaj smo ju uspeli pomiriti, da sta sploh povedali, zakaj sta prišli. »Izvedeli sta od sosedov,« da smo v zadnji številki našega tednika pisali o njiju v članku »Surovo pretepanje otrok«. Pa nismo pisali o njiju; obdelali smo primer, ki je osebno znan članom uredniStua. Kafco bridko pa je bilo naše spoznanje, ko se je na članek oglasilo več užaljenih žensk (in tudi moških!), ki so na vsak način hoteli zvedeti za ime pisca, da bi ga (menda) tožili. Seveda, ko gre za čast, za dobro ime, za ugled v družbi, za spoštovanje ... Nekateri so se izgovarjali, da »otroke le malo tepejo«, drugi so ogorčeno vztrajali pri trditvi, da »...vsi pravijo, da leti članek name* (torej ti prav gotovo pošteno vihtijo palice nad ubogimi otroci, ne le »malo«, kot so trdili prvi!). Neka »gospe« je celo izjavila: »Se ga bom pretepala, otroka, če se mi bo zdelo potrebno!« (Zvedeli smo kasneje, da je otrok prav te »gospe« • zares surov in nasilen do drugih otrok, kar pri taki vzgoji ni prav nobeno Aufof) Prihiteli no v uredništvo sami od sebe. Nihče jih ni vabil, nihče klical. Po tistem znanem, dobrem starem slovenskem pregovoru: »Ko topiš mački na rep.. .« Na zadnji sestanek Društva učiteljev in profesorjev žužem-bemske občine so si prosvetni delavci obrali Veliko Lipje ..ad Žužemberkom. Dan je bil lep in od vsepovsod so jih pozdravljali pridni ljudje, ko so okopavah krompir in koruzo v kraški kotlini. Razen strokovnega referata a področja slovenskega jezika so prosvetni delavci poslušali razlago o zakonu o delovnih razmerjih in se podrobneje seznanili z zakonom o javnih uslužbencih. Pogovorili so *e tudi o poklicnem svetovanju otrokom, o prijavah za počitniška letovanja, o razstavi itd. Tov. Vute je spet poudaril, naj učitelji dajejo .večji poudarek tehničn; vzgoji, da bo ta res postala sestavni del splošne vzgoje mladih ljudi. Prosvetni delavci občine Žužemberk ©o večinoma mladi ljudje -3n zato se bolj čutijo potrebo po spoznavanju svoje domovine in bi hoteli l»-tos na dvodnevno ekskurzijo do »KARDINALOV GREH« na trebanjskem odru V nedeljo, 8. junija, bo uprizorilo PD Josip Jurčič v Trebnjem krstno predstavo Wo;nicz-Gart-narjevega »KARDINALOVEGA GREHA«, dramske kronike v 7 slikah. Sceno m 'Ijo je oskrbel Janez Gartn^. njegov, asistent bo Zvonima Skalar, kostumi pa so sposojeni pri Prosvetnem servisu v Ljubljani. To bo hfcrat; zadnja predstava trebanjskega gledališča v letošnji sezoni, o delu pa bomo še poročali. Plitvičkjii jezer. Upajo, da ho ObLO vsaj deloma podprl to željo. Izvoljeni so bili tudi a-stopnaki, k; bodo na delegatski konferenci volili predstavnika v Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Zbran; prosvetni delavci so počastili tudi spomin umrlega revolucionarja in dolgoletnega predsednika sindikatov Djura Sala j a. K. M. -JEZUSOVI APOSTOLI« v Novem mestu V sredo, 4. junija, bo ob 20.30 uri dramatski odsek PD Drago-tin Kette na novomeškem učiteljišču ob desetletnici ustanovitve učiteljišča uprizoril v DLP dramo Leonharda Franka »Jezusovi apostoli«, ki jih je po motivu romana napisal j. J. Drama v treh dajanjih nam v zelo napetih prizorih prikaže tajno družbo mladoletnikov v povojni Nemčiji, ki »rešuje« socialni problem s tem, da jemlje bogatim In daje revnim, nazadnje pa le spozna, da ne dela prav. Vljudno vabljeni! NOVO LETALIŠČE bodo zgradili v Zagrebu, ker sedanje ne odgovarja več vedno večjim potrebam domačega in tujega letalskega prometa Novo letališče bo v Botincu. južno od novega Velesejma. TUĐI V BEOGRADU bodo zgradili veliko medcelinsko letališče, ki bo oddaljeno od mesta 17 km Novo letališče pri Surčinu bo največje v južni Evropi; tu bodo lahko pristajala do 135 ton težka letala, med njimi t udi znano sovjetsko letalo TU-114. V eni uri bo lahko novo letališče odpravilo do 40 letal. 9 9 1 Tako je sel smihelski Zeleni Jurij skozi Novo mesto za letošnji Dan mladosti. To je bilo veselja, pesmi, sreče in zadovoljstva.., METLICAMI — čuvajte svof park! Na Trgu svobode v Metliki je bil pred spomenikom padlih borcev urejen lep park. Ta park je precej veljal, Je res v okras mestu, zato Je kar težko razumeti prebivalce, ki so za očuvanje tega parka tako malomarni. V neposredni bližini parka, na najbolj neprimernem mestu, je bilo urejeno otroško igrišče, po katerem se otroci (in odrasli) podrjo brez nadzorstva, oziroma se raje podijo največ po parku. Starši pošiljajo v park otroke, toda ne poskrbijo, ds bi ne delali škode. Poleg parka je gimnazija in osnovna šola, pa vendar je moral oskrbnik parka pred nosom učiteljstva napeti v parku bodečo žico, da ne hI učenci skakali po zelenem pasu. Ali bi ne bilo dobro in koristno, če bi otroci v Soli dobili temeljit pouk, da je treba park čuvati, ne pa delat; škode v njem! Potem se ne bi zgodilo, kot se je, da Je nekj učenec 3. razreda polil cvetlice in jim trgal popke, ali pa tak napad na park, kot so ga uprizorili 21. in 22. aprila, ko so šolarji potrgali narcise in cvetove krasnim holandskim tulipanom, ki vsako leto vzbujajo občudovanje izletnikov, ki obiščejo Metliko. V Metliki imamo tudi Olepševalno društvo. Ob ustanovitvi Je bilo krepko prijelo za delo, sedaj pa lepo spi. Res že tri leta sprejema na svojih občnih zborih sklep, naj občinski odbor Izda odlok o zaščiti parkov, kar pa se občinskim možem menda ne zdi vredno truda. Vso skrb za parke ima le oskrbnik, toda kaj more sto. riti, ko nikjer ne dobi podpore, razumevanja pa le malo. Dajmo, Metllčani — zavze-mimo se in poskrbimo, da bodo lepo urejeni in čuvani tudi naši parki, saj so mestu v okras in naredijo na tujca prijeten vtis! —pc. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Dr. Oton Baje: Nekaj o raku Pri radioizotopih, ki jih sedaj ubrizgavajo v človeško telo, te snovi poiščejo sama obolela mesta ter se v njih zbirajo, s svojimi žarki pa vplivajo na rakaste celice tako kot rentgen ali radij. Vendar je tovrstno zdravljenje kljub mnogo obetajočim uspehom še v povojih. Dobro je, da bolnik ve, da taka obsevanja prav nič ne bole. Sicer zapustijo včasih neko slabost in utrujenost, to pa je vse prehodnega značaja. Obsevamo vedno le bolna mesta, zdrave dele zaščitimo z za žarke neprehodnimi zasloni (največkrat iz svinca). Radij lahko v posebnih iglah vlagamo prav v rakaste bule, da tako laže deluje v samem obolelem organu. Čeprav sta kirurgija in obsevanje žela dosedaj že velike uspehe, se znanost pri tem ni ustavila, zavedajoč se. da je rakasto obolenje, čeprav se kaže spočetka lokalizirano, to je le na enem organu, vendar le posledica nekega splošnega, čeprav še neznanega vzroka ki nastaja v organizmu samem. Zato išče tudi kemična zdravila proti raku. V zadnjih desetletjih smo videli, kako je uspelo premagati s sulfamidi in antibiotiki gnojenja in infekcije raznih vrst, ki se tudi pojavljajo spočetka na posameznih organih in preidejo potem v splošno sepso. Pri rakastih obolenjih smo V tem oziru šele na začetku. Za enkrat poznamo testosterone in korti-zon; oboje sta hormona, ki imata kot kaže nek vpliv na rakaste celice. Prvi je moški hormon in zaustavlja rast raka na dojki, drugI pa Ima dober vpliv na leukemijo, ki predstavlja rakasto obolenje krvi. Vendar so to šele prvi, čeprav veliko obetajoči začetki zdravljenja raka v tej smeri. Prav zadnje čase uporabljajo kirurgi tudi že pri nas po operacijah zaradi raka gorčični plin in tudi druga srodstva, ki uničujejo rakaste celice, ki so pri operaciji vdrle v kri. Po vsem svetu, v vseh civiliziranih deželah so na delu znanstveniki — zdravniki, kemiki, fiziki, biologi itd. Se vedno neumorno iščejo vsak vzrok zaenkrat še tako strahotne bolezni. Vendar pa je minil čas, ko so znanstveniki raziskavah posamič, vsak v svojem laboratoriju. Danes se združujejo v skupine; saj Je snov že davno presegla zmogljivost enega samega človeka, presega pa že ceh) zmogljivost posameznih skupin. Niti ni mogoče več ostajati pri nacionalnih organizacijah za boj proti raku. Zadeva je postala internacionalna. Kakor se bolezen ne ustavlja na nobeni meji, lako so se tudi raziskovalci te strašne morilke človeštva združili preko meja v mednarodne organizacije, ki si složno sporočajo svoje rezultate, zapiske in napredke v zdravljenju raka. Zato smo lahko prepričani, da ni več daleč čas, ko bo Človeški duh rešil tudi ta problem. Treba pa Je v ta boj pritegniti razen vseh zdravstvenih delavcev tudi druge sloje prebivalstva. Prav posebno važna je publicistika, ki naj bi sproti obveščala ljudi o novih dogajanjih in o novih uspehih, pa tudi o neuspehih In razočaranjih. Zelo blizu Je primerjava z vojnim stanjem kake države, kjer Je treba vse sile združiti za cilj fronte. Pričujoči fronta namreč pobira dnevno po svetu lOO.nno vojakov. I> da na tej fronti ni državnih meja, ampak se celo Človeštvo bojuje združeno. Bo- jevnik pa je najboljši takrat kadar ve, zakaj se bori in če zna uporabljati svoje orožje. Zato sta pouk in publicistika eno najvažnejših sredstev proti raku. Vedno se še najdejo ljudje, ki mislijo, da je mogoče raka ozdraviti s polaganjem rok na obolele dele. s pitjem različnih čajev ali pa z uporabljanjem različnih masti. ■ Razni laiki, pa tudi zdravniki, nevredni tega imena, izrabljajo lahkovernost nepoučenih bolnikov. Zal tudi nepoučeno časopisje veliko greši. Vsak čas lahko beremo in prav pogosto v senzacionalnih dblikah o čudežnih ozdravljenjih ln o zanesljivih sredstvih, ki jih je iznašel kak do tedaj popolnoma nepoznan genij, ki pa jih po možnosti drži Še v tajnosti. Pri nekaterih boleznih take stvare niti niso tako nevarne. Pri raku, kjer igra čas eminentno vlogor pa je vsaka zamuda, ki jo povzroči tako zdravljenje, usodna. Ponavljam, da Je dandanes rak, potem ko je prerasel začetni stadij, neozdravljiv. Doba, ki jo zato potrebuje je različna, zato je vsako odlašanje smrtno nevarno. Ena glavnih nalog v boju zoper raka pri nas je prosvetlitev, ki naj bi zavzela vse sloje in v kateri naj bi sodelovali vsi. Važno nalogo časopisja sem že poudaril, seveda pa bi ,-e moralo odreči senzacionalnosti in se lotiti zadeve z resne strani. Druga naloga pri nas je ustanovitev proti-rakastih dispanzerjev vsaj v takem številu, kot imamo danes protituberkuloznih. V nje se bodo lahko bolniki zatekali po nasvet. Od tam jih bodo po potrebi usmerjali v roke odgovarjajočih zdravnikov — specialistov. Na ta način no bomo več" kakor do sedaj tako pogosto videvali bolnike, ki nam povedo, da čutijo svojo bolezen že po več mesečev ali celo več let. Neredko vidimo rake na dojkah, ki že razpadajo, se gnoje s strašnim smradom in seveda z metastazami po vsem telesu. Na vprašanje, zakaj pridejo tako pozno, slišimo ponavadi odgovore: -Sem čakala, da bo boljše- ali -sem se sramovala.* Isto velja tudi za rake drugih organov. Prav pogosto slišimo tudi, da se Je bolnik že zdravil s čajem, z zdravili, ki Jih je dal maza č, brez pregleda, in ki Je celo ugotovil bolezen kar po pregledu urina. Da v takih zamujenih primerih ne more pomagati niti rentgen niti radij, da o operaciji sploh ne govorimo, je jasno. Preostane nam se lajšanje bolečin in gledanje, kako se počasi pa zanesljivo približuje, neredkokrat v strašnih mukah, konec. Spoznanje, da bi se moglo o pravem času obolenje ozdraviti in ohraniti otrokom mater ali družini očeta, Je za zdravnika najtežje! Nevednost je glavni vzrok bede. Boj proti nevednosti le dolžnost nas vseh! (P. S. Predavanje ob otvoritvi Onkološke postaje L. O. Novo mesto. Postaja je začasno nameščena na Kirurškem oddelku Splošne bolnice v Novem mestu. Zaenkrat je odprta nb sredah dopoldne od R. do 11. ure. Pregledi so brezplačni. Brezplačno je tudi zdravljenje obolelih HQ raku. Poleg pregledov pa vodi postaja tudi evidenco vseh za rakom oboFcHh in oprnT^jn redne kontrole teh hnlnikov.) (KONEC) feav.22 (439) »DOLENJSKI LIST Stran 8 Učiteljišče oros avlja 10-letnico Proslave ob desetletnici novomeškega učiteljišča bi lahko imenovali »Teden kulture mladega zavoda«, ker so se že in se bodo še od 31. maja do 7. junija zvrstile vse panoge \tdejstvovanja bodočih vzgojiteljev. V soboto 31. maja je bila ob 11. uri svečana seja profesorskega zbora. Ravnateljica prof. EMA MU SER je pozdravila zbrane goste: sekretarja OK ZKJ JOŽETA BORSTNARJA, predsednika OLO FRANCA PIRKOVIČA, podpredsednika OLO NIKA BELOPAVLOV1-ČA, zastopnika sveta za šolstvo LRS dr. JOŽKA PREZ-LJA, predsednika ObLO MAKSA VALETA, predsednike svetov za šolstvo, prosveto in kulturo OLO in ObLO, zastopnike prosvetnih ustanov, tajništva za šolstvo OLO, mladine in druge. V jedrnatem govoru je opisala uspehe in težake ustanove in poudarila velik pomen učiteljišča za Dolenjsko. Zaostalost Dolenjske je dediščina preteklosti od čmožolte monarhije do predaprilske Jugoslavije. Sele ljudska revolucija je dala Dolenjski učiteljišče. Velikega pomena je ta vzgojni zavod prav zaradi tega, ker se v njem šolajo dolenjski dijaki, ki se radi vračajo v najbolj oddaljene vasi, kamor gre nerad diplomirani učitelj iz drugih učiteljišč. Čeprav živi ustanova v skromnih razmerah, je dala do lani že nad dve sto učiteljev, od katerih jih velika večina službuje na Dolenjskem. Gostje so si ogledali razstavo risb in ročnih del, ki sta jo okusno uredila, predmetni učitelj Marjan Kukec in strokovna učiteljica Mira Trdanova. Vsakoletna razstava risb in ročnih del na zavodu je razveseljiv rezultat vestnega dela strokovnih učiteljev risanja in ročnih del. Obisk razstav je bil vedno zelo velik. Takoj po vojni smo ta predmet zane- marjali; posledice so bile neizbežne pri tistih učiteljih, ki se niso učili na učiteljišču ročnih spretnosti. Z reformo šole so dobili ti predmeti pravo mesto pri tehničnKvzgoji. Na skupnem kosilu so spregovorili in zaželeli zavodu še mnogo uspehov pokrovitelj proslav, član odbora za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnem svetu novomeški rojak BOGDAN OSOLNIK, sekretar ZKJ za okraj Novo mesto Jože Borštnar, dr. Prezelj in zastopnik mladine dijak Pavkovič. Slavnostno akademijo v soboto zvečer je začela ravnateljica zavoda. Govoril je tov. Bogdan Osolnik in v klenih besedah prikazal polni dvorani občinstva pomen vzgojne ustanove v socialistični družbi. Vzgoja zahteva od človeka dosti požrtvovalnega dela, pre- danosti poklicu, idejam ljudske revolucije. Nepismenost, ki je bila pred vojno tako veliko zlo v Jugoslaviji, je z napori povojnega učiteljskega kadra v veliki večini odpravljena. Za kulturni dvig Dolenjske ima tudi novomeško učiteljišče svoj pomen. Prof. KAREL BA-ČER je prikazal razvoj ustanove in razen vzgojnega dela v šoli. poudaril''tudi izvenšol-sko delo mladine in članov profesorskega zbora ter delo vadnice. Delo učiteljiščnikov z lutkami, pevski zbor, dramatski krožek in drugo, vse to ie delo profesorjev učiteljišča, ki tudi dajejo novomeški kulturni javnosti svoj pečat. Klavirske točke sporeda, zborna recitacija, belokranjski in koroški narodni plesi, ritmične vaje, solopetje itd., vse so gledalci nagradili s priznanjem. Posebr no uspešno je zaigral Sindin- Socialno zavarovanje v številkah Število aktivnih zavarovancev v našem okraju je bilo 31. decembra 1957 12.980. Invalidnino II. skupine prejema 106 uživalcev, III. skupine 125, invalidskih pokojnin je v okraju 729, starostnih 834 in družinskih 785 — skupno torej 2.579 uživalcev invalidnin in pokojnin. Upravičencev do otroških dodatkov je bilo konec 1956. leta 3.369; prejemali so otroške doklade za 6.796 otrok; konec lanskega leta pa je 3.608 upravičencev dobivalo doklade za 7.093 otrok. Hiter razvoj okraja v zadnjih letih kaže tudi porast' Števila zavarovanih oseb. Leta 1953 je bilo v okraju zaposlenih 6.730 oseb (moških 4.435 in 2.295 žensk), leta 1954 — 8.247 (5.573 4- 2.674), leta 1955 — 9.134 (5.965 in 3.169), leta 1956 — 12.194 (7.972 + 4.222) in konec leta 1957 — 1J.980 (8.584 moških in 4.396 žensk). Povprečni mesečni zaslužek na enega zavarovanca je znašal leta 1953 — 9.854 din, leta 1954 — 8.933 din, leta 1955 — 9.158 din, leta 1956 — 10.390 din in lani 11.600 din. Sklad za zdravstveno zavarovanje pri okr. zavodu je znašal 1954. leta 112,288.000 din, 1. 1955 — 125,368.000 dinarjev, 1. 1956 — 197,656.000 dir* in lani 269,210.000 din. :|i:;:vi;; :!!r'!!!|!!!!'!!!!';l!:!'; !lili!|!'ll!:! .:>:'.:;" "!:'ri'll!i!r!i|l,:!i"' Triumf Crnomaljk V finalu prvenstva Slovenije v Ljubljani so osvojile prvo mesto rokometašice PARTIZANA Črnomelj in pokal RZS — Lanski prvak SVOBODA premagan z 1:5 — Nove prvakinje LRS se bodo od 27. do 29. junija borile za vstop v zvezno ligo Po pravici povedano: tako velikega uspeha ni nihče pričakoval. Ker so bile letošnje priprave za prvenstvene boje solidne, so Crncv maljčanke sicer upale, da se bodo na rapubliškem prvenstvu dobro plasirale, toda na prvo mesto pri članicah niso računale. Ljubljanska Svoboda, v kater; že deset let gojijo mali rokomet, je bila zanje najhujša zapreka. Toda tokrat so mlade črnomaljske rokometašice prekosile same sebe. Poglejmo, kako je potekalo letošnje tekmovanje za republiško prvenstvo. Najprej so tekmovali v treh conah — v primorski, štajerski in centralni ljubljanski coni Ker .je bila slednja najmočnejša (obsegala je področje Gorenjske. Ljubljane in Dolenjske), je dala v finale dve najboljši ekipi — ljubljansko Svobodo in črnomaljski Partizan, ostali dve coni pa s»a zastopala Koper in ptujska »Drava«. Ker Koprčanke v Ljubljano niso prišle, se je četveroboj spremenil v troboj. V prvi tekmi je Svoboda premagala Dravo s 4:1. nato pa sta se srečali ekipi Drave m Partizana Črnomelj, Crnomalj-čanke so bile boljše, toda pri metanju na gol niso imele sreče in Poslušali smo Jazz orkester V petek, 30. maija, je orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča prišel na Dolenjsko in Obiakal brigadirje na avto cesti. Za Novomesčane je avečer ob 20.30 ponovil program na Lokii. 2e uro pred pričetkom je zmanjkalo na dokaj velikem prostoru stolov in so gledalci kar stoje poslušali priljubljeni orkester. Z burnim ploskanjem so nagradili dirigenta, orkester, zlaalii pa pevke Marjano Doržaj, Beti Jurkovlč ln Majdo Sape. P osebne ga aiplavza je bil deležen tudi Mojmir Sepe, ki Je zapel znano popevko »Lahko noč«. Novorneščani. zlasti pa mladina, so bili nad programom navdušeni, zato se izvajalcem prav lepo zahvaljujdmo in želimo, da. bi nas čimprej spet obiskali. so zato dosegle le neodločen rezultat 5:5. Dejansko pa je bila ta tekma le ugrevanje in priprava za odločilno srečanje z lanskim prvakom Svobodo. To se je videlo že v prvih minutah igre, saj so se tu Crnomaljčanke veliko bolj potrudile in že v prvem polčasu vodile z enim golom naskoka. Ljubljančanke so šle v drugem detu na vse alj nič m to se jim je pošteno maščevalo. Z zelo dobrim: kontranapadi Carmanove, Zuničeve in ostalih se je rezultat stalno večal v korrst borbenih in požrtvovalnih Crnomaljčank. ki so končno zmagale z visokim rezultatom 5:1 (2:1). To Je bil popolen poraz lanskega prvaka. Veliko zaslug za uspeh ima zelo dobra taktika, ki jo je pripravil trener Molj k, seveda pa Imajo brez dvoma največ zaslug igralke same, kd so uresničile tre-nerievo zamisel. Celotna ekipa je igrala zelo dobro, v njej ni bilo slabega mesta. V ekipi so nastopile: Rajgel, A. 2unič, Furlan, M. fcunič, Weiss, Brajčič ln Carman, rezerve pa so bile Lozar. Bižal. Žalec in Klepec. Po zmagi nad Svobodo se je začelo pravo slavje. Gledalci (omenimo naj, da Je bilo na tekmi skoraj več Belokranjcev kot Ljubljančanov!) in igralke Svobode so zmagovalkam čestitali, kajti prvenstvo se Je zasluženo preselilo v Črnomelj. Tudi predstavnik Rokometne zveze Slovenije, ki je ekipi izročil prehodni pokal, je izrazil prepričanje, da bodo Crno-malj čanke dostojno zastopale Slovenijo na kvalifikacijskih tekmah Vse igralke so bile zelo utrujene (igrale so dve tekmi zaporedoma), toda vseeno so bile dobro razpoložene. Njihova največja želja je, da bi se jim do kvalifikacijskega tekmovanja omogočile dobre priprave in pa — da bi se uvrstile v zvezno ligo. Prihodnja tekmovanja bodo gotovo zahtevala izdatnejšo pomoč črnomaljskemu Partizanu in upamo, da bodo vsi odlo čilni forumi pokazali razumevanje. Za zaključek še kratka izjav« trenerja ekipe Franca Moljka: »Današnji uspeh je doslej največji, kar smo jih dosegli. To je rezultat štiriletnega truda. Vse igralke so bile na treningih disciplinirane in marljive,, zato uspeh ni izostal. Ker so naše igralke še skoraj vse mladinke, ima ekipa pred seboj še lepo prihodnost.« Mladim Crnomaljčankam in njihovemu trenerju k doseženemu uspehu Iskreno čestitamo! Franc Mikec I. okrajno strelsko tekmovanje obveznikov predvojaške vzgoje V nedeljo, 25, maja so se na strelišču v Novem mestu zbrale ekipe odredov predvojaške vzgoje okraja Novo mesto, da se pomerijo med seboj v streljanju in si priborijo prehodni pokal okrajnega ljudskega odbora. Od 11 odredov se Je tekmovanja udeležilo 5 odredov ter ekipi vajenske šole Šentjernej in gimnazije Novo mesto. Ostali odredi odnosno ekipe ti nerazumljivih vzrokov niso prišle. Vsekakor Je treba pograjati odrede Šentjernej. Kostanjevica, Mokronog, Mirna, Semič in Žužemberk, ker niso na tekmovanje poslale avojlh ekip. Tekmovanje se je odvijalo v to-varllkem duhu ln s požrtvovalnostjo ekip. poseženi rezultati so zelo dobri Lahko bi bili pa ie veliko boljši, ko bi komandanti odredov ekipe trenirali ter Jih tako dobro pripravili za tekmovanje. grot>o »Pomladno žuborenje« na klavir pianist Stane Fink. Na okusno urejenem odru je blestel napis: »Idejnost, demokratičnost in enotnost šolstva — pridobitve ljudske revolucije«. V nedeljo dopoldne je bila za najmlajše ; lutkovna predstava »Hudobni graščak« na obnovljenem lutkovem odru, ki ga je uredil vodja lutkovnega krožka prof. D. Modic, popoldne pa uspel telovadni nastop na Loki, prava pesem mlado-sti-vadnice in učiteljišča, ki sta ga pripravila prof. %Nuša in Milan Smerdu. \ NOCOJ BO DRAMATSKI ODSEK Draaotin Kette uprizoril v režiji prof. T. Triana dramo Leohnarda Franka »Jezusove apostole«, ki obravnava probleme mladoletnikov v povojni zbombardirani Nemčiji. V SOBOTO 7. JUNIJA bo vevški koncert učiteljiščnikov, ki ga bo dirigiral Učitelj petja Tone Markeli. V NEDELJO ZVEČER bo bb Krki za pralnico peska propagn.ndni tabor učiteljiščniške družine prijateljev Krke s tabornim ognje-* INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA v Sloveniji letos naglo narašča. V primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta so industrijska podjetja ln rudniki v LRS letos v prvih 3 mesecih povečali. proizvodnjo za 9 odst. Največje povečanje proizvodnje ima kemična industrija (za 27%), industrija gume (22','*), lesna industrija (15%), črna metalurgija (16»/«). živinska-industrija (14'U) itd. Stroji za metliško predilnico prihajajo Prvi stroji za novo NQVO-TEKSOVO predilnico "v MetlLk; so začeli pred dnevi prihajati Z njiimi so prišli tud; italijanska strokovnjaki, ki stroje postavljajo. V Metliki so začetek montažnih del seveda vsi z veseljem pozdravili, saj pričakujejo, da bo v drugi polovici leta poskusno obratovanje novega podjetja že steklo. Na leto bodo lahko spredli v metliškem obrati: NOVOTEKSA do. 400 ton volnene preje, od česar bodo prdbl. 20 odst. porabili doma za lastno predelavo, ostalo pa bodo prodali drugim domačim tekstilnim Strelske prireditve v počastitev Dneva mladosti Okrajni mladinski komite J«e s pomoč in novomeške strelske družine organiziral TObadlnako tekmo-vanle v streljanju /- zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo kar sedem ekip ln so doseženi rezultati bili zeln dobri Mladinci tu tekmoval« za okrajni in občanski pokal. Najboljši- rezultate SO pO kazali strelci novomeške Rknnazi Jo In trgovske šole Za okraijnl pokal LMS Novo me sto sta naistoj;(i!i dve« ekipi, zrnu Jala Je gimnazija Novo mesto v:i vtme, Mazovec, Celcsn'k) 133 km g«; 4. Občinski komite LMS Nov mesto (Mlrtlč, Zupane, Thoržev ■ki) 124 kroge I Đ3 KM-en" (PlaVC J-. Flnvr T Gutmnn) 124 kroge. Najboljše rezultate kot posnmez. glkl rlovgll Marjetic Dnrko ■rjmnazlja) »2 krogov. Sever Cvetah ki Oltorevc tvan (oba trpovataa šola) 72 krogov. Tekmovanje Je bilo zelo dobro orga»JtElrano, kar je glavna zasluga članov novorne -elske družine Koplna Mai-lann In Plenlčarja Andreja. s. i> D0LIN3SKI OBVEŠČEVALEC Sreda, 4. junija — Franc Četrtek, 5. junija — Ferdo Petek, 6 jumja — Milutin Sobota, 7. junija — Zorica Nedelja, 8. junija — Medard Ponedeljek, 9, junija — Primož Torek, 10. junija — Marjeta LUNA: 9. junija ob 7.59 zadnji krajec »Krka* — .\uu tolsto; cd 3. do 5. junija ameriški barvni film »Bagdiad&Ki berač«. Od 6. do 9. junija amenii&ki barvni cinema-scopski film »Sedem let zvestobe«. Dom JLA — Novo mesto: od 4. do 6. junija italijanski film »Na rivieri«. Od 6 do 9. junija sovjetski barvni film »Tajna dveh oceanov«. Crnomeflj: 3. in 4. junija angleški film »joči ljubljena zemlja«. 6. in 8. junija ameriški barvni film »Dva tedna ljubezni«. Kostanjevica: 4. junija češki film »Cesarjev slavček«. 8. junija nemški film »Stotnik in njegov junak«. Trebnje: 7. in 8. junija ameriški film »Ni malih grehov«. Predstava v nedeljo ob 16, uri. Dolenjske Toplice: 4. junija francoski film »Edvard in Karolina.. 7. junija sovjetski barvni film »Dogodivščine vojaka Brovkina«. 8. junija ameriški barvni film »Bobni onkraj reke« Semič: 8. junija ameriški film »Do poslednjega«. MIZARSKI POMOČNIK dobi službo pri Mikliču v Jablani, p. Mirna peč. ŠOP KLJUČEV sem izgubil 27. maja na Glavnem trgu. Najditelja prosim, naj jjh proti nagradi odda v upravi Dol. lista. (306-58) VELIK MEDENINAST VJJAK škropilnega avtomobila novomeške občine je bil izgubljen v petek dopoldne na Ločen-ski cesti od Žica do Lešnice. Pošteni najditelj naj vijak vrne za nagrado postaji LM v Novem mestu ali na občino, Mastenovi za težko, a uspelo operacijo, t« strežnemu osebju za lepo postrežbo. Jože Miklič, Gor. Karteljevo 17 Na območju novomeške občine se ba. pričelo tretje cepljenje proti otroški paralizi 10. junija 1958 za predšolske otroke. Starši, ki boste prejeli, pozive zs otroke, pripeljite jih ob določeni uri na cepišče! ODDELEK ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO ObLO NOVO MESTO 2. maja se je težko ponesrečil moj 24-letni sin Rok. Za hitro pomoč se najlepše zahvaljujem brigadirjem ter bolničarkam iz Karteljevega kot tudi za takojšen prevoz v bolnišnico. Prisrčna zahvala dr. Štalceriu in dr. Obveščam vasi Globočdol, Hmeljčič, Šentjurje, Čemše, Kal, Orkljevec, Hras*-je in Dolenja vas ,da bom 9. in 10. junija opravil dimnikarske posle v navedenih vaseh. Hišne lastnike prosim, naj bodo takrat doma. Alojz Hodnik, dimnikar. (JlEDAUŠCE KOSTANJEVICA NA KRKI NEDELJA, 8. junija ob 15. uri: R. Brandstatter — »Molk«! Igra v treh dejanjih. Gostovanje SNG iz Celja. NOVO MESTO V času od 24. do 31. maja je bilo rojenih 11 dečkov in 18 deklic. Poročila sta se; Zamida Franc, posestnik iz Občic. in Drenik Terezija, kmetovalka iz Novega mesta Umrli so: Cirer Janez, upokojenec iz Kaplje vasi, 88 let; Jenko Karel, nameščenec iz Kočevja, 43 let; Golob Jože, kmetovalec z Vrb j a.' 52 let. GOTNA VAS Rojen je bil, en deček. Umrla sta: Bačar Frančiška, u-žitkarica s Pristave, 73 let, in Mo-har Franc, nočni čuvaj iz Smo-lenje vasi. 61 let PREČNA Umrla sta: Redek Jože, kmetovalec iz Dol. Kamene, 71 let, in Oblak Avguštin, kmetovalec s Prečne, 74 let. klico, Gerden Ana iz Beograda — deklico, Jerman Ton&ka iz Norega mesta — deklico. Bartoij Anica iz~VeT. Cerovca — dečka, Verder-ber Rozaiija s Snečjeg* vrha — dečka, Mikolič Pavla s Potoka — dečka, Gačnik Justina i* Brezij — dečka, Svajger Barica iz Črnomlja — deklico. Turk Kristina s Sel — deklico. Pele Kristina ig Prevol — dečka, Luštek Martina iz Male Loke — dečka, Škrbina Marija z Vinice — dečka, Božič Frančiška iz Dol Suhadola — dečka. Bedič Slavka iz Srebrnič — dečka in Strajnar Vera iz Male Bučne vasi — deklico Nedelja, 8. junija, ob 10. uri v Sindikalnem domu v Novem mestu: Albert Papler »Hudobni graščak«. Lutkovna igra v petih dejanjih s prologom. Vstopnina 10 in 20 dinarjev. V okviru proslav ob desetletnici učiteljišča. ČEBELARJI POZOR! Prodam 15 panjev kranjičev v dobrem stanju, nekateri še nerabljeni. Travnik, Trebnje 26. Pretekli teden so v novomeški Porodnišnici rodile: Kalin Anica iz Gor Gradišča — deklico. Gre-gorič Amalija z Vrha r>ri Ljubnem — dečka, Zupančič Jožefa iz Ljubljane — dečka, Salamon Jožefa iz Krenelja — deklšco, Juršič Pepca iz Vel. Cerovca — dečka, Miler Martina iz Črnomlja — dečka, Hafner Marta iz Kočevske Reke — deklico, viramt Terezija iz Pljuske — deklico, Gvozdanoviič Marta iz Hudenja — dečka, za-krajšek Marija iz Dol. Podboršta — deklico. Jskša Rozaiija iz Pri-bišja — dečka, Bukovec Slavka iz Kočevja — dečka. Zorman Fani iz Lukovka — dečka, Hrovat Pavla iz Gor Brezovice — dečka. Lu-žar Pavla iz Kamne gorice — de- Pretekli teden so se ponesrečili in iskal j pomoči v novomeški bolnišnici: Brulc Alojz, sin posestnika iz Luterškega sela, je padel s traktorja in si poškodoval prgni koš. Gaz-voda Terezija, hči posestnika iz Gor. Težke vode, je padla s kolesa :n si poškodovala glavo. Novaka Jožeta, sina posestnika iz Podlipe, je z nožem napadel Franc Salmič in mu poškodoval glavo in trebuh. Zamida Miha, posestnik iz Podho=te, si je pri delu po škodoval levo roko. Repd.na Gregor, papirniški tehnik iz Ljubljane, je padel z motorja in se udaril v trebuh. Logar Marijo, posestnlco iz Vel. Gabra je v Trebnjem ugriznil pes v desno nogo. Cujnlk PUStel. geometer iz Regerče vaad. je padel z motorja in si poškodoval glavo. S'mončič Miha, stol posestnika s Sel, si je opekel obraz. Sodeč Franc, posestnik lz Gor Lokvice, je padel in si poškodoval desno nogo. Iz Mctrindola in Dragov je vasi lionirji iz Črnomlja so postali okrajni prvaki na šahovskem prvenstvu ob letošnjem Dnevu mladosti (v skupini mlajših pionirjev) — Foto: Fr. Mikec Prebivćilcii Marindola in še nekaterih okoliških vasi v črnomaljski občini niso urejevali zemljiškoiknij.iižniih prepisov za svoja zemljišča. Stas-ši sami so določili del zemljišča ali posamezne parcele, ne da bi to uredili z oblastjo. Z uvajanjem novega načina obdavčitve in v zvezi z urejanjem' lastninske pravice pa so nasitale v zvezi s tem različne težave, tako da bodo morali več časa urejevati to stvar.' Geometri in organi zemljiškoknjižnih zadev radi pomagajo in upamo, da bedo lastniki zemljišč uredili to stvar. 9. junija slava Ivan Dragoš v Dragoivanji vasi 65-letnico rojstva. Jubilant iizhaja iz ugledne kmečke družine v Dolencih pri Adlešičih. kjer se je tudi rodil. Pesem mladosti na Loki UbnovUenJ Tarti/anov dom v Vavti vasi na dan otvoritve — 24. maja 1958 OkTajmi ljudski odbor Novo mesto je za tekmovanje podaril prehodni pokal ln več praktičnih daril. Po končanem tekmovanju .le bila slovesna podelitev nagrad v restavraciji Pionir. V imenu OLO Novo mesto Je nagrade razdelil tov. Muzlovlč Stanko, načelnik Tajništva za narodno obrambo. Prvo nagrado — prehodni pokal OLO Novo mesto — je osvojila ekipa odreda i»v Novo mesto. DruRO mesto ekipa odreda PV Straža—Toplice, tretje mesto ekipa odred? PV Trebnje, Druga in tretja ekipa sta dobili praktično darilo. Prav tako pa tudi najboljši strelec iz vsake ekipe. Ekipa odreda PV Straža—Toplice Je ob sprejemu nagTade pozvala vse odrede na tekmovanje za prihodnje n. okrajno streflsko tekmovanje, kar so ostale ««ktpe z veseljem sprejele. Prvopias.!rana »kipa l>a Je zagotovila, da pokala prihodnje IMo nlkakoT ne misli oddati Ar Ufam, temveč se bo borila toliko časa, da JI bo prckn! ostal v trajni lasti. Velik dan za mlade šahiste Na dan mladosti Je bilo v LJubljani v domu Maksa Perca VIII-mostvono šahovsko prvenstvo pionirjev Slovence. Okoli 190 pionirjev in pionirk ti vseh krajev Slovenije Je tekmovalo v Štirih skupinah v skupini -lurejšiih pionirjev so zastopali okraj Novt> mcst'o piopirji Jz gimnazije, v .postavi Hodnik,' Kopač, Ka.stclic. Jare in Adamič in do-sefiH 5 — 6 meato. Nalbonjši je bil Hodnik. Skupino starejših uJonirk so zastopalo pionirke 12 Stopič v postKVl Kastelic. Gazvoda, C. Ke-H-na in A Iteg.rin m osvojile drugo mesto Za' las je manjkalo do osvojitve prveiaa mesta, kajti v predzadnjem kolu so Izgubile srečanje z Zagorjem ln tako so bi le za pol točko tnonj ni drugetfl mestu Skupino mlajših pionirjev so zastopailil pionirji iz Črnomlja In osvojili 6 mesto, kar je tudi zadovoljivo. Po razdelitvi pokalov ln prak-ličnih nagrad so T>1onir1 i viharno pozdravili brzojavko, katero so poslali tovarišu Titu ob njegove n fifl. rojstnemd dnevu in dnevu mladosti. F. A. V okviru proslav 10-letnice učiteljišča je bil v nedeljo, i. junija ob 16. uri zelo uspel telovadni nastop na Loki, ki se Je začel točno ob napovedanem času z mimohodom vseh nastopajočih. . . V otvoritvenem nagovoru Je predsednik mladinske organizacije učiteljišča pozdravil vse goste, med njimi tov. Bogdana Osomika, pokrovitelja proslave. Poudaril je, da hoče učiteljišče s tem nastopom pokazati svoje delo na področju telesne vzgoje, zlasti praktične priprave dijakov in dijakinj na bodočo telesnovzgojno delo z osnovnošolsko mladino. številnim gledalcem se je v dobri uri odvijal na lepo urejenem telovadilšfcu na Loki pester spored, ki je prikazal način sodobne telesne vzgoje za otroke nižje osnovne šole in za doraščajočo mladino. Rajanje po motivih narodnih pesmi daje deklicam prvi pouk skupnega gibanja v obliki nekake igre, kot na primer ringaraja. Dečki so se izka-zali v šegavi tekmovalni Igri, kjer sta prišla do izraza spretnost in preudarnost v na-tikanju In snemanju klobuka na palici. Vaje s trakovi so bile že zahHvneJša točka in se Jim pozna, da so sestavljene za pionirke, ki že obvladajo ritem gibanja. Dijakinje m dijaki učiteljišča so v osmih točkah podali jzraz svoje- ŠPORTNE VESTI Letošnjega okrajnega prvenstva v odbojki so se za Dan mladosti udeležile Štiri ekipe iz Novega mesta Trebnjega, Metlike m JLA. Po zanimivih borbah je zmagala B ekipa novomeškega Partizana, drugo mesto so osvojili odbojkarji Iz Trebnjega, tretje odbojkarji JLA Novo mesto in četrto ekipa Partizana Metlika. Na otvoritvenem teniškem turnirju, ki ga je pripravil TK Elan, sta razen domačih igralcev nasto-tudj InR. Janša in zaje iz Zaje Ada-Janšn po _ 2:1, Mikec pa drugega Ljtibljančana Janšn z 2:1- V finalnem sre- ga dela, ki je usmerjeno na oblikovanje telesa in na tekmovalno preizkušanje telesnih sposobnosti posameznikov m skupin. ' V pripravljalnih in ritmičnih vajah so pokazale dijakinje skoraj bolj kot dijaki veliko izurjenost, ki pri nekaterih prehaja že v nadpovprečno obvladanje mišičevja. Tako so nastopajoči na bradlji, visoki gredi in pri poljubnih prostih vajah pokazali sorazmerno težke prvine. Ni naključje, da dosegajo gojenci in gojenke novomeškega učiteljišča lepe uspehe v športu, tako v orodnih vajah, v lahki atletiki in v kolektivnih Igrah z žogo. Kako se za te igre sistematično pripravljajo, so pokazali v posebni točki »odbojka-rokomet«. Se posebno pa je važno, da so dijaki !n dijakinje učiteljišča praktično sodelovali prt vseh pripravah za nastop z najmlajšimi. Da so svojo nalogo izvršili uspešno. Je pokazalo izvajanje posameznih točk tako tekoče in brez zastoja, da so bilj gledalci prijetno presenečeni. Uspeli nastop je najboljše priznanje delu, ki ga opravlja na uči- teljišču prof. Nuša Smerdu na tele sno\T:gojnem področju. Nova generacija, ki prihaja z novomeškega učiteljišča, bo gotovo uspešno širila sodobno telesno vzgojo tudi na podeželju. M. D. Sodelovanje Afrn Šentvid pri gradnji avto ceste Ker eti je AMZS zadala nalogo, da bo usposobila večje število vozačev izmed graditeljev avto ceste, se je AMD Šentvid pri Stični kot prvo lotilo dela in organiziralo tečaj v brigadi Pina To-mažiča v Veliki Loki Tečaj je razmeroma dobro uspel, čeprav Je AMD Šentvid organizi-raln obenem tečaj za šoferje v Kronovem. V ta tečaj &0 hodili mladinci X. Ljubljanske brigade. Enak tečaj so organizirali tud; v brigadi Mihe Marinka v Trebnjem Vsi tečaji «o dobro uspeli, najboljši pa Je bil tečaj v Kronovem, kjer so tečajniki Opravili Izpite za avto in traktor Avtomobil je dala na razpolago društvo iz Šentvida, traktor pa OZZ ist Ljubiia. .J. P. ne Nešportno občinstvo pila ruui ins« "----- •;• ~= Ljubljane. V prvem, kolu je premagal Alimanovica, Hren tni Mikec Kozino ln ing. Pioka. V polfinalu je Hren težki borbi premagal Zajca Ing. - čanlu je Mikec premagal Hrena L 2:1 (4:6. 6:4. 6:4). Dvoboj te-niiških reprezentanc Hrvatake in Slovenije bo tj. Juniju v Novem mestu. V obeh ekipah bodo nastopili nekateri najbollsi jugoslovanski teniški igralci, med niimi tudi državni prvak Keretlč (Zagreb) in slovenski prvak SkulJ OK MARIBOR : TVD PARTIZAN NOVO MESTO 3:2 15:8. 7:J5, 13:15, 15:9. 15:8) V nedeljo Je bila na Lokj odigrana najvažnejša tekma slovenske ženske lige med Mariborom in domačimi igralkami. Mariborčanke so šle v dvoboj z večjimi možnostmi, saj so vse dosedanje nasprotnike porazile. V Novem mestu pa so naletele na precej trd oreh, ker bi jih Novomeščanke z malo sreče lahko nadigrale. Prvi set so gostje gladko odločile v svojo korist, ker so z močnimi servis; pobirale točke. V drugem in tretjem setu so domače igralke z veliko borbenostjo onemogočile napredovanje Mariborčank in zmagale s ]5:7 in 15:13. nato pa so spet popustile. Mariborčanke, ki imajo v svoji sredi tudi državne reprezentant-ke. so zaigrale zelo dobro, Najbolj so uspevale z odličnimi servisi, katere so domače igralke te>ko lovile, razen tega pa so zelo požrtvovalne in imajo dobre tolkačice, Boleča točka nedeljske tekme pa je bila neobzirna publika, ki misli, da z nekorektnimi pripombami pomaga igralkam. Vsak navijač se mora zavedati, da razen zmag doživljamo tudi poraze, ki pa jih moramo športno prenesti, ne pa žaliti ekipo, ki se bori proti boij-šemu nasprotniku! Slavko Doki 8. junija — okrajne tekme v partizanskem in orodnem mnogoboju Tekmovanje v partizanskem in orodnem mnogoboju je ena izmed številnih oblik dela telovadnih društev, ki nam hkrati na tekmovalen način prikazuje na$o vadbo še bolj pa rast in napredek posameznikov in vrst. Vsako leto razpisuje zato zveza Partizana Slovenije republiška tekmovanja v partizanskem m orodnem mnogoboju. Letošnje tekmovanje bo 22 junija na Bledu. Tam bodo seveda smele tekmovati le najboljše vrste iz Slovenije. Tudi naša okrajna zveza namerava poslati na tekmovanje nekaj najbolje ocenjenih vrst. Kot izbirno tekmovanje bo okrajno prvenstvo v partizanskem in orodnem Šolo je obiskoval v Adlešičih, kovaške obrti se je ieučil v Gra^ dacu v Beli krajini. Poznaje je delal v Kočevju, v Slavonskem Broda, Beogradu in Vinkovcih. Kot delavec je že v mladih letih spoznal težaven položaj delavskega razreda in zato je bil član raznih socialističnih in naprednih organizacij že med prvo svetovno vojno in tudi ves čaa stare Jugoslavije. V^akonu se mu je rodilo pet ottrok, ki sedaj službujejo v raznih krajih naše domovine. Dva sinova sta bila v partizanih, sam pa je po svojih močeh pomagal'OF. Ob njegovem lepem jubileju mu čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih let. —Ro. i Občni zbor RK v Šentjerneju V Šentjerneju že nekaj let zelo uspešno deluje Rdeči križ. V začetku je imela organizacija le malo članov, sedaj pa jih ima že preko 1000. Tudi prvotno eOi-ni odbor v Šentjerneju ima i« pet pododborov: v Drči, Oraho-vici, Beli cerkvi, Dobravj in « Šentjerneju. Nedavno je bil občna 23bor občinskega odbora RK. Udeležilo se ga je veliko ljudi; kot zastopnica okr. odb. RK je bila navzoča tudi tov. Milica Šali-jeva iz Novega mesta. Po poročilih predsednice Stembergerjeve, tajnice Kraljeve m blagajničarke Kasteličeve je nadzorni odbor dal razrešini-co staremu odboru. Pri volitvah novega odbora so član-; predlagali, naj stari odbor v celot.1 ostane, ker se je izkazal kot zelo delavnega. Tajnici društva so obljubili pomoč s tem, da bod) šolam določili .čas, kdaj bodi lahko dvigale material iz skladišča, kjer bo moral kak moški nalagati vreče; to delo ie za ženske pretežko. Na občnem zboru so sklenili, da bodo pridobili čimveč novih članov, organizirali krvodajalske akcije in množične preglede žena v borbi proti raku. O tej zahrbtni bolezni so žene že poučene, saj je pred kratkim % teta dr. Slavko Perko predavaS. T. K. 10.000 TON KARTONA na leto bo proizvajal novd kartonski stroj Papirnice v Koljče-vem. Skupno se bo proizvodnja papirja v LRS pvvečala od 71.014 ton v letu 1956 na 98.500 ton v letu 1961. mnogoboju, ki bo v nedeljo, 8, Junija na telovadišču na Loki s pričetkom ob pol osmih zjutraj. Iz posameznih društev prihajajo razveseljiva poročila o številnih* in resnih pripravah za to tekmovanje, ki v nekaterih društvih trajajo že vse leto. Zato Je pričakovati številnejšo udeležbo, obetajo pa se tudi boljši rezultati kot prejšnja leta. Mladim telovadcem je mnogo na tem. da tekmujejo tako med seboj, kakor tudi med vrstami in društvi, zato naj ne bo društvene uprave, ki Jim tega ne bi omogočil ;n Hh vsestransko pod-t>rla' J. K. ' »tov. 33 (428) •DOLENJSKI LIST* Stav. 22 (428) Po ljubih, starih stezah... Z dolenjskimi taborniki po poteh L Belokranjske čete v počastitev Dneva mladosti in Surjeske P r. N i k o 2 u aniČ: Zdaj, ko je 40 kilometrov partizansko - taborniškega pohoda za nami.^sem pravzaprav v zadregi, kako napisati vse to, kar smo videli, srečali, občutili in povedali drug drugemu 24. in 25. maja, ko nas je 51 tabornikov, predvsem vodnikov, načelnikov in glavarjev naših družin iz Novega mesta, Straže, Črnomlja Ln Šentjerneja obiskalo Belo krajino. V zadregi pravim zategadelj, ker je srce polno čustev in so spomini na pravkar doživeto še tako bogati, da bo skopo odmerjeni prostor veliko premajhen za zanimiv potopis, ki ga tak pohod kar sam narekuje ... S sodelovanjem Zveze borcev v Črnomlju je pohod pripravil Dolenjski taborniški svet z namenom, da bi predvsem vodniki in načelniki taborniških, enot v okraju spoznah predel Bele krajine, kjer še nihče izmed njih nikoli ni bil, ki' pa je prečudovit! S pohodom smo dolenjski taborniki počastili letošnji Dan mladosti, spomnili ,pa smo se sredi host r>jrii 15, obletnice slavnih bojevna Sutjeski. Sli smo skozi kraje, kjer je pravzaprav sleherni kamen, studencu sredi kraških skal ali skromna vasica spomenik naše osvobodilne borbe. In zdaj, po pohodu, ugotavljam t veseljem, da so udeleženci pohoda, sami mladi ljudje in vzgojitelj! še mlajših tabornikov, živo Oibčutili, kako naj s praktičnim delom uresničujemo tisti del programa naše organizacije, kjer stoji zapisano: >. . . Namen Združenja tabornikov Slovenije je: vzgajati tabornike v dobre člane človeške družbe, pri-■ngajati ljubezen do socialistične domovine, razvijati partizanske tradicije in krepiti obrambno sposobnost ljudstva; s taborjenji, z izleti in s pohodi seznanjati Članstvo z naravnimi lepotami, pomagati medsebojno spoznavati mladino, krepiti njeno enotnost, poglabljati bratstvo jugoslovanskih narodov in se boriti za svetovni mir . . .« Od Črnomlja do Kozlovega zdenca Pohod smo začeli v Novem mestu v soboto zjutraj s polovico >posadke«, ker je druga polovica prišla zaradi pouka za nami šele popoldneh V Kandiji se nam je priključil tov. Peter Romanič, eden prvih aktivistov partizanske Poljanske doline in odličen poznavalec predela, kamor smo se za dva dni namenili. Ves čas pohoda je bil kot član Zveze borcev naš vodič in fantje so ga brez oddiha vztrajno oblegali z neštetimi vprašanji. Seveda, vlekla jih je tudi njegova lovska puška Duhovite šale, taborniški »vici« in resni pogovori so se prepletali z opazovanjem narave, da smo bili kar mimogrede v Črnomlju. Tu sta nas pozdravila glavarica Družine belih brez prof. Mira Počkaj in prvoborec I. Belokranjske čete tovariš Milan Šimec, ki se je pravtako podal na to zanimivo pot in jo .po dolgih letih spet enkrat prehodil. V zgodovinskem Prosvetnem domu nas je tov. Janez Vitkovič seznanil s preteklostjo Bele krajine in z njenim pomembnim deležem v NOB, nakar smo si bežno ogledali mesto, nato pa se podali v koloni proti tovnrni BELSAD. tu blizu je bilo nekaj časa taborišče prvih partizanov, tu.so imeli strelske vaje, izvir vode v skriti dolinici pa je izdatnejši od onega v Kozlovem zdenru. Mrak nas je zatekel ob prižiganju ognjev pri lovski koči in kuhanju večerje. Fantje in dekleta so se znašli; kar mimogrede so zrasli šotori in hitro je bila hrana nnred, pa čaj in spet šale, dokler nismo posedli krog ognja in je pred nami v zanimivem pripovedovanju Petra Ro-Tiianiča vsiula vsa burim preteklost Poljanske doline, od kmečkih uporov, vstaje proti Francozom in borbe proti nasilju nekdanjih političnih mogotcev, vse do 1. junija 1942, ko so partizani napadali Italijane v Starem trgu. Prav ta večer je poteklo tudi 13 let, kar so v Starem Irgu vzpostavili prvi rajonski komite KPS in ob ognju smo se spomnili še tefra dogodka. Okoli 22. ure nas je našla druga skupina udeležencev pohoda, ki sta jih pripeljala pri naših sle- Peter Romanič pripoveduje ob lovski koči LD Predgrad, kako je bilo jeseni 1941 ob Kozlovem zdencu Vročina je bila že dopoldne neznosna in ko smo po ogledu prve po vojni zgrajene belokranjske tovarne prišli do restavracije v Kaniža-rici, se je ulila prijetna ploha. Tu nam je pripravila kosila črnomaljska Zveza borcev, po drugi uri pa smo krenili proti Kvasici. Nad vasjo smo poslušali tov. Romaniča o bojih med ilalijani in partizani, v Tanči gori pa srno se založili zadnjikrat z vodo. \/penjanje proti vrhu nam je pognalo ves znoj na čela; zaradi vmesnega iskanta vode smo se šele pred večer dobili z lovcema Pavlom Fri-cejem in Ivanom Movrinom, ki sta prišla nasproti iz Predgrađa. Vmes ->o taborniki pridno risali potna znamenju drugi skupini, ki naj bi nas našla pri Kozlovem zdencu. Na specialki je izvir pri Koziovi vodi prav dobro narisan, ko pa ga iščeš v naravi, je zadeva le make manj romantična kot bi sodil na prvi pogled. Našli smo ga v mraku. Cudovifa visoka skala, skrita v skoraj (nepristopni kotanji, s poševno razpoko, v katero smo segali s kozarčki in simbolično pili hladno vodo. Tu blizu je bilo taborišče prvih belokranjskih partizanov. Poslušali pa smo nasvet lovcev in se odločili za prenočevanje ob ognjih pri novi koči lovske druiin« Predgrad. Tudi dovih prof. Marjan Dobovšek in prof, Vlada Jankovič iz rodu Gorjanskih tabornikov. Spet nova pripovedovanja, kuhanje čaja in klepet ob ognjih, dokler ni samo še straža korakala skozi taborišče in pazila na počasi ugašajoče plamenčke. V Brlog, na koto 864, v prvo partizansko taborišče nad Miklerji in na Otovec proti domu Prebudilo nas je hladno, a lepo jutro; ogenjčki so znova vzplapolali. Po zajtrku smo se založili z vodo, nakar smo spet prisluhnili tovarišema Šimcu in Romaniču, kako je bilo tu pred 17 leti. Pripovedovanje starih partizanov, ak- tivistov in lovcev zna biti za mladega človeka več kot le napeta zgodba. Opazoval sem fante in dekleta, s kakim zanimanjem so sledili pripovedovanju, ln ko smo zavili čez trate — s čudovitim pogledom na Kolpo in celo Poljansko dolino — spet v goste bukove hoste proti podzemski jami Brlog, so morali vsi trije lovci kar krepko odgovarjati ne-tignanim radovednežem. Kaj tudi ne bi, saj smo srečali v blatu sledove medvedov, sr-njadi in volka, vse pa nas je prevzelo silno bogastvo rastlinja krog nas. Preizkušnja v poznavanju narave je bila ta dan za marsikoga trd oreh, toda pomagali so nam odlični poznavalci ratlin. Presenečenje je bilo, ko smo zavili v temni Brlog, nato pa se vzpeli na prvi in drugi Debeli vrh. Med obema smo se ustavili v gosto zaraščeni dolinici, kjer smo posedli ob razpadajočih, trhlih tramovih nekdanjih zemljank rajonskega odbora OF Stari trg. >Tu smo živeli 6 mesecev, od novembra 1943 do aprila 1943 .. .« Tabornikov so bila sama ušesa in oči, ko je spet začel pripovedovati tov. Romanič, nekaj pripomb pa sta dala tudi tovariša Simec in Frice. Taka je bila naša borba, sredi teh host so borci kovali načrte za uničenje sovražnikov. Zdaj se spomnimo tudi današnjeiga dneva — 35. maja, praznika tovariša Tita In še obudimo spomin na jugoslovansko povezanost vsega osvobodilnega boja — na Su-tjesko. kjer so pred 15. leti tekli krvavi boji za srečnejšo domovino. Na Debelem vrhu se srečamo z-lovci iz Črnomlja, Loke in Poljanske doline, sami pa nadaljujemo pot v gozdove nad Miklarji. Vmes še obisk ogromne jame prepadnice (čez 70 metrov mora imeti, tako sodimo po skali, katere padec odmeva v njenih nepristopnih globačah), pa še zanimive podzemske jame s kapniki in kolona se na lepem ostavi sredi skal v odraslem cozdu. >Vidite, tu smo bili pa v jeseni 1941 . . .« in že smo vsi okoli Milana Simca, ki na« v napetem pripovedovanju popelje nazaj v prvo leto borbe. Samo on in neki tovariš, ki živi zdaj v Mariboru, sta še živa od skupinice prvih borcev, ki so tu tnbo-rili. Zvemo za akcijo v Kanižarici, kjer so dobili prvi partizani ekrazit, predamo, kje so stali šotori, tovariš Peter pa pove, kako je bilo takrat, ko je jeseni 1941 prav tu obiskal prve borce. Ko je zapadel sneg do pasu, »t obodo, enakost, socializem. Sutjeska, rdeča reka. Sutjeska krvava reka. Marko je pri Tjentištu izgubil življenje, star trideset let. V naval« švabskih naskakovalcev se ni utegnil pravočasno umakniti. Videč, da je obkoljen, je legel na bombo in potegnil vžigalno vrvico. Marko je bil Slavonec, dninar na tujih njivah; zapustil je ženo in troje otrok. Ni se pomišljal žrtvovati življenja za domovino. Poznam njegovega sina — dvajsetletni mladenič, študira v Zagrebu. In bilo je polno takih primerov na Sutjeski. Fedžo iz Krajine je s svojo strojnico pokosil dvajset sovražnih vojakov in padel od topovske granate, ki je krenila iz svojega cilja. Jože iz Slovenskega Primorja. In drugi. Številni drugi. Teče Sutjeska. Naša. ponosna Sutjeska. Njene borce, njeno krvavo vodo, njeno epopejo bodo proslavili narodi Jugoslavije. Petnajsletnica borbe na Sutjeski je letos. Buči Sutjeska. Dostojanstvena in ponosna. Bwči in teče. Junaška Sutjeska. Reka naših muk in zmag. Sutjeska — kako ponosno zveni to ime. Sutjeska, raz-penjena reka. Sutjeska ovekovečena. Sutjeska ... Sutjeska! (Iz »Požeškog lista«) Stolp na Debelem vrhu (864 metrov) s čudovitim razgledom po Beli krajini je bil kar kmalu naš borca Širaca jo slišimo. Mladi strme, spomnili so se borbe na Lazah in gorečega italijanskega obroča, o čemer jim je tovariš Milan pripovedoval prejšnji večer ob tabornem ognju. Dva sta ostala živa od prve skupine nad Miklarji. eden je danes z nami in nam tiho, a prepričljivo, iskreno pripoveduje... Da. takrat. 1941, je bilo v teh hostah drugače kot daues... In vse to smo na pohodu živo občutili. Nešteto zaraslih stez smo prečkali v gozdovih, kjer bi se host nevajen človek zlahka izgubil. S starinu borci, aktivisti in lovci pa smo hodili varno in prijetno nam je bilo, čeprav smo prišli na postajo Otovec močno utrujeni. Toda tudi najmlajši udeleženci pohoda so ob koncu poti veselo dejali: >Bilo je lepo, zares lepo — še bomo šli .. .t Zares, še bomo šli. Nič ne potrebujemo kavbojev in Indijancev. Na dragih, starih stezah naših partizanov je toliko lepega, našega in domačega, da nam vzori tujih«bojevnikov z zlagano romantiko divjega Zapada vred niso potrebni. Taborniki smo to na zadnjem pohodu znova ugoto-vili. S. Hrast. 100 oljk - ali kazen Med 520 tisoč olk, kolikor jih danes raste v ozkem in kraškem pasu Črnogorskega Primorja, jih je nemalo, ki se morajo zahvaliti neobičajni odredbi, ki je veljala na koncu prejšnjega in v začetku sedanjega stoletja. Da bi čimprej vpeljala gojitev tega koristnega drevesa v Primorju, kjer sta zemlja in podnebje zelo ugodni za oljko, je črnogorska vlada Izdala ukaz, da mora sleherno gospodarstvo zasaditi po 100 olik. Za tiste, ki bi tega ne storili, so bile predpisane hude kazni. LETEČI LEV. — Ena Izmed glavnih znamenitosti moskovskega cirkusa so levi, ki se sprehajajo po žici. Doslej namreč Se nikomur ni uspelo, da hI te divje živali tako zdrcslral. Kot vidimo na sliki, se mogočni »akrobat« na dveh žicah kar varno počuti POHHJE (Spominu mojega brata Matije, prostovoljca srbske vojske — t 25. marca 1917 — Avtor) Lani je mimo nas tiho zdrsnila 400-letnica gradu in trdnjave Pobrežja ob Kolpi, enega najbolj romantičnih in zgodovinsko pomembnih in častitljivih krajev v Beli krajini. Vsekakor je bil grad Pobrežje na srebrnopeni Kolpi (Kupi) za turiste, slikarje, zgodovinarje in etnologe najpri-vlačnejši kraj na Belokranjskem. Sezidan na strmi skali, ne-pristopen od rečne strani, se je ponosno dvigal proti nebu s svojimi okroglimi orjaškimi stolpi, ki so v najhujših turških napadih varovali življenje in kulturo belokranjskega ljudstva. Skozi tesna vrata, katerim služijo za podboje velikanske plasti prirodnih kamnitih kvadrov, teče reka Kolpa, ki si je v mnogih stotisočletjih izdrla pot v severno stran, v belokranjsko polje. Na hrvatski strani se vzdiguje nasproti Pobrežju brdo Hlapnik, ki strmo pada k reki in tekmuje po romantičnem položaju s svojim kranjskim sosedom. Na Ca-vičevi pečini na hrvatski strani gnezdijo črni krokarji ter jastrebi, ob mesečnih nočeh pa se tu ob Kolpi, po grajskih lokah in vrtovih, sprehajajo zlatolase, v bele tančice oblečene vile. Baje rade plešejo kolo po zelenih lokah in Brajci iz Mrzljakov pripovedujejo, da so te vilinske deklice včasih odpeljale čoln na kranjsko stran Kolpe župniku in pisatelju Lavoslavu Gorenjcu — Podgorčanu (u. 1886) in njegovemu prijatelju učitelju Mateju Germu (očetu slikarja Josipa Germa), ko sta se večkrat zakasnila pri mazani (bokalu) imenitne črnine iz Bogovcev pri Kuniću. Na stotine slavčkov drobi vsako pomlad v grmovju pod gradom sladke melodije o ljubezni in lepoti mladega življenja. Ni se čuditi, če je bil zato grad Pobrežje v slovenski literaturi večkrat opisovan in so ga često obiskovali fotografi in slikarji. Posebno je bil všeč našemu priljubljenemu ljudskemu grafiku in slikarju Maksimu Gaspariju, ki ni samo risal in slikal Pobrežja, ampak mu je v pesmi o Beli krajini (1936) posvetil celo kitico: »Pobreški grad, davnine jastreb stari, od Kolpe, belouške, si ovit. pastir po tvojih brdih samotari, drobnico pase, pije zarje svit.« Grad s pripadajočo trdnjavico (trgom) je prvi narisal ■J. V. Valvasor (leta 1689), v polpretekli dobi pa sta ga naslikala Ivan Zabota (olje, 1903) in Franc Klemenčič (2 olji. 1923). Ker je prebivalstvo adlešičke župnije dolgo ohranilo svojo narodopisno posebnost in svojo staro jugoslovansko gostoljubnost ter je lahko postreglo gostu z dobrim sadjem, grozdjem in breskvami, so se poleg Dolenjcev začeli zanimati za ta kraj tudi Ljubljanci. Prihajali so kot letoviščarji na kopanje v kristalno čisto, do 30' C toplo Kolpo. Ali ker se ni nihče našel, da bi v gradu popravil sobe in jih vsaj za silo opremil, so gostje izostali in grad je zapal v pozabo. Le sem-tertja ga je obiskal kak umetnik ali znanstvenik, največ zgodovinar ali etnolog. Predno začnemo z opisom in zgodovino gradu, je treba povedati, da je bilo Pobrežje do zadnjega leta druge svetovne vojne (1945) ohranjeno v celoti in v prvotnih oblikah kot malokateri grad ali trdnjava v Sloveniji. Seveda so vsebino grajskih prostorov, to je pohištvo, orožje, arhiv in biblioteko raznesli na vse vetrove, ker tamošnji gozdarji-upravniki, možje brez višje izobrazbe, niso umeli ceniti starin. Ti so dopuščali obiskovalcem gradu, da so prosto odnašali čudne starinske slike, knjige, skrinje in orožje. Zelo dolgo se je obdržala orožarnica v notranjem -Jandričkovem turnu", ki ie bila okrašena s freskami in je ohranila obešalnike do svojega konca. Orožja samega, ki ga je bil še videl (1890) etnografski pisatelj Ivan Satelj, v 20. stoletju ni bilo več. Zadnji ostanek grajske biblioteke je avtor videl leta 1900 v gornji veliki dvorani, kjer so bivali avstrijski žandarji ln ti so že imeli pripravljeno za ogenj foliantno, v pergament vezano izdanje rimskega zgodovinarja Tita Livija iz 16. stoletja. Vse to pomeni, da je bila ta trdnjava v dobi renesanse malo kulturno žarišče, obdano od surovih hrvatskih in srbskih Uskokov, ki so varovali grad in ljudstvo pred turškimi krvoloki iz Bosne. Ti so celi dve stoletji (13. in 16.) vznemirjali deželico med Kolpo in Gorjanci, ubijali ljudi in gonili tisoče in tisoče ljudi v sužnost. Zares je bil nadvse zaslužen' za narod človek, ki je bil sklenil sezidati grad Pobrežje 4 priključeno trdnjavo za obrambo ljudstva na belokranjskem osredju, to je med Preloko in Podzemljem. Ustanovitelj gradu Pobrežja je bil tedanji žumberški kapetan Ivan Lenkovič, poznejši general hrvatske granice, ljubitelj in branitelj Bele krajine, kateremu dolgujemo večno hvaležnost in slavo. Ljubezen tega viteškega moža do Bele krajine je izkazana tudi na njegovem grobu v novomeški frančiškanski cerkvi, kjer se pokojnik imenuje »Pobreški« (Hans Lenkowitsch zu Frevnthurn an der Culp) čeprav so bila njegova starejša stebelna posestva v potočju Krke: Oto-čec, Ruperč vrh, Pogance, Mirna in Mehovo. Lenkovič je bil po rodu Hrvat iz predturške (čakavske) Like, kakor premnoga belokranjska rodbina, med njimi tudi bratstvo Jo1, -čev na Vinici, iz katerih izhaja po materini strani največji pesnik naše moderne Oton Zupančič, ki je le po imenu črno-kranjski sin iz Selišča, sicer pa po rasi in potencialni duši izrezan stari »čača* Francina Malic, ki izhaja iz hrvatskega kmečkega praplemstva Mogorovičev iz bližine izvira reke Like v južnem delu istoimenske pokrajine. Da, ali danes ni več ponosnega Pobrežja, danes predstavlja grad sivo razvalino brez strehe; po sobah, kjer so nekdaj živele grajske gospe in vitezi, gianičarji, se sonči strupena golazen. Ljudstvo pa odvaža kamenje in ostali gradbeni material za zidavo novih kmečkih luš, ker so stare uničili minometalci hrvatskih ustašev in hitlerjevskih okupatorjev. Na žalost Pobrežje ni dočakalo svojega 400-letnega jubileja celo in zdravo, ampak požgano in razrušeno. Ravno pred svojim jubilejem je propadlo in umrlo, kakor umre kak prileten mož, stara korenina, pa ne dočaka svojega devetdesetega ali stotega leta. 97. Nekega dne smo ga okoli Štirih popoldne *\-gledall onstran reke na skali, od koder je predal proti vasi. Reka je bila čisto plitva, komaj pet col globoka, a Stroka in polna sipin. Tiger je "tal, gledal na vas in zadovoljno renčal. Ker v l' * A vlada ne dovoli ljudstvu nositi orožja, morajo prebivalci poklicati navadno kakega britanskega uradnika, da pride in pokonča roparja. Tako je tudi nafta vas poslala sporočilo okrajnemu uradniku in čei ii.-k.ij dni je res prišel Anglež z zarlpllmi lici. Rdeči obrazi zahodnjakov so pod indijskim soncem videti *e bolj rdeči. 98. V Indiji nikoli ne streljamo živali, k| je Hb-kejia od lovca, a lovec, ki namerava ustreliti tigra, ga poprej posvari. Kdor tega ne napravi, se mu to navadno maščuje. Ko je prišel Anglei, so ml dovolili, da sem ga smel posaditi na svojega slona, ga vaeti s seboj v džunglo in mu tam dokazati, da je Kari uporaben za lov. Uradnik je na tej poti nekajkrat ustrelil in ibll na tla nekaj ptičev. Kari, ki le nlkol) na slišal streljanja, se ni niti malo zmenil za pokanje In žvižganje krogel. V Indiji sodijo žlahtnost moža po trm, koliko zna ohraniti mimo kri. 99. Ko je uradnik sestrelil le nekaj ptičev, je dokončno priznal, da Je Kari dober ca lov. In tako smo se čez nekaj dni okoli Štirih zjutraj odpravili na pot. Jaz sem sedel skoraj na tilniku In Igral na piičalko, uradnik, k| ni bil vajen Jahati slona, pa je sedel v haudahl. ki smo Jo naredili nalalč sanj. Prebrodili smo reko In odill globoko v džunglo. Gonjači so v velikih skupinah odSli naprej, da hi v vseh smereh pretaknili goad. Ježa »kosi džunglo je bila zelo nerodna, ker na« je ovirala haudaha; Imeli smo velike težave, ko smo si knili pot med vejami. 100. Hodili smo najmanj dv| ure, preden smo prtsii do planjave, o kateri smo se hll| dogovorili ■ gonjači, da bodo vse živali gnali proti njej. Tisto Jutro je bila ura sončnega vzhoda hrupna. Nohtnega sledu nI bilo o čudovitem molku, kt je sicer značilen za rojstvo dneva v džungli. Bil sem *elo slabe volje ln Kari se je dolgočasil. R trobcem i0 trgal ■ dreves vejo aa vejo, vsako nekajkrat ugris-nil In jo vrgel stran. Najin gost v haudahl nI razumet nobenega Jezik« razen agleSkeg'a, In k** jas takrat le nisem znal prav nič angleščine, sva govorila zelo malo in samo z znamenji.