ITRA105 LET Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN 2006 352(061) 6002144,4 COBISS e š Š š £ Leto Vlil, št. IV, december 2006 GLASILO OBČINE HAJDINA V CERKVI SV MARTINA NA HAJDINI BOŽIČNI KONCERT Z ZAVRŠKIMI FANTI S pesmijo v praznični čas 'jTveza kulturnih društev občine Haj- ZLidina je skupaj z občino Hajdina v cerkvi sv. Martina na Hajdini v soboto, 16. decembra priredila tradicionalni božični koncert, letos z vokalnim kvintetom Završki fantje. Občinstvo je bilo navdušeno, nastopajoči pa prav tako, saj so na Hajdini nastopili prvič in to jim je bilo v veselje. Nastopajočim se je v praznični poslanici pridružil tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič, predsednik Zveze kulturnih društev Ivan Ogrinc pa se je Završkim fantom za nastop še posebej zahvalil, ob tej priložnosti pa so zbrali tudi lep znesek prostovoljnih prispevkov, ki jih namenjajo v humanitarne namene. Vokalni kvintet Završki fantje prihaja iz osrčja Slovenskih goric - Lenarta. Kvintet je bil ustanovljen jeseni leta 1984. Pobudnik ustanovitve je bil Jože Golob. V teh 20-it letih je pri Završkih fantih prepevalo več pevcev, danes pa vokalni kvintet Završkih fantov sestavljajo: Jože Golob - 1. tenor, Darko Škerget - 2. tenor, ki je tudi vsa leta strokovni vodja skupine, Branko Šober - 1. bas, David Ornik - 2. bas in Janez Perko - 2. bas. Imeli so številne nastope in koncerte po Sloveniji in tujini. Večkrat so gostovali v Nemčiji, Avstriji, Liechensteinu in Madžarskem. Med pomembnejša gostovanja sodita tudi turneji pri slovenskih izseljencih v Kanadi in v Avstraliji. Člani vokalnega kvinteta Završki fantje so posebej ponosni na tri kasete in zgoščenke, posebno jubilejno pa so izdali ob nedavni 20-letnici delovanja. Člani vokalnega kvinteta Završki fantje radi pojejo in nastopajo ter pravijo, da so jim v vseh teh letih najbolj v spominu ostali zadovoljni obrazi njihovega občinstva. Njihovo ime je povezano s Slovenskimi goricami - Zavrhom, ki bi ga lahko opisali kot vinski breg, kamor je rad zahajal tudi prvi slovenski general Rudolf Maister Vojanov, zato ni naključje, da člani vokalnega kvinteta radi pojejo tudi pesmi generala Rudolfa Maistra in med njimi tudi: »Zvečer se pa završki fantje zbero in na Selca gredo...!« Tako je o njih v Štajerskem tedniku med drugim napisal tudi novinar Zmago Šalamun, ki Završke fante dobro pozna. Na Hajdini pa smo odlične pevce imeli tokrat priložnost spoznati v prazničnem, posebej izbranem programu in v zares odličnih izvedbah. Završkim fantom pa se je med koncertom s pesmijo pridružila še domačinka Ulrika Šegula iz Skorbe in z veseljem smo prisluhnili njenemu sopranu. Koncertni večer v Martinovi cerkvi na Hajdini je bil prijeten, dišalo je že po praznikih in tistega večera smo vsi prižgali lučko v naših srcih, ki bo svetila še dolgo in kazala pot k sreči, zdravju in veselju, ki naj ga bo veliko tudi v letu, ki prihaja. TM Vokalni kvintet Završki fantje po božičnem koncertu v Martinovi cerkvi v družbi z županom Radoslavom Simoničem, farnim župnikom naddekanom Marijanom Feslom in pesnico Olgo Vidovič VABILO Kulturno društvo Skorba vabi na božično-novoletni koncert, ki bo v sredo, 27. decembra 2006, ob 18. uri v domu krajanov Skorba. Sodelujejo: Pihalni orkester TALUM Kidričevo Kvartet flavtistk Plesni par Laura in Tibor Dalibor Kalik Ula Šegula Ljudske pevke Skorba Vstopnine ni, le prostovoljni prispevki. Lepo vabljeni! Zupanov uvodnik NASVIDENJE 2006, POZDRA VLJENO 2007 Spoštovani bralci Hajdinčana! Se slab mesec in ponovno se bomo poslovili od še enega koledarskega leta. Ponovno bomo leto dni starejši in bogatejši za obilo dobrih pa tudi manj dobrih izkušenj. Za nami je investicijsko bogato leto, leto najrazličnejših prireditev, razstav, tekmovanj in drugega. V našo občino se je preselilo kar nekaj naših novih sosedov. Razveseljevali smo se rojstev, pa tudi žalostili ob odhodu naših sorodnikov, prijateljev, znancev ...Za nami je 2. mandat lokalne samouprave v naši občini, lokalne volitve v 3. mandat občinskega sveta in župana, 8. občinski praznik občine Hajdina, 11.11. 2006 je naša prireditev »Iz mošta vino -pridi na Hajdino« dobila 11. kletarja. Na prvi redni konstitutivni seji OS so bili potrjeni mandati za člane občinskega sveta in župana. Članstvo v njem se je večinsko spremenilo, pa tudi pomladilo. Prihajajo nove ideje, nove vizije razvoja in življenja za prihodnja in naslednja leta. Za opravljenim delom minulih let stoji pred nami izvedba še veliko najrazličnejših projektov. Nove dosežke pa bomo želi le v primeru, če bomo sejali delo. Potrebno nam bo veliko medsebojnega razumevanja, zdravja, pa tudi sreče. Vse to in izpolnitev posameznih skritih ali odkritih želja Vam želim v letu 2007, otrokom pa obiska dobrega Miklavža. A tudi starejšim so obiski »dobrih« mož v kakršni koli obliki vedno dobrodošli. Lep božič in SREČNO 2007 vam želi župan občine Hajdina Rado Simonič HAJDINČAN je glasilo občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko Beseda urednice ZLATIH ČASOV V NOVEM LETU 2007 Prišel je ta skrivnostni čas. Kako hitro in neizprosno se poslavlja staro leto. Veliko sreče, zdravja in miru. Topline in osebnega zadovoljstva. Veliko novega in vzpodbudnega, doseženega in osvojenega. Naj vse ovire postanejo premostljive, vse, kar je bilo predaleč, naj postane dosegljivo, vse kar je bilo nemogoče, naj postane mogoče, vse, česar nismo imeli, pa četudi se ne uresniči, pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti, poguma. Hvala, ker ste nas prebirali in ostali naši zvesti bralci tudi v tem letu, Haj-dinčanu in uredniškemu odboru pa želim še veliko dobrih idej in predvsem poguma. Drage naše bralke in bralci! Skrivnost božiča naj se dotakne tudi vas, novo leto 2007 pa naj vam zariše novih poti do sreče, zdravja in uspeha. SREČNO! Tatjana Mohorko december 2006 HAJDINČAN Novi - stari župan in novoizvoljeni občinski svet na Hajdini na prvi konstitutivni seji Spredaj sedijo (od leve): direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, župan Radoslav Simonič, tajnica Karolina Kaisers-berger. Stojijo (od desne): Andrej Tkalec (SLS), Karl Svenšek (SLS), Janko Merc (LDS), Stanko Kokot (SLS), Dragica Meglič (SLS), Slavko Burjan (LDS), Ivan Vegelj (SDS), Franc Mlakar (SD), Jožica Šijanec (DeSUS), Franc Krajnc (SDS), Danica Hernec (SLS), mag. Stanko Glažar (SDS), Ivo Rajh (SLS), Ivan Brodnjak (SLS). Foto: Črtomir Goznik Z zasedanja Občinskega sveta 1. seja občinskega sveta občine Hajdina X 7mesecu novembru se je občinski svet sestal na 1. redni kon-V stitutivni seji, ki je bila 9. novembra 2006 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. - Na seji je bila izvoljena Komisija za potrditev mandatov v sestavi: Ivan Brodnjak, Jožica Šijanec in Slavko Burjan. - Predsednica Občinske volilne komisije občine Hajdina Diana Šeruga je podala Poročilo o izidu lokalnih volitev za župana in za člane Občinskega sveta občine Hajdina dne 22. oktobra 2006. - Potrjenih je bilo vseh 14 mandatov za člane občinskega sveta. - Radoslavu Simoniču se je potrdil mandat za župana. - Izvoljena je bila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: - Franc Mlakar - predsednik - Dragica Meglič - članica - Danica Hernec - članica 2. seja občinskega sveta občine Hajdina X Tmesecu decembru se je občinski svet sestal na 2. redni seji, V ki je bila 13. decembra 2006 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti nasledji sklepi: 1. Sklep o imenovanju Nadzornega odbora občine Hajdina, s katerim se za člane Nadzornega odbora imenujejo Ivan Zupanič, Gerečja vas 56/a, Janko Bedrač, Zg. Hajdina 9/a in Anton Cestnik, Draženci 21/b. 2. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2007. s katerim znaša v letu 2007 vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo HAJDINČAN december 2006 stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina 0,0044 EUR. 3. Sklep o višini najemnine na pokopališču Hajdina, in sicer: Enoletna najemnina za najem grobov na pokopališču Hajdina znaša: - na starem delu za enojni grob 15,23 EUR - na starem delu za družinski grob 24,37 EUR - na novem delu za družinski grob 31,88 EUR - grobnica 40,69 EUR Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 101,86 EUR - družinski grob 163,20 EUR Uporaba mrliške vežice 19,45 EUR/dan Uporaba hladilne komore 9,72 EUR/dan DeSUS DeSUS, občinski odbor HAJDINA Občankam in občanom občine Hajdina želimo lepe in vesele božične praznike ter mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2007. DeSUS OO Hajdina Za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču, Hajdina znaša najemnina: - na starem delu za enojni grob 12,66 EUR - na starem delu za družinski grob 19,92 EUR - na novem delu za družinski grob 26,40 EUR - grobnica 33,73 EUR Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 86,23 EUR - družinski grob 141,44 EUR Uporaba mrliške vežice 16,08 EUR Uporaba hladilne komore 8,06 EUR Cene so brez davka na dodano vrednost. 4. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina za leto 2007, s katerim vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina v letu 2007 znaša 2,49 EUR. 5. Sklep o podaljšanju najemne pogodbe Trgonet-u d.o.o., s katerim se podjetju Trgonet d.o.o., ki ima kiosk na pokopališču Hajdina, najemna pogodba podaljša za 5 let, in sicer do 31. 12. 2011. 6. Sklep o prodaji občinskega stanovanja v izmeri 42,52 m2, 7. Sklep o pristopu v Sklad dela Sp. Podravje, s katerim Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se pristopi k Skladu dela Sp. Podravje. 8. Sklep o razrešitvi predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s katerim se Franc Mlakar razreši kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 9. Sklep o imenovanju predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s katerim se Slavko Burjan imenuje za predsednika Komisije za volitve in imenovanja. Občinski svet se je seznanil s Sklepom o začasnem financiranju iz proračuna občine Hajdina v letu 2007. Zupan je občinski svet obvestil - o poklicnem opravljanju funkcije, - o imenovanju dveh podžupanov, - o poročilu Računskega sodišča o pravilnosti poslovanja občine v delu, ki se nanaša na požarno varnost v letih 2001 do 2005. Občinska uprava LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vesele božične praznike in srečno novo leto 2007, veliko notranjega miru in osebnega zadovoljstva v krogu svojih najbližjih želimo vsem občankam in občanom občine Hajdina. Občinski odbor LDS HAJDINA t L5. Slovenska ljudska stranka OBČINSKI ODBOR SLS SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE HAJDINA SE ISKRENO ZAHVALJUJE ZA PODPORO NA VOLITVAH ZA ŽUPANA IN OBČINSKI SVET. VELIKA PODPORA VOLIVCEV NAM DAJE ZAUPANJE IN OBVEZO ZA TRDO IN POŠTENO DELO V KORIST VSEH OBČANOV OBČINE HAJDINA. Drage občanke, dragi občani! Vesel božič in naj vam novo leto zariše novih poti do sreče, zdravja in uspeha. SREČNO 2007! SLS, občinski odbor Hajdina december 2006 HAJDINČAN 8. OBČINSKI PRAZNIK IN TRADICIONALNO MARTINOVANJE Na veliki občinski rojstnodnevni zabavi ■ | 'udi letošnje praznovanje že .M. osmega občinskega praznika se je v občini Hajdina začelo mesec dni pred osrednjo prireditvijo, ki je bila na samo Martinovo soboto, 11. novembra. V počastitev praznika se je zvrstilo kar nekaj zanimivih športnih in kulturnih dogodkov, potem so bile vmes še lokalne volitve, novi - stari župan Radoslav Simonič pa je imel s svojo ekipo po pričakovanju že vse pripravljeno za veliko občinsko praznovanje. V osmih letih obstoja občine je bil letošnji praznik, lahko bi ga poimenovali kar rojstni dan občine, prav tako osmi zapovrstjo. Na god sv. Martina je bilo na Hajdini nadvse slovesno, začelo se je že v farni cerkvi z 11. tradicionalno prireditvijo »Iz mošta vino - pridi na Hajdino«, kjer so za novega kletarja imenovali Romana Štum-bergeija, nadaljevalo pa v prireditvenem šotoru, kjer so podelili še najvišja občinska priznanja. Martinova nedelja je bila zadnji dan praznika in slovo do novembra 2007. Med gosti, ki so se odzvali povabilu župana Simoniča na praznovanje občinskega praznika, pa so letos znova bili nekateri župani s Ptujskega, med njimi tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Kidričevo (v tistih dneh še aktualni) Zvonimir Holc, srečali smo tudi dupleškega župana Janeza Ribiča, pa direktorja Policijske uprave Maribor mag. Jurija Fermeta, med gosti je bil tudi letos poslanec DZ Branko Marinič, direktor občinske uprave v MO Ptuj mag. Stanko Glažar in še mnogi drugi, med njimi tudi prvi častni občan občine Hajdina Viktor Gojkovič. »ZAČENJAMO NOV MANDAT, NOVO DELOVNO IN USTVARJALNO OBDOBJE« Zupan Radoslav Simonič je imel slavnostni nagovor ob prazniku, med vrsticami pa je povedal: »V preteklih dveh mandatih oziroma 8 letih obstoja naše lokalne skupnosti smo opravili dovolj velik premik na različnih področjih dela in življenja, da lahko danes z veseljem praznujemo naš 8. rojstni dan. Misli hitro preletijo preteklih 8 let. Začenjamo nov mandat, novo 4-letno obdobje ustvarjanja in dela. Upam in prepričan sem, da bo prihajajoč mandat prav tako Zbrani gostje so v prireditvenem šotoru sedli za skupno mizo. Foto: Studio 2M Na osrednji prireditvi je bil slavnostni govornik novi-stari župan Radoslav Simonič, ki je poudaril, da v občini začenjajo nov 4-letni mandat, obdobje ustvarjalnosti in dela, jutrišnji dan pa da bo prinesel že nove izkušnje. uspešen kot pretekla dva. Glede na grobo zastavljene cilje nam dela in skrbi ne bo primanjkovalo. Delavoljni ljudje so vedno dobrodošli. Sam se bom t.i. politikarjev otepal tudi v prihodnje. Naša lokalna skupnost od nas pričakuje delo in projekte, ki bodo koristili našim občanom, ki nas bodo združevali in nam ponudili boljši jutri. Se predobro vem, da politika je in tudi mora biti prisotna v lokalni samoupravi. Prav tako pa tudi dobro vem, da politika ljudi in občane razdružuje, ne pa tudi združuje. Za uspeh občine in življenja v njej so Hajdinčane je na praznični prireditvi nagovoril tudi poslanec DZ Branko Marinič. Foto: Studio 2M pomembni dobri medsebojni ali medso-sedski odnosi, razumevanje in spoštovanje ter iskrenost. Veličina odnosov naj bo tudi odpuščanje in potrpežljivost drugega z drugim. Običajno pa se ob takšnih trenutkih s svojimi mislimi povrnemo v preteklo leto ali v preteklih 8 let. Najbolj si zapomnimo pridobitve ali premike na tistih področjih. Na področju komunalne infrastrukture pa vidimo predvsem tiste spremembe, ki so v naši bližini ali jih sami pogosteje uporabljamo. Ob takšnih in drugačnih prilikah HAJDINČAN december 2006 običajno povem, da v naši občini nimamo običaja, da bi za takšne posamezne pridobitve delali posamezne priložnostne otvoritve in proslave. To nekako ne gre v kontekst dela občinskega sveta na čelu z županom. Iz preprostega razloga. V naši občini je med letom veliko društvenih in družabnih prireditev in jih ne bi bilo umno še podvajati. Misli in delo v občinskem svetu in drugje so usmerjeni na dogajanje danes predvsem pa v naš jutrišnji dan. Vse opravljeno minulo delo v preteklosti nas navkljub občasno bolj ali manj objektivnim težavam navdaja z optimizmom jutrišnjega dne. Ta pa bo prinesel že nove izkušnje na potovanju skozi naše življenje.« OB PRAZNIKU PELI IN IGRALI Na osrednji prireditvi je nastopil Dalibor Kalik, Hajdinčan, ki ima svoje korenine v Dalmaciji, s svojo pesmijo je nastopila Haj-došanka Olga Vidovič, za vesel zaključek prireditve pa so poskrbeli Štajerski frajtonaiji. Za dobro voljo in še boljšo zabavo so na Hajdini nato skrbeli Ekarti, ki po nekaj letih slišijo že na ime »hišni ansambel«. Majhno presenečenje je pripravil tudi glasbenik Dalibor Kalik, ki že 16 let živi na Hajdini, a se v pesmi še zmeraj rad vrača v rodno Dalmacijo. Z eno do svojih pesmi se je predstavila tudi Hajdošanka Olga Vidovič. Mohorko in Luka Huzjan na osrednji prireditvi ob 8. občinskem prazniku. Zaigrali so tudi Štajerski frajtonarji in še pred Ekarti ogreli številne obiskovalce v prireditvenem šotoru. Foto: Studio 2M Posebej slovesno pa je bilo v župnijski cerkvi sv. Martina na Martinovi prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino«. Foto: Studio 2M ito: Studio 2M Foto: Studio 2M Foto: Studio 2M december 2006 HAJDINČAN Za dobro domačo postrežbo so v šotoru tudi letos skrbele kmečke žene, gospodinje in dekleta iz vseh koncev hajdinske občine. Foto: Studio 2M PREDSTA VIJAMO DOBITNIKE PRIZNANJ, ZAHVALNE LISTINE IN ŽUPANOVA NAGRAJENCA ANGELA MLAKAR IZ SLOVENJE VASI - DOBITNICA PRIZNANJA OBČINE Angela MLAKAR, upokojenka iz Slovenje vasi 58, je članica Društva žena in deklet občine Hajdina že vse od njegove ustanovitve. Sest let je bila tudi podpredsednica, trenutno pa je članica upravnega odbora društva. Angela je vsa leta svojega življenja posvetila delu na kmetiji, čeprav je uspešno končala dva letnika ekonomske šole na Ptuju. Ustvarila si je družino. Po smrti moža je morala prevzeti vlogo mame in očeta svoji hčerki, danes pa je nenadomestljiva babica dveh vnukinj. S svojim delom na vasi in v društvih vsa ta leta dokazuje, da je tudi v letih šolanja uspela zastaviti temelje znanju, kar se odraža v njenem vsestranskem udejstvovanju. Kjerkoli je le mogoče, se vključi v različne oblike dodatnega izobraževanja in si nenehno prizadeva širiti svoje bogate delovne in življenjske izkušnje. Spisek njenih aktivnosti je pester, ves čas pa aktivno sodeluje na vseh prireditvah in tekmovanjih v občini. Nepogrešljiva je pri organizaciji priprav na občinski praznik. Je gonilna sila vseh dogajanj v Slovenji vasi (košicenbal, materinski dan, postavitev majskega drevesa in kresovanje ob prvomajskih praznikih, pomaga pri gasilcih in vedno vključi tudi celo žensko ekipo, vaško žegnanje 15. avgusta). Ustvarjalno sodeluje pri ročnodelskem krožku društva žena. Prizadevala si je za ureditev prostora v PSC Hajdina, kjer imajo svoje mesto vsa štiri društva. Skupaj s še nekaj članicami društva je v zadnjem letu pripravila Miklavževo večerjo za vse članice Društva žena in deklet občine Hajdina, prav tako pa so v isti zasedbi pogostile udeležence občnega zbora. Angela Mlakar je kljub vsemu napisanemu skromna, vedno poudarja, da sama ne bi zmogla vsega, kar počne, ampak s skupnimi močmi z veseljem opravlja in organizira delo. Angela Mlakar: »To priznanje mi pomeni res veliko, še posebej ker je to priznanje občine, v kateri živim. Zame je to nagrada oziroma na nek način plačilo za moje dolgoletno delo na vseh področjih. Zavedam pa se, da to ni samo moje priznanje, pač pa priznanje vseh tistih, s katerimi sodelujem in delam, kajti sama ne bi mogla skoraj ničesar storiti. Prejela sem tudi veliko čestitk in vse skupaj mi daje novega zagona in energije za vnaprej. Priznanje je dobilo posebno mesto v domači hiši in se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da mi je bilo priznanje najprej namenjeno in nato tudi podeljeno. Vsem iz srca hvala.« ZDENKA GODEC IZ DRAŽEN-CEV - DOBITNICA PRIZNANJA OBČINE Zdenka Godec zna in zmore biti še več kot skrbna mama in zaposlena žena. Trudi se za napredek in vsestranski razvoj vasi, ni društva ali aktivnosti, v kateri ne bi bila aktivna in polna novih idej in zamisli. Vse od 18. leta je aktivno sodelovala v mladinski organizaciji - od vodenja kulturnih prireditev v domu vaščanov Draženci, ob prazniku žensk, 1. maju in podobno, aktivna je bila tudi pri opremi dvorane v domu vaščanov. V več mandatih je bila tajnica V O Draženci, pobudnica za ustanovitev kulturnega društva Draženci in društva gospodinj Draženci, katerega je predsednica vse od ustanovitve leta 1996 pa do danes. Zahvala kot predsednici za 10. letno vodenje in odlično sodelovanje pove, da so vezi v društvu v teh 10-ih letih postale zelo močne, lepe in druženja zelo koristna. Velikokrat so s skupnimi močmi znale premagati marsikatero težavo in se naučile živeti kot čebelice v veliki družini. Gospo- Na osrednji občinski prireditvi proslavili proglašeni dobitniki najvišjih občinskih priznanj, zahvalne listine in županova nagrajenca za leto 2006. V družbi slavljencev tudi župan Radoslav Simonič in Jože Kmetec, do nedavnega v občini predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki sta skupaj opravila podelitev. Foto: Studio 2M dinje iz Dražene so že od nekdaj znane po odličnih domačih gibanicah in kruhu iz krušne peči. Na osnovi tega so izbrale za znak društva krušno peč s kruhom, ob katerem je zapisan njihov slogan: »Se mnogo na vasi potrebno bo storiti, da življenje vredno bo živeti.« Na slavnostni prireditvi februarja letos so članice v sliki in besedi z video projekcijo prikazale 10-letno delovanje svojega društva, izdale so zloženko s pomembnimi dogodki, kjer je razvidna shema dejavnosti društva od ustvarjalnih delavnic, številnih projektov, razstav, poučnih predavanj, strokovnih ekskurzij, družabnih srečanj do že tradicionalnega »gospodinjskega večera -ročne izdelave domačih rezancev.« Zdenka GODEC: »Če ne bi bilo društva gospodinj, potem verjetno tudi tega priznanja ne bi bilo. Zdi se mi zelo pomembno, da te v društvu spoštujejo, pa tudi v tvoji vasi, ponosna sem, da smo uspešni in povem, da živim za društvo in za svojo vas, kjer sem tudi rojena. Nasploh pa priznanje pomeni neko pozornost in hkrati vzpodbudo za nadaljne delo. Prepričana sem, da je to neko spoštovanje do vsakega od nas. Sicer pa sem zelo vesela, da ženske v društvu gospodinj sodelujemo pri vsem zares z dušo, delamo za napredek naše vasi in želim si, tako kot sem tudi že dejala ob letošnji 10-letnici, da bi naša srečanja in druženja postala pogostejša, da nam ostane veliko dobrih misli in namenov. Naše vezi so v desetletju postale močne, lepe in srčne, druženja pa koristna, skupaj pa smo znale premagati marsikatero težavo.« NOGOMETNI KLUB SKORBA -PRIZNANJE OBČINE Nogometni klub Skorba praznuje letos 35 let delovanja. Vse od svoje ustanovitve pa do danes je nosilec akcij in pobudnik druženja vaščanov na vseh področjih, ne samo na športnem. 25 let je to bil tudi edini klub ali društvo v vasi Skorba, zato je bila in je še vloga NK Skorba toliko večja. Ves ta čas so ostajali trden klub iz Skorbe, pa čeprav so v tem obdobju morali prebroditi razne organizacijske, finančne in kadrovske težave. Njihovo delovanje sloni tudi na vzgoji mladih športnikov, kar je v današnjem času, ko je pomoč pri vzgoji otrok potrebna, toliko bolj pomembno. Listina je priznanje in zahvala vsem, ki so se v teh letih trudili obdržati nogometni klub Skorba takšnega, kakršen je danes, saj brez entuzijazma posameznikov ni dobrega delovanja, pa tudi obstoja ne. Aleksander MLAKAR, pred. NK Skorba: »V prvi vrsti je priznanje namenjeno vsem, ki so v preteklih 35-ih letih nesebično vlagali svojo energijo ter se trudili, da je društvo kljub kroničnemu pomanjkanju sredstev nemoteno delovalo in dosegalo zavidljive športne rezultate. Hkrati je priznanje za NK Skorba svojevrstna potrditev, da je klub s svojo dejavnostjo pustil globoko sled tudi širše, se pravi izven ožjega kroga vaške skupnosti Skorba. Za sedanje vodstvo kluba pa pomeni obvezo, da nadaljuje »davnega« leta 1970 začeto delo in prepričani smo, da nam bo s pomočjo prizadevnih članov in lokalne skupnosti to tudi uspevalo. Na tem mestu se zahvaljujemo predlagatelju ter Občini Hajdina za podeljeno priznanje, še enkrat pa od srca čestitamo vsem ostalim dobitnikom letošnjih občinskih priznanj.« ŠPORTNO DRUŠTVO HAJDINA - PRIZNANJE OBČINE Športno društvo Hajdina je začelo delovati leta 1946 in je vseskozi tekmovalo v športni panogi nogometa v občinskih nogometnih ligah in v 3. slovenski nogometni ligi. S svojim delovanjem in prizadevanjem je veliko pripomoglo k razvoju športa v občini. Vseskozi je razvoj dru- december 2006 HAJDINČAN štva gradilo na mladih in jih vključevalo v športna tekmovanja. Vključenih je 130 članov, društvo pa sestavljajo mlajše selekcije, članske selekcije in veterani. Letos - ob 60-letnici delovanja ŠD Hajdina je bil organiziran Teden nogometa na Sp. Hajdini s kratko slovesnostjo. Branko KOKOL, pred. ŠD Hajdina: »Priznanje ima nek pomen, saj ga je navsezadnje dobilo društvo v letu, ko praznujemo 60-letnico delovanja. Kolikor vem, nas je za priznanje predlagal vaški odbor Sp. Hajdina, potem je o tem odločala še komisija in ti so se na koncu odločili, da nam priznanje dodelijo.« KULTURNO DRUŠTVO SKORBA - ZAHVALA LISTINA OBČINE Kulturno društvo Skorba praznuje letos 10-letnico delovanja. V času svojega obstoja se društvo aktivno vključuje v delo in življenje na vasi Skorba, še posebej pa je to delovanje vidno na kulturnem področju. Ves ta čas sta zelo uspešni sekciji: gledališka skupina in ljudske pevke KD Skorba, nekaj časa pa je deloval tudi moški oktet. Društvo je organizator vseh kulturnih srečanj v Skorbi, pa naj bo to v vaškem ali občinskem merilu. Prireditve KD Skorba so prepoznavne daleč naokoli po svoji organiziranosti in odlični izvedbi, poslušalcem pa ostajajo dolgo v spominu. Naj samo omenim tradicionalni Božično - novoletni koncert, vsakoletne premiere gledališke skupine ... Takšne prireditve dajejo Domu krajanov Skorba še posebno vsebino. Ivan Ogrinc, predsednik KD Skorba: »Bili smo presenečeni ob dejstvu, da praznujemo šele 10-letnico društva, vendar pa sem prepričan, da si to priznanje po drugi strani tudi zaslužimo, saj delamo zelo aktivno že vseh 10 let. Predvsem zelo delovni so v odrasli gledališki skupini in vsako leto pripravijo novo premiero, zelo aktivne so tudi naše ljudske pevke, ki društvo zastopajo v širši okolici, poleg obeh sekcij pa so delavni še v otroški gledališki skupini, recitatorski in etnografski skupini mautarji. Vsi ti so se tudi predstavili na praznovanju naše 10-letnice. Prav gotovo pa je zahvalna listina občine tudi vzpodbuda, ki jo je občina pokazala za v prihodnje, da bomo delali zagnano in uspešno še naprej; doma in na gostovanjih.« PRIZNANJE ŽUPANA JOŽETU ROZMANU IZ SKORBE Gospod Jože Rozman iz Skorbe l/a se je rodil 1931 v kmečki družini v Skorbi. Osnovno šolo je obiskoval na Hajdini, in sicer 4 razrede v času stare Jugoslavije in 4 razrede v času nemške okupacije. Pri hrvaškem mojstru Zeleniku na Zg. Hajdini se je izučil za kovača. Nato se zaposli na montaži nove tovarne v Strnišču, kjer je opravil prekvalifikacijo za ključavničarja. JLA je služil med leti 1950 do 1952, kjer je opravil tudi oficirsko šolo. Kasneje je bil vseskozi član odbora društva rezervnih oficirjev. Dosegel je čin kapetana I. klase (razreda). Predvsem se je ukvarjal s takratno predvojaško vzgojo. Po končanem vojaškem roku se ponovno zaposli v takratnem Strnišču v TGA. 1960. leta odide za 6 let na delo v inozemstvo. 1966. leta se vrne in nastopi službo oddel-kovodja Livarne v takratnem TAP-u. Ob delu nadaljuje šolanje na takratni strojno tehnični šoli in si pridobi izobrazbo strojnega tehnika. Vseskozi do upokojitve 1991 je bil obratovodja livarne. Danes se ukvarja z umetnim kovaštvom, največ izdelkov izdeluje za ZKD Maribor. Z delom v lokalni skupnosti se prvič sreča leta 1952. Dva mandata je bil član občinskega ljudskega odbora Hajdina. Takrat so pod občino Hajdina spadala še naselja Str-nišče (kasneje Kidričevo) Njiverce in Kungota. Leta 1990 je postal predsednik Sveta KS Hajdina. Predsednik Sveta KS Hajdina je bil dva mandata vse do leta 1996 oziroma do nastanka PC Hajdina. Med drugim se je v teh letih gradil Vaški dom v Dražencih in dograjevala mrliška vežica na pokopališču Hajdina. Leta 1991 je bil v občini Hajdina (takrat je bilo zraven tudi še naselje Kungota) uspešno izveden referendum za samostojno občino Hajdina, kar pa je takratna aktualna politika onemogočila in razdelila Hajdino. Naselje Kungota se je dodelilo Občini Kidričevo, ostala naselja pa strpala v tki. PC Hajdina pod okvir MO Ptuj. Po preteku svojega mandata je aktivno sodeloval pri najrazličnejših akcijah in lobiranju za ustanovitev nove občine Hajdina in se z občani leta 1998 veselil njene ustanovitve. Spomnim se njegovega razočaranja, ko smo pri enem izmed obiskov na takratnem ministrstvu za lokalno samoupravo izvedeli priimke in imena ljudi, katerih politična volja ni bila samostojna občina Hajdina. Gospod Rozman pa je priznanje župana prejel predvsem za opravljeno delo v preteklosti na področju lokalne samouprave. Jože ROZMAN: »Bil sem presenečen, ko sem izvedel, da mi bo župan podelil posebno priznanje. Na občinskem prazniku pa je bil odličen občutek, ko sem priznanje prejel iz županovih rok in bil sem ponosen nase, pa tudi na župana. Priznanje je zadovoljstvo, veselje in presenečenje za minulo delo. Ne morem pa reči, da je to vzpodbuda za nadaljne delo, saj pri moji starosti ne delamo več velikih načrtov. V življenju sem počel marsikaj in pri vsakem delu sem našel posebno zadovoljstvo, pa še danes mi ni dolgčas, zato sploh ne mislim, kdaj bo konec ustvarjanja, dela ...« PRIZNANJE ŽUPANA ANTONU - ZVONETU HAZIMALIJU IZ ZG. HAJDINE Anton, poznan bolj kot Zvone Hasemali iz Zg. Hajdine 151, se je rodil 1959 v delavsko kmečki družini na Zg. Hajdini. Že kot mlad fant se je včlanil v gasilske in športne vrste na vasi. Bilje član mladinske gasilske desetine PGD Hajdina, ki je pred 3. desetletji osvojila mladinsko gasilsko republiško prvenstvo v Hrastniku. Veliko let je igral nogomet pri NK Hajdina in NK Skorba. Zraven nogometa je vse bolj spoznaval lepote slovenskih gora. Je eden redkih občanov, ki imajo opravljeno slovensko planinsko transverzalo. Pri vseh teh aktivnosti pa mu je kolo postajalo vedno večji prijatelj. V preteklosti se je udeležil velikega števila najrazličnejših kolesarskih maratonov in prireditev. V enodnevnem kolesarjenju je njegov največji dosežek prevoženih 653 km v 24 urah. Letno prekolesari okrog 12.000 km. Sedaj pa vozi za Slovenski veteranski pokal. Vedno je bil pripravljen pomagati pomoči potrebnim. V tem letu je dal pobudo prijateljem, da bi s svojim športnim udejstvovanjem opozoril in pomagal pri bolezni prijateljeve h čeke Mojce Sagadin iz Nji-verc. Dogovorili so se, da bo enodnevni kolesarski maraton od Hodoša na madžarski meji do Ankarana na italijanski meji oziroma po diagonali Slovenije spremenil v humanitarno akcijo. Akcija in maraton sta bila medijsko in humanitarno zelo uspešno izpeljana konec meseca julija tega leta. Dogovorili so se, da bodo na tak način poskušali zbrati nekaj denarja dobrotnikov in donatorjev. Mojčini starši imajo veliko željo, da bi v čim krajšem času odpotovala v ZDA na zelo zahtevno zdravljenje, ki je seveda povezano z zelo visokimi stroški. Iz naslova te športno - humanitarne akcije, ki pa še traja, je bilo do danes zbranega 1 MIO SIT. Velik humanitarni podvig športnika širokega srca! Zvonko je svetel vzor športnikom v naši občini in drugje. Tudi s športnimi aktivnostmi se da kaj narediti za tiste, ki so pomoči potrebni. Župan Simonič pa je ob koncu dejal naslednje: »Spoštovani Anton Hasemali, oz. Zvonko, kot te poznajo vsi prijatelji, ljudje dobrega srca iz občine Hajdina in drugod po Sloveniji, za vse tvoje dosežke na področju maratonskega kolesarstva in na področju humanitarnega poslanstva ti podeljujem Priznanje župana občine Hajdina za leto 2006. Ob tej priliki ti čestitam z željo, da nadaljuješ z uspehi na športnem področju in z delom na humanitarnem področju. Zvonko HAZIMALI: »Če se samo spomnim besedila, ki gaje v obrazložitvi za HAJDINČAN december 20056 priznanje prebral sam župan, potem sem še zmeraj ganjen. Rad bi poudaril, da mi županovo priznanje ogromno pomeni, ob tem pa me navdaja nek poseben občutek, a to je težko povedati, preprosto moraš vse skupaj doživeti. Vem, daje na Hajdini veliko ljudi, ki so že naredili kaj velikega in posebnega, a župan se je odločil zame, zato ima njegovo priznanje še prav posebno težo. V dobrodelnosti ostajam, upam, da bom imel ob sebi še naprej tako ekipo in ljudi, ki razmišljajo podobno kot jaz. Zmeraj sem rad pomagal, prisluhnil tistim, ki so pomoč potrebovali in to je zares dober občutek, pa četudi je ta pomoč majhna, a namen je iskren in dober, ob tem pa sam vedno znova čutim neko posebno toplino.« Vsem dobitnikom najvišjih občinskih priznanj v občini Hajdina za leto 2006 še enkrat iskrena čestitka z željo, da z uspešnim, zavzetim in dobrim delom nadaljujejo tudi v prihodnje! TM Svečano mašo je na Martonovo nedeljo daroval msgr. dr. Stanislav Slatinek (na sliki) ob somaševanju nadžupnika Mirka Pihlerja in župnika fare sv. Martina naddekana Marijana Fesla. Foto: Studio 2M Msgr. dr. Stanislav Slatinek je blagoslovil restavriran križev pot ter Jožefov in Mihaelov oltar. Naložba bo župnijo stala okrog 8 MIO SIT. Foto: Studio 2M to: Studio 2M Foto: Studio 2M december 2006 HAJDINČAN 11. MARTINOVA PRIREDITEV »IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO« V' Kletarjeva lenta Romanu Stumbergerju T o vi kletar letnika 2006 Roman 1 ^1 Stumberger je bil letos imenovan prav na god sv. Martina, v soboto, 11. novembra na že 11. tradicionalni prireditvi Iz mošta vino, pridi na Hajdino. Slavje je bilo v farni cerkvi sv. Martina, krajše slavje pa že prej na kletarjevem domu na Zg. Hajdini in pozneje še v dvorani gasilskega doma na Hajdini, kjer so kletarju pripravili še posebej pristen sprejem, pa še pelo in igralo se je po domače, za pogostitev pa so tako poskrbeli krajani in Romanovi prijatelji. Slovesna zaprisega novega hajdinskega kletarja je bila znova nadvse svečani dogo- dek in glavno besedo je imel tako kot vsa leta doslej prvi mož občine Radoslav Simonič. Z njegovo pomočjo je Roman Stumberger javno zaprisegel, s podpisom pa se zavezal, da bo predvsem vesten in dober kletar v fari sv. Martina. Tudi sodček je dal na pipico in potem iz njega natočil blagoslovljeno mlado vino, za kar pa je ob vinskem patronu sv. Martinu poskrbel farni župnik naddekan Marijan Fesel. Sledila je še zdravica hajdinskih kletarjev, župana, župnika, številnih gostov in domačinov, ki so prišli pospremit novega kletarja. Slavje v cerkvi so obogatili še številni nastopajoči, s pesmijo pa je bilo slavje še lepše in praznično. Letošnji kletar je še posebej zanimiv človek, dinamičen in neverjetno predan svoji novi vlogi, v kateri se, kot sam pravi, odlično počuti. Kot nam je Roman Stumberger obljubil, bo poskušal čim bolje skrbeti za vince v Martinovi kleti, -tja pa bo poleg kletarjev, župana, farnega župnika, prijateljev z veseljem povabil še koga, ki bo le pozakal malo interesa. Novi hajdinski kletar je prepričan, da je vinca dovolj za vse, pa še klet bodo videli povsem od blizu, saj je mnogi sploh ne poznajo. Na zdravje enajstemu hajdinskemu kletarju Romanu Stumbergerju in na prijetna druženja v Martinovi kleti! TM Najprej smo bili pri Štumbergerjevih doma na Zg. Hajdini toplo sprejeti, tam pa se je zbralo tudi lepo število domačinov. Posebno darilo - kravato, ki jo ob posebnih priložnostih in na Martinovi prireditvi nosijo vsi hajdinski kletarji, je novemu kletarju predal lanski kletar Ivan Maher. Tudi kletarjev sodček je bil lepo okrašen, za kar je poskrbela hajdinska cvetličarka Vesna. Roman Stumberger v družbi svojih prijateljev konjenikov, ki so ga pospremili na pot. ito: Studio 2M Foto: Studio 2M to: Studio 2M Foto: Studio 2M Foto: Studio 2M Veselo je bilo tudi v dvorani gasilskega doma na Hajdini, Blagoslov mošta v mlado vino je opravil farni župnik nad-kjer so novemu kletarju pripravili svečan sprejem ... dekan Marijan Fesel. ... in še svečan sprejem pred Martinovo cerkvijo ... Župan je z novim kletarjem opravil svečano zaprisego. »S tem kozarcem nazdravljam vinskemu senatu, kateri je s svojo sodbo spremenil mošt v vino, gospodu župniku, ki ga je blagoslovil, županu, pred katerim sem se zaobljubil v kletarja letnika 2006, vam kletarji, ki ste me sprejeli medse in vsem vam tukaj prisotnim. Bog naj živi faro sv. Martina in občino Hajdina.« se glasi zdravica v čast novemu, že enajstemu hajdinskemu kletarju. ito: Studio 2M Foto: Studio 2M december 2006 HAJDINČAN Pesem Oče nebeški je bila letos zaupana mlademu tenoristu Timu Ribiču iz Dupleka. Foto: Studio 2M KLETARJEVA PESNITEV Včasih na Hajdini dinozavri so živeli! V šumah naših gnezdo so imeli. Enkrat gratal je uulkan pa jih danes več ni tam. Dolgo potlej v lesi mladi opičjak je plezal, pa enkrat pri potresi na glavo dol je vrezal. Tak' prvi je Hajdinčan gratal, VINOPITEKsejezval, malo se po jarkih kotal, malo pa je ravno šal. Brajde je za hišo 'mel, pogosto je krvavo gledal in se s svojim vincem grel! In tak' še danes na Hajdino hodijo vsi, ki radi 'majo vino. Hajdinčan v gorici svoji 'ma zaklad, nič na svetu bolj ne more imeti rad. Največja čast pa ga doleti, če naziv KLETAR dobi. Si tudi jaz iz srca želim, da obveznost to dobim. Zato pesnitev ta kot vabilo naj velja. V kleti moji probamo, Kol 'ko vince Romanovo kaj velja! In če dobro bo dovolj, da vzamete me v svoje vrste, poljubim vam in sebi prste! In povem vam to, da skrbno čuval hajdinsko bom zlato. »BELI ROMANEC« i r. ,, Slavje na god sv. Martina so s pesmijo obogatili tudi pevci moškega pevskega zbora Talum Kidričevo. Foto: Studio 2M Utrinek s prireditve. Foto: Studio 2M HAJDINČAN december 2006 NAGRADE IN PRIZNANJA OB 8. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA TUDI ZA UREJENOST Najlepši domovi in urejene vasi so nam v ponos l^Ta osrednji prireditvi ob 8. praz- 1 ciniku občine Hajdina so razglasili tudi nove dobitnike priznanj za urejene domove, poslovni objekt, kmetijo in vaško skupnost. Priznanja sta tudi letos podelila Anica Drevenšek, predsednica ocenjevalne komisije, in Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. BRONASTA VRTNICA DRUŽINI ČELIG IZ ZG. HAJDINE Na Zg. Hajdini 133/b oz. na Hajdini preko proge stoji hiša Vinka in Jožice Celig. Že nekaj let so nas prebivalci te Hajdine opozarjali na lepo urejeno, žal javnosti bolj skrito hišo in njeno okolico družine Celig. Ves prostor pred hišo je v znamenju rož in okrasnega grmičevja. Prav tako je v ponos gospodinji lepo urejen zelenjavni vrt. » Rože in zelenjavni vrt so moje zadovoljstvo in življenje,« skromno pove gospa Jožica. Pri tem pa pohvali tudi moža Vinka, ki je sicer na delu v Avstriji, toda kadar je doma, ji z veseljem pomaga na vrtu. Ljubitelj cvetja in zelenja je tudi sin Martin, ki prav danes tudi goduje, zato njemu posebno voščilo. Moramo pa povedati, da rože zavzemajo tudi velik del notranjosti njihove hiše. Za lepo urejeno hišo, okolico z vrtno uto, vodometom in kipom pastirja, ki je osrednji lik vrta; je komisija menila, da si je družina Celig zaslužila bronasto vrtnico občine Hajdina. SREBRNA VRTNICA DRUŽINI DOMINKO IZ HAJDOŠ V Hajdošah imamo veliko skrbno ure- jenih stanovanjskih hiš in kmetij, zato je bila odločitev, komu podeliti priznanje in izbrati najbolj urejeno domačijo, kar težka. Tokrat smo izbrali stanovanjsko hišo družine Dominko - Silve in Marjana iz Hajdoš. Pohvalno je predvsem to, da so ohranili in v celoti obnovili staro hišo - domačijo z okolico vred. Na okenskih policah se bohotijo lepe rožice, okolica hiše je vedno lepo in skrbno urejena, ker pa sta zakonca Dominko tudi velika ljubitelja živali, pri hiši ne manjkajo niti muce in kuža. ZLATA VRTNICA DRUŽINI VOGRINEC IZ SP. HAJDINE Za lepo urejeno hišo in okolico moraš imeti malo »žilice«, volje in pridne roke, da jo urediš. Vse to skupaj imajo v družini Vogrinec na Sp. Hajdini 19. Srce ti zaigra in oko se ti spočije ob pogledu na velike balkone, na katerih cvetijo rože različnih barv in vse so med seboj lepo usklajene. Svoj čar pa naredijo tudi otroške vetrnice, ki krasijo balkone. Gospa Silva pravi, da večino rož vzgaja sama, pri pripravi zemlje pa ji pomaga mož Franci. Kadar pa mlade družine ni doma, jih pridno zaliva tast oziroma dedek Franc. Za leo urejeno hišo si zaslužijo nagrado -zlato vrtnico. Zlato vrtnico je prejela družina Vogrinec iz Sp. Hajdine Srebrno vrtnico je prejela družina Dominko iz Hajdoš Bronasto vrtnico je prejela družini Celig iz Zg. Hajdine december 2006 HAJDINČAN PRIZNANJE ZA NAJBOLJ UREJENO KMETIJO ZUPANI-ČEVIM V SKORBI V vasi Skorba stoji vzorno urejena kmetija Zupanič. Na kmetiji se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo. V veselje in ponos čez celo leto pa so kmetiji lahko polni balkoni cvetočih surfinij in drugih rož. Da je na polju in doma vse lepo urejeno skozi celo leto, pa se trudijo vsi, ki na kmetiji živijo. GOSTILNI ČELAN IZ SLOVENJE VASI PRIZNANJE ZA VZORNO UREJEN POSLOVNI OBJEKT Ob zelo prometni magistralni cesti Maribor - Ptuj, v naselju Slovenja vas, stoji daleč naokrog znana in lepo urejena gostilna ČELAN. Je gostilna, ki se ponaša z že skoraj 80-letno družinsko tradicijo. Zaradi obilice domačih in tujih gostov ter velikega povpraševanja po dobrem, so se njihove kapacitete kaj hitro širile in posodabljale, gostilna pa se je v zadnjih letih precej spremenila; tako od zunaj kot tudi odznotraj. V prijetnem in urejenem okolju pri prijaznem osebju lahko vsakdo najde bogato kulinarično ponudbo raznolike hrane. To potrjuje tudi priznanje za leto 2005, ki so ga prejeli za kakovostno rast in ugled slovenskega zasebnega gostinstva. Domačnost, pomešana s tradicijo, dobra ponudba in lepo urejen lokal z okolico - to je Čela- Priznanje za najbolj urejeno kmetijo so prejeli Zupaničev! iz Skorbe Priznanje za vzorno urejen poslovni objekt je prejela Gostilna Čelan iz Slovenje vasi Prejemniki letošnjih priznanj za najlepše urejene domove. Foto: Studio 2M HAJDINČAN december 2006 nova gostilna v Slovenji vasi. VAŠKA SKUPNOST GEREČJA VAS ŽE DRUGIČ PRIZNANJE ZA NAJBOLJ UREJENO VAS Gerečja vas je naselje na (SZ) severozahodnem delu hajdinske občine. Leži na dveh dravskih terasah, je razvejana vas z več zaselki in šteje 534 stanovalcev. Gerečja vas se prvič omenja leta 1144 kot last samostana v St. Lambrechtu. Mimo naselja je vodil rimski vodovod iz Frama za Poeto-vio. Danes v sredini vasi stoji skrbno urejen gasilski dom, ki je center vseh dogajanj v vasi in ga uporabljajo vsa vaška društva. Športniki so ponosni na lepo urejen športni park z igrišči in športnimi objekti. Ob vaški kapelici stoji zvonik, ki vaščanom s svojim zvonom naznanja neizprosno minljivost časa. Tukaj živijo pridni in delavni ljudje, kar se odraža na 'skrbno vzdrževanih hišah, urejenih okolicah in obdelanih poljih. Vsaka hiša z okolico na svoj način pripomore k lepši in celoviti podobi vasi, ki je mimoidoči obiskovalec ne more prezreti. Vaščani Gerečje vasi so znani po složno izpeljanih akcijah in vseh drugih prireditvah, sedaj pa se uvrščajo že drugič med najbolj urejeno vaško skupnost, za kar jim čestitamo in želimo, da ostane takšna še naprej. Fotografije: Iz arhiva občine Flajdina Vaška skupnost Gerečja vas je že drugič prejela priznanje za najlepše urejeno vas. POSLOVNO-STANOVANJSKI CENTER Občina Hajdina je veliko novega pridobila, staro občinsko zgradbo upokojencem podarila. Bil začetek gradnje je naporen in težak, v tako investicijo bi ne podal se vsak. Če prostor in načrt pripravljen ni za vse, potem dolga pot do uresničitve se podre. In tako so investitorji se trudili, da poslovno-stanovanjski center so zgradili. Novogradnjo zima in slabo vreme je motilo, še ob odprtju PSC se ni zjasnilo. Eden pomembnih bil je dni, ko izpolnijo se sanje in 25 družin seli se v novo stanovanje. Hitela je pošta - se prva v stavbo preseli in občinska uprava se svojih prostorov veseli. A tudi naš najboljši sosed Mercator trgovina se novega lokala in parkirnega prostora je razveselila. Je dovolj skrbi in trdega dela tudi v noč, nam zdravnica prisluhne in vrača nam moč. Da ne bi ostali žejni in brez dobre hrane, za peko pic in napitke se Ivan zavzame. In ženske, dekleta, gospodinje bomo izdelke razstavljale, Z njimi zgradbo krasile in goste privabljale. Nova pridobitev se za prihodnost načrtuje, kar finančne možnosti in potrebe narekuje. A za zdaj srečni, ponosni smo zelo na svojo lepo, mlado občino. Marija Markovič december 2006 HAJDINČAN V ŠOTORU NA HAJDINI LETOS ŽE 7. NAGRADNA REVIJA ŠTAJERSKA FRAJTONARICA Enajstletni Tomaž navdušil občinstvo in komisijo ¥£D Valentin Žumer Hajdoše je JTVpripravilo v sklopu prireditev ob 8. občinskega praznika na Hajdini v prireditvenem šotoru v petek, 10. novembra, že 7. nagradno revijo Štajerska frajtonarica. Nastopilo je 28 harmonikarjev v dveh starostnih skupinah, po pričakovanju pa je bilo največ mlajših harmonikarjev, starih do 15 let. Najstarejši harmonikar Slavko Jerič iz Rogaške Slatine je štel kar 70 let in s svojim igranjem posebej očaral številno občinstvo v šotoru. Strokovna komisija, ki ji je znova predsedoval Boris Roškar, člana pa sta bila Rudi Toplak in Primož Helenc, je na koncu revije pohvalila zavzetost in napredek pri mladih frajtonarjih, Roškar pa je posebej poudaril, da je harmonikarjem potrebno dati veliko pohvale za številne ure prostega časa, ki ga posvečajo vadbi. Alfonz Strnad, predsednik KD Hajdoše, sicer pa tudi idejni vodja Štajerske frajtonarice ob koncu prireditve ni skrival zadovoljstva nad uspehom in dobro udeležbo V družbi treh najboljših v starejši skupini (od leve: Janez Lekše, Klavdija Plete-ršek in Davorin Breg) smo na odru ujeli še »krivce« za veselo druženje ob frajtonaricah, in sicer župana Radoslava Simoniča, občinskega svetnika in v prejšnjem sestavu sveta tudi pred. odbora za družbene dejavnosti Andreja Tkalca in predsednika organizacijskega odbora Štajerske frajtonarice Alfonza Strnada. Foto: TM Štajerski frajtonarji so znova dokazali, da je frajtonarica trenutno zelo modni inštrument pri nas. HAJDINČAN december 2006 NA ŠTAJERSKI FRAJTONARICI SO IGRALI Tomaž Vidovič, Miha Kirbiš, Vid Pavše, Niko Zorko, Patrik Bratuša, Ernest Petek, David Korošec, Ervin in Timotej Horvat, Dejan Gašparič, Sandi Zajc, Zlatko Pučko, Timotej Sitar, Tamara Vandur, Miha Štruc, Klemen Jazbec, Tomaž Boškir, Peter Prohart, Danijel Hercek, Marko Belšak, Jaka Kopitar, Janja Kocjan, Klavdija Pleteršek, Davorin Breg, Slavko Jerič, Anton Jerič in Janez Lekše. frajtonarjem, vsem; tako sodelujočim, kot tistim, ki so jim pomagali pri pripravi prireditve, pa se je Strnad še posebej zahvalil. NAJBOLJŠI SO BILI SEVEDA ZMAGOVALCI Med mlajšimi harmonikarji je slavil simpatični Tomaž Boškir iz Koromačev na Primorskem, drugi je bil Sandi Zajc iz Apač in tretji Dejan Gašparič iz Podgorcev. V starejši skupini je slavil Janez Lekše iz Hudinje, druga je bila Klavdija Peleteršek iz Dobrovc, tretji pa Davorin Breg iz Slovenje vasi, po izboru občinstva pa je prepričljivo zmagal enajstletni Tomaš Boškir, ki se je zmage zelo veselil. Povedal je, da je doslej na tekmovanjih dosegal le druga in tretja mesta, na Štajerskem pa mu je končno uspelo zmagati, kar je bilo zanj tudi malo presenečenje. TM Zmagovalec strokovne komisije in tudi občinstva enajstletni Tomaž Boškir in drugouvrščeni med mlajšimi fraj-tonarji Sandi Zajc iz Apač na Dravskem polju. »Zmaga je zame veliko presenečenje, saj sem doslej osvajal le druga in tretja mesta,« je po podelitvi navdušen dejal absolutni zmagovalec Tomaž Boškir iz Primorske. PRIREDITEV PRAZNUJMO S PESMIJO POSVEČENA 8. PRAZNIKU OBČINE S petjem in igranjem za nova druženja •^Zveza kulturnih društev občine £*Hajdina in občina Hajdina zadnjih nekaj let pripravljata ob prazniku občine tudi večjo kulturno prireditev Praznujmo s pesmijo. Letošnje druženje kulturnikov je bilo v dvorani gasilskega doma na Hajdini, tam pa so se zbrali domala prav vsi, ki v ljubiteljski kulturi ustvarjajo in jo nasploh spoštujejo. Sicer pa se v občini Hajdina lahko pohvalijo, da imajo lepo število odličnih pevcev in pevk, dobrih muzikantov in nasploh ustvarjalnih kulturnikov, to pa je lahko v ponos tudi županu Radoslavu Simoniču. Prvi mož občine je kulturnike in zbrane v občinstvu tudi nagovoril na prireditvi, in jim ob tem čestital za vse dobre nastope, predstavitve in nasploh za druženje v društvih in kulturnih skupinah. Vsem kulturnikom se je za nastop in delo v društvih zahvalil tudi predsednik ZKD Hajdina Ivan Ogrinc. V novembru so na Hajdini s pesmijo praznovali člani naslednjih kulturnih skupin: Štajerski koledniki iz KPD Hajdina, ljudske pevke in Ulrika Šegula iz KD Skorba, ljudske pevke in ljudski pevci KPD Hajdina, pevke Gmajnarice KD Hajdoše, Štajerski frajtonarji prav tako iz KD Hajdoše in S X UD A yj\[T! V lik * i\ ■H Pevci in pevke so združili pevske moči in skupaj zapeli znano ljudsko Pozimi pa rožice ne cveto, pridružil pa se jim je tudi predsednik ZKD občine Hajdina Ivan Ogrinc. Foto: TM moški pevski zbor PGD Hajdoše. njega skupnega druženja, ki bo letu 2007 Prireditev so nastopajoči zaključili s v občini Hajdina ob devetem občinskem skupno pesmijo Pozimi pa rožice ne prazniku cveto in se s tem poslovili spet do prihod- TM december 2006 HAJDINČAN MEŠANI PEVSKI ZBOR GERECJA VAS Pesem ne pozna meja T^red 4 leti se je pod okriljem Ml Društva žena in deklet Gerečja vas ustanovil mešani pevski zbor, katerega obletnico obstoja so proslavili 15. oktobra v gasilskem domu v Gerečji vasi. Pevski zbor danes šteje 16 članov, 8 žensk in 8 moških, kar je tudi največ, odkar zbor obstaja. Pobudnica mešanega pevskega zbora je bila gospa Marjana Miklavčič, ki je sedaj tudi njegov duhovni vodja. Seveda pa brez strokovnega vodstva pevski zbor ne bi bil tako uspešen. Njegov strokovni vodja je gospod Peter Krajnc. Pevski zbor sodeluje na vseh prireditvah na vasi in v okviru občine kot tudi izven nje, kjer s ponosom zastopa svojo vas. Letos je gostoval tudi v Šentvidu pri Stični na taboru Slovenskih pevskih zborov. Njihova želja je, da bi lahko v zbor privabili tudi mlajše pevke in pevce. Svoj praznik so proslavili s pesmijo, kateri so se pridružili tudi ljudski pevci kulturnega društva Stane Petrovič iz Hajdine, ljudske pevke iz Hajdine, ljudski pevci društva upokojencev Dolena, ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika, moški pevski zbor kulturnega društva Rogoznica in mladi frajtonarji iz Hajdoš. Ob lepih pesmih smo spoznali, da pesem ne pozna občinskih meja, da tke nežne niti prijateljstva in da je v njej skrite mnogo ljubezni in sreče. Vaščani so ponosni na svoj pevski zbor, saj se je z njegovo ustanovitvijo na vasi ponovno prebudilo kulturno življenje, ki je bilo nekoč zelo pestro, sedaj pa ga že več let ni bilo čutiti. JL Pevski zbor sodeluje na vseh domačih in drugih prireditvah v občini Hajdina. Foto: JL HAJDINČAN december 2006 V SKORBI PROSLAVILI MAJHEN JUBILEJ - 10-LETNICO KULTURNEGA DRUŠTVA Kultura nas povezuje Tesen je barvit in bogat letni čas, CJ ki ponuja raznoliko naravo in prinese veliko veselja, saj na deželi ravno v jeseni pospravljamo sadove svojega celoletnega dela. Letos nam je še posebej naklonjena z lepim in toplim vremenom in prav v tem času KD Skorba praznuje 10. obletnico svojega delovanja. Na jubilejnem večeru 25. novembra so se zbrali mnogi kulturniki, gostje in domačini, med njimi tudi župan Radoslav Simonič, farni župnik naddekan Marijan Fesel, vodja javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj Nataša Petrovič ter še mnogi predsedniki okoliških kulturnih društev, predstavniki pevskih in drugih skupin, s katerimi Skor-bljani že dolgo uspešno sodelujejo, skratka zbrali so se ljudje, ki imajo radi kulturo in jo nadvse spoštujejo. KULTURNO DRUŠTVO SO VSE OD PRVIH KORAKOV SPREMLJALI TUDI V UREDNIŠTVU ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V ptujskem Tedniku, danes je to Štajerski tednik, pa je 5. decembra 1996 v sestavku z naslovom Nagrade bodo prišle z aplavzi, avtorice Tatjane Mohorko, med drugim pisalo: »V Skorbi je ljubiteljska kultura na vasi živela že pred 12 leti, šele pred nekaj dnevi pa so v tem naselju primestne četrti ustanovili svoje kulturno društvo. To je že 18. KD v MO Ptuj in 38. v Zvezi kulturnih Mautarji, ki so bili rdeča nit jubilejnega večera v Skorbi, v društvu delujejo kot etnografska sekcija. društev Ptuj. Za predsednika KD so izvolili Ivana Ogrinca, ki pa je takrat za Tednik dejal: »Čutili smo neko praznino v okolju, še najbolj pa zato, ker smo pred leti zgradili nov vaški dom in je ta do danes prevečkrat sameval. Glede na željo občanov in tistih, ki so nekoč že delali v kulturi, smo se odločili, da ustanovimo svoje društvo in tako pridobimo tudi kakšna finančna sredstva za delo ...« A tole je bil samo začetek sestavka, v katerem pa je Ivan Ogrinc v nadaljeva- nju nanizal še marsikaj o prvih gledaliških korakih v Skorbi, pa o režiserjih in sekcijah, s katerimi je novoustanovljeno društvo pričelo delati. Bili so to zanimivi časi in v 10. letih se je v društvu spremenilo marsikaj, vmes so postali del občine Hajdina in zveze kulturnih društev v občini, predsednik društva pa je ostal isti in po njegovi zaslugi je mnogo zanimivega in pomembnega o delovanju društva zapisanega tudi v društveni kroniki, ki jo skrbno vodi. Ljudske pevke so skupaj celih 10 let, v začetku prihodnjega leta pa bodo predstavile že tretjo zgoščenko in na njej 16 ljudskih pesmi. V Skorbi so nastopili tudi pevci kvarteta KD Malečnik, ki so se z veseljem odzvali na povabilo gospoda Ogrinca. december 2006 HAJDINČAN KRAJANI ZGRADILI LEP IN ZA KULTURNO DELOVANJE PRIMEREN DOM Kultura nas povezuje pa je bil naslov praznične prireditve, torej tista kultura, ki ima na podeželju prizvok ljubiteljska in jo zdaj že celih 10 let družno bogatijo in ohranjajo v KD Skorba. Ivan Ogrinc, pobudnik za ustanovitev društva, vseh deset let tudi predsednik, je v svojem slavnostnem nagovoru izrazil zahvalo članom društva, prijateljem kulturnikom in prav vsem, še posebej pa občini Hajdina, županu, občinskemu svetu in vaškemu odboru Skorba za vsestransko pomoč v vseh teh letih. Ogrinc je o kratki zgodovini društva skozi 10-letnico delovanja med drugim povedal: »10 let ni dolgo obdobje, vendar dovolj dolgo, da se sprehodimo skozi teh nekaj let našega, upam si reči, uspešnega kulturnega delovanja. Krajani smo zgradili lep in za kulturno delovanje primeren dom. Že pred 22. leti je pričela z delom mladinska gledališka skupina in potem leta 1994 za kratek čas prenehala z delom. V letu 1996 smo znova pripravili premiero in od takrat dalje vsako sezono na oder postavimo novo igro. Februarja 1996 je pričel z delom tudi moški oktet, ki je potem decembra 2004 prenehali delovati, ob ustanovitvi društva pa so z vajami začele tudi ljudske pevke, ki pa prepevajo že polnih 10 let. Ustanovili smo še recitatorsko sekcijo, društvu se je priključila etnografska sekcija Mautarji, leta 2004 smo ustanovili še otroško gledališko skupino, na skoraj vseh prireditvah pa se nam pridruži tudi naša mlada pevka Ula Šegula. Priznanji KD Skorba sta prejeli Dragica Kozel, blagajničarka in Sabina Hotko, tajnica KD Skorba, ki svoji funkciji opravljata že vse od ustanovitve društva. Foto: TM NAŠ JE BOŽIČNO-NOVO-LETNI KONCERT IN 2 7. DECEMBRA LETOS BO ŽE DESETI ZAPOVRSTJO DOBITNIKI JUBILEJNIH ZNAČK Linhartove značke so prejeli ljubiteljski gledališčniki: Janko Turnšek, Uroš Krajnc in Damijan Ogrizek. Med dobitnice Gallusovih značk so se vpisale tudi članice skupine ljudskih pevk: Julijana Gvozdarevič, Rezika Filipaja, Marija Kolarič, Dragica Meglič in Andreja Purg. državo, smo dolžni ohranjati našo kulturno dediščino, našo slovensko besedo, slovensko ljudsko in zborovsko pesem, naše ljudske običaje in navade, skratka poskrbeti moramo, da bomo izročilo naših prednikov negovali, ohranjali in skrbno prenašali naprej našim vnukom.« ZAHVALA NASTOPAJOČIM V našem 10-letnem obdobju smo izvedli kar precej skupnih prireditev, najuspešnejši pa je zagotovo tradicionalni božično-novoletni koncert s pihalnim orkestrom Talum Kidričevo, letošnji bo tudi jubilejni - deseti zapovrstjo. Bili smo organizatorji še mnogih drugih prireditev, srečanj, območnih in medobmočnih revij ... Ne bi več našteval, saj sleherni član našega društva v sebi gotovo nosi lepe spomine na naše delo, v katero je vtkan trud vsakega izmed nas, ki v ljubiteljski kulturi delamo in z njo živimo. Zdaj, ko imamo samostojno V kulturnem večeru so nastopili: Moški kvartet KD Malečnik, ljudski pevci Vinogradniki KD Franceta Prešerna Videm, ljudske pevke DU in KPD Hajdina, Štajerski frajtonarji KD Hajdoše, domačinka Ulrika Šegula, sekcije KD Skorba (mautarji, gledališčniki, ljudske pevke, za humor pa sta poskrbela Ivan Ogrinc in Tilen Abraham v vlogi dedka in vnuka. Scenarij za kulturni večer je pripravila Simona Hazemali. TM KULTURNI VEČER V SPOMIN NA VALENTINA ŽUMRA Peli in igrali v predprazničnih dneh Gostitelji kulturnega večera - moški pevski zbor PGD Hajoše z zborovodjem Jožetom Dernikovičem. Foto: Žumer HAJDINČAN december 2006 T)GD Hajdoše in moški pevski m zbor vsako leto priredita bogat kulturni večer v spomin na prvega zborovodjo Valnetina Žumra. Letošnja je bil v soboto, 9. decembra 2006; dobro obiskan in vsebinsko bogat. V dvorani gasilskega doma Hajdoše so zapele zraven domačih pevcev še Gmaj-narice KD »Valentin Žumer« Hajdoše, na kitaro sta zaigrala domačina Matjaž in Simon, Polona Glažar in Olga Vidovič sta glasbeni večer popestrili z deklamiranjem pesmi. Štajerski Frajtonarji Kulturnega društva Valentin Žumer Hajdoše so raztegnili mehe na svojih harmonikah, Joškovo Bando in MEPZ DU Ivan Rudolf Breg smo lahko prvič slišali v Hajdošah, kakor tudi Trio iz Frankolovega. Kulturni večerje tokrat popestrila še glasbena skupina Kvinto n iz Dravskega polja. Za zaključek večera pa je zapel še Moški pevski zbor iz Frankolovega. Domačini so po koncertu poskrbeli, da se je druženje nastopajočih in povabljenih nadaljevalo ob kozarčku rujne kapljice. MV Nastopila je tudi skupina Kvinton. Foto: Žumer Za konec pa še moški pevski zbor iz Frankolovega. Foto: Žumer NAPOVEDNIK KULTURNIH DOGODKOV HAJDINA Januar 2007 Ljudske pevke in pevci bodo zapeli na koncertu »S pesmijo v novo leto«, proslavili bodo tudi 10. obletnico delovanja ljudskih pevk. Oboji se bodo udeležili revije ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo RS. Zapeli pa bodo tudi na tradicionalnih ljudskih običajih - pri luščenju bučnic. Februar 2007 Nastopili bodo na promociji kasete Ljudskih pevcev, sodelovali na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku ter s svojo pesmijo popestrili občne zbore. Marec 2007 Pevke in pevci bodo sodelovali na proslavi ob dnevu žena ter na občnih zborih KPD Stane Petrovič in Društva upokojencev. SKORBA Januar 2007 Ljudske pevke se bodo udeležile območne revije ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo RS. Otroška gledališka skupina bo ob in po novoletnih praznikih igrala igrico »Zakaj živijo kokoši na zemlji«, odrasla gledališka skupina bo gostovala po krajih izven naše občine. Marec 2007 Odrasla gledališka skupina se bo predstavila na območni reviji gledaliških skupin s komedijo »Gospa poslančeva«, Ljudske pevke pa bodo na proslavi ob materinskem dnevu imele že tretjo promocijo kasete in CD ter povezale kar dva pomembna dogodka. HAJDOŠE Januar 2007 Člani KD Valentin Žumer bodo v tem mesecu izpeljali ponovoletni koncert na ptujskem gradu. Februar 2007 Izpeljali bodo občni zbor ter sodelovali na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. DRAŽENCI Januar 2007 Člani kulturnega društva bodo v tem mesecu izpeljali premiero gledališke predstave »Črna komedija«. Februar 2007 Sodelovali bodo na občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku ter z gledališko predstavo gostovali po različnih krajih v in izven naše občine. Marec 2007 Pripravili bodo proslavo ob materinskem dnevu, gledališka skupina se bo predstavila na območni reviji gledaliških skupin. ZKD OBČINA HAJDINA Zveza kulturnih društev bo pripravila osrednjo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku RS, ki bo predvidoma 7. februarja 2007. Pripravila: Saška Serec december 2006 HAJDINČAN V SKORBI GLEDALIŠKA SKUPINA NA DOMAČEM ODRU Z NOVO PREMIERO Spoznajte Partljičevo Gospo poslančevo ledališka skupina KD Skorba je VJznova pohitela in se prva med gledališčniki na širšem Ptujskem že predstavila s premierno uprizoritvijo v gledališki sezono 2006/07. V soboto, 2. decembra, so v Skorbi premierno odigrali komedijo Toneta Partljiča in domače občinstvo v velikem številu na prvo ponovitev pritegnili že takoj dan po premieri. Z mlado in ambiciozno igralsko zasedbo se je novega uspeha veselila tudi režiserka z že veliko odrskimi izkušnjami Marija Cernila iz Vidma. Že dvaindvajseto leto je mlada gledališka ekipa KD Skorba pripravila novo odrsko delo in kot smo se lahko prepričali na večer premiere, ostajajo zvesti komedijam in nasploh veseloigram. Na to zvrst gledališkega ustvarjanja so se navadili tako igralci kot tudi občinstvo na podeželju, ki preprosto obožuje lahkotne komedije, saj te vedno znova prinesejo veliko zabave in smeha, pa še oboji so zadovoljni, so prepričani v gledališki skupini Skorba. ZABAVNA, MALO PREDVOLILNO OBARVANA, NIKAKOR PA NE POLITIČNA KOMEDIJA V novi gledališki sezoni se je mlada igralska zasedba z režiserko Marijo Cernila resnično potrudila in dokaj hitro, le v nekaj tednih na oder postavila komedijo Gospa poslančeva. V gledališkem listu so o zelo znani Partljičevi komediji med drugim zapisali, da je to nekakšna predvolilna komedija. In čeravno govori o politiki, poslancih, ministrih, pa o parlamentu, ni ravno politična komedija, kot bi kdo na hitro pomislil. Sicer pa v komediji dodobra spoznamo glavni lik predstave Živo Breskvar Piškur in hkrati gospo poslančevo, ki jo odlično odigra Tanja Furek in predstavi njen izkrivljeni značaj in pohlepnost. Živo namreč zlomi ambicioznost, preprosto pa ne prenese, da njen drugi mož ni bil izvoljen v parlament in ona s tem ni V GOSPE POSLANČEVI IGRAJO IN SODELUJEJO Živa Breskvar Piškur (Tanja Furek), Irena (Patricija Kikl), Andrej Piškur (Janko Turnšek), Piškur starejši (David Veronek), Slivar (Janko Polanec), Slivar-jeva (Anita Polanec), Rok (Mitja Furek), Janko (Drago Brumec), bolničarka (Spela Horvat), poštarka in hkrati šepetalka v predstavi (Dolores Brodnjak) in Goran Pavlič (Emil Ogrizek). Režiserka je Marija Cernila, za razsvetljavo skrbi Marjan Zelenko, za tehnična dela Ivan Ogrinc, ostali sodelavci v predstavi pa so: Dragica Kozel, Danilo Leljak, Sandra Kamenšek in Damjan Ogrizek. postala gospa poslančeva, pa čeravno si je to tako srčno želela. Niti po volitvah se Živa ne odpove sanjam, da bi bila gospa poslančeva. V predstavi pa boste spoznali, da bi morda le šlo in bi seji izpolnila goreča želja ..., če bi denimo poslanec Slivar, ki je na volitvah premagal njenega moža, nenadoma umrl in to morda v prometni nesreči. A temu ni bilo tako, vse skupaj se je obrnilo v povsem drugo smer in v trenutku, ko že vse izgleda kot srečen konec, povsem na koncu temu le ni tako ali pač ... Dramo o politiki in življenju odličnega slovenskega komediografa Toneta Partljiča, ki ima tudi veliko izkušenj v politiki in poslanski klopeh, lahko le priporočam, še posebej, ker se zelo prileže po »napornih« lokalnih volitvah in se iz komedije lahko naučimo marsikaj. REŽISERKA ČERNILOVA PO PREMIERI »Bila sem mnogo bolj zadovoljna na vajah gledališke skupine prej, manj na generalki, po premieri pa lahko rečem, da sem dokaj zadovoljna. Malo je bilo treme, pa »prestrašeno-sti«, še posebej med igralci, ki so prvič stopili na oder, a na koncu je bilo vse dobro. Igro bomo, kot radi rečemo, še malo izpili, čaka pa nas še kar nekaj gostovanj in tega se zelo veselim« TM Gledališka zasedba KD Skorba v letošnji sezoni z režiserko Marijo Černila in predsednikom društva Ivanom Ogrincem. Foto: TM HAJDINČAN december 2006 DRAMSKA SEKCIJA KDP STANE PETROVIČ HAJDINA Z DESETO JUBILEJNO PREDSTAVO Zabavna komedija Minister v škripcih ¥ laidinsko kulturno prosvetno M M. društvo (KPD) je staro že več kot 90 let. Vsa leta obstoja je dokaj uspešno delovalo, še zlasti dramska sekcija. Dramska sekcija je sicer doživljala svoje vzpone in padce, a zadnjih deset let nepretrgano in uspešno deluje. Za njo so uprizoritve komedije, kot so Mali oglasi, Politika ljubezen moja, Gugalnik, Moža je zatajila, Sreča na upanje, Poročil se bom s svojo ženo, Matilda, Krivica boli in Balkanski špijon. Vse uprizoritve so bile pri publiki dobro sprejete, potrditev za kvalitetno delo pa so dobili tudi od strokovne komisije v tekmovalnem delu, saj so se uvrstili na medob-močno tekmovanje. To jim je dalo zagona za delo naprej. Za 10. - jubilejno predstavo želijo svoje občinstvo nasmejati do solz, zato pripravljajo uprizoritev zabavne komedije Minister v škripcih angleškega avtorja Raya Cooneya, ki pa so jo priredili za slovenske razmere. Domačemu občinstvu se nameravajo predstaviti v decembrskih dneh, in sicer je bila 9. decembra premiera, 14., 15., 17. in 23. decembra pa še s ponovitvami v kulturni dvorani doma upokojencev Hajdine. V januarju in februarju nameravajo gostovati po okoliških odrih, v začetku marca pa jih čaka tekmovanje na reviji. Komedija, ki obsega dve dejanji, je polna nenavadnih zapletov in preobratov, ob tem pa pokaže na pokvarjenost posameznikov, ki skušajo v svoj prid izkoristiti vsako situacijo. Dogajanje je postavljeno v hotelsko sobo, kjer želi minister Roman Lubej (Sebastjan Dobnik) preživeti burno noč s svojo ljubico Julijo Sirec (Katja Markež), namesto da bi opravljal svoje poslanstvo v parlamentu. Ljubičin mož Rudi Sirec (Emil Ogrizek) mu pokvari vse načrte, saj pošlje v hotel detektiva. Detektiv Jaka Baka-rič (Blaž Perič), ima smolo in nanj pade pokvarjeno okno in ga omrtviči. Minister bi se »mrtveca rad odkrižal brez škandala in novinarjev rumenega tiska, zato zaprosi za pomoč svojega tajnika g. Nerodka (Janko Turnšek). Dogajanje zapletata še direktor hotela (Matjaž Podhostnik) in stari pre- brisani natakar (David Veronek), ki misli samo na to, kje bo dobil mastno napitnino. V svoje usluge zaračuna še sobarico (Barbara Veronek). Da je zmešnjava popolna, se v hotelski sobi pojavita še ministrova žena (Barbara Radek) in družabnica tajnikove matere ga. Toster (Nadja Petrovič). Zanju imenitno poskrbi ministrov tajnik, za katerega se izkaže, da je ravno tako erotično nadarjen kot njegov šef. Ob vseh pripetljajih se gledalci imenitno zabavajo in le redki so trenutki brez smeha, vrhunec humornosti pa nam pripravi minister, ki se spremeni v mojstra laži in sprenevedanja, samo da bi rešil svojo kožo. Pri pripravi komedije sodelujejo še šepe-talka Cvetka Vratič, ki skrbi, da ne bi kdo česa pozabil, tonska mojstrica Janja Muršec, Spela Huzjan, ki je poskrbela za vse zvočne efekte, in režiserka Ida Markež. Ce želite preživeti lep večer, poln smeha in zabave, se pridružite dramski sekciji KPD Hajdina v decembru in tudi na ponovitvah po novem letu. Pridite! Ne bo vam žal! Ida Markež !LI 1 ll ^ , ■ Gledališka skupina KPD Hajdina v novi gledališki sezoni z deseto jubilejno predstavo. Foto: Arhiv KPD december 2006 HAJDINČAN IZ KULTURNEGA DRUŠTVA DRAZENCI Z najmlajšimi znova ustvarjali ¥ TKD Draženci nadaljujemo z V drugim delom otroških delavnic, ki je namenjen prihajajočim praznikom in pripravam nanje. Otroci, sodeluje jih približno 25, skupaj z mentoricami izdelujejo voščilnice, okraske za okrasitev jelke in prostorov, pečejo piškote, izdelujejo darilno embalažo in še veliko drugih izdelkov, ki simbolizirajo prihajajoče dneve. Ob zaključku delavnic bomo pripravili skupno razstavo, na kateri bomo predstavili tudi izdelke, ki smo jih izdelali na poletnem delu ustvarjalnih delavnic od 10. do 14. julija 2006. Zraven draženskih otrok se je ustvarjanju pridružilo kar nekaj otrok iz sosednjih vasi in krajev, vodijo pa jih mentorice Urška Horvat, Simona Cebek, Vanja Vukalič in Sabina Intihar. SREDI JANUARJA ŽE NOVA GLEDALIŠKA PREMIERA V dramski sekciji KD Draženci se intenzivno pripravljamo na premierno uprizoritev komedije z naslovom Črna komedija avtorja Petra Shafferja, katere uprizoritev Najmlajši so ob pomoči mentoric naredili kar nekaj čudovitih izdelkov V Dražencih so otroci ustvarjali tudi v letošnjem prazničnem decembru načrtujemo v sredini januarja prihodnjega povečini ob vikendih, leta na domačem odru. Zaradi študijskih obveznosti večine igralcev vaje potekajo Elvira Janžekovič Gledališka skupina KD Draženci bo letos nastopila s Črno komedijo. Foto: arhiv KD HAJDINČAN december 2006 V DRUŽBI PTUJSKIH LIONSOV NA 9. DOBRODELNEM PLESU V KIDRIČEVEM Z majhnimi koraki osrečujejo druge Utrinek z dobrodelnega Lions plesa. Foto: Langerholc S Tdvorani Pan v Kidričevem so V se tudi letos novembra zbrali ljudje dobre volje in iskrenih namenov, ljudje, ki radi in želijo pomagati tistim, ki pomoč še kako potrebujejo. Deveti dobrodelni večer s plesom in dražbo likovnih del je pripravil Lions klub Ptuj, ki v svojih vrstah danes združuje 34 lionsov, dve leti pa ima tudi že podmladek v Leo klubu Ptuj. In veseli smo lahko, da je to leto predsednik Lions kluba naš človek -Branko Smigoc iz Gerečje vasi tudi uspešen podjetnik in preprosto povedano človek širokega srca in jasnih namenov v dobrodelnosti. Na dobrodelnem Lions plesu smo srečali mnoge znane obraze s Ptujskega, med gosti pa tudi župana občine Hajdina Radoslava Simoniča s soprogo Marto ter še mnoge druge Hajdinčane in Hajdinčanke, ki so tistega večera darovali za ljudi, ki jim bo Življenje je vredno toliko, kolikor prijateljev imaš. (kitajski pregovor) pomoč ob koncu leta še kako dobrodošla. In še nekaj je bilo zanimivo, da smo v odličnem kulturnem programu lahko prisluhnili dvema odličnima mladima pevcema iz hajdinske občine - Urošu Sagadinu in Ulriki Šegula, nastopil pa je tudi tenorist Tim Ribič iz Dupleka. Vsak dar, pa če je bil še tako skromen, je bil tistega večera najdragocenejši in veselje nepopisno ob spremljanju nadvse uspešne dražbe umetniških del petih priznanih slovenskih akademskih slikarjev, kasneje pa še slik likovnih pedagogov in ljubiteljskih slikarjev. Dobrodelni večer je dobil svoj pravi namen, dogodki, ki so mu sledili potem, pa bistveni pomen dobrodelnosti, ene od bistvenih nalog lionsov po vsem svetu. »VSE NAŠE SANJE SE LAHKO URESNIČIJO, ČE IMAMO POGUM, DA JIM SLEDIMO ...« V slavnostnem nagovoru na dobrodelnem večeru v Kidričevem pa je Branko Smigoc med drugim povedal: »Pred 89 leti je zavarovalničar Mervin Jones ustanovil LCI in zato sem še posebej ponosen, da lahko tudi sam vodim enega od 7.2000 klubov v svetovnem prostoru. Ena osnovnih potreb človeka je najti smisel v svojem delu, za zadovoljstvo pri delu pa potrebujemo občutek, da naše delo pozitivno vpliva na druge. Trudim se delati še nprej po korakih, saj se zavedam, da ne gre za en velikanski korak, temveč za veliko drobnih. V programu sem se zavezal, da bom nadaljeval s tradicionalnimi projekti v duhu dosedanjega uspešnega dela kluba. Kot predsednik želim dodati tudi osebno noto v skladu z motom mojega mandata »Objemimo življenje in pomagajmo!«. POMOČ DRUŽINI IZ ZAVRČA, IZKUPIČEK DOBRODELNEGA PLESA ZA DRUŽINO V CIKULANAH Ponosen sem na že izpeljan projekt pomoči družini v stiski iz Zavrča, v katerega smo uspeli vključiti veliko število podjetnikov - donatorjev in družini podariti 1.200.000 SIT. Izkupiček letošnjega Lions plesa pa bo namenjen družini v stiski iz Cirkulan, bomo pa letos imeli še tradicionalno božično-novoletno stojnico, tako kot vsa leta pa bomo v decembru obdarili še mnoge socialno ogrožene otroke in družine iz našega okolja. V februarju prihodnje leto pa nas čaka druga Obarijada, ki verjamem, da bo prav tako postala tradicionalna. Branko Smigoc iz Gerečje vasi je to leto predsednik Lions kluba Ptuj Skupni cilji torej združujejo ljudi. Zavedam se, da to, kar počnemo, počnemo z veseljem, čutimo, da je tako, pravim tudi, to delo imamo radi. Vse naše sanje se lahko uresničijo, če imamo pogum, da jim sledimo in za slednjega sem prepričan, da ga imamo veliko. Hvala vsem, ki pomagate! Želim vam, da si na vsakem koraku vzamete čas za prijaznost, saj je pot k sreči. Vzemite si čas za sanje - popeljejo te med zvezde. Vzemite si čas za to, da ljubite in ste ljubljeni. Vzemite si čas za smeh, ki je glasba duše.« »OBJEMIMO ŽIVLJENJE IN POMAGAJMO!« TM oto: Langerholc december 2006 HAJDINČAN Prispevki OS Hajdine Po septembrskih uvodnih korakih so se učenci OŠ Hajdina z veseljem podali na poti znanja in udejstvovanja. Ob zastavljenih raziskovalnih nalogah in pripravah na različna tekmovanja v znanju so se poizkušali kot planinci na Lovrenških jezerih, se v krosu izkazali kot nepremagljivi, saj je Timi Petek (9.r.) v svoji kategoriji posegel po najvišjem mestu na medobčinskem tekmovanju, Denis Drevenšek (6.r.) si je priboril srebro in Sanijela Ferš bron. Velik uspeh so naši odbojkarji dosegli tudi na medobčinskem tekmovanju, saj so pometli z vso konkurenco in prav tako zasedli 1. mesto. Četrtošolci so se poizkušali kot raziskovalci v kvizih NGJ, kjer so brusili svoje znanje na področju naravoslovja, družboslovja, splošne razgledanosti, pop kulture in še česa. Ob zanimivih izkušnjah s področnega tekmovanja bodo znanje nadgrajevali in se vključevali v natečaje, ki nam jih ponuja istoimenska literatura ... 20.10. so nas ob mesecu požarne varnosti obiskali predstavniki PGD Hajdina in nam predstavili svojo opremo, predvsem pa navdušili z gasilsko reševalno akcijo iz šolskih prostorov. Na temo požari so učenci tudi likovno ustvarjali na nagradnem natečaju in bili nagrajeni s knjigami. Priprave na novo leto smo obogatili na tehničnem dnevu, kjer smo osmislili decembrske dneve. Narejene izdelke za praznične dni smo ponudili na novoletni tržnici v jedilnici šole ob roditeljskih sestankih ter okrasili šolske prostore. SH Ravnatelj Jože Lah na novoletnem bazarju v pogovoru s starši. Naši odbojkarji z učiteljico športne vzgoje Tatjano Pačnik se veselijo zmage, saj gredo na področno tekmovanje. Učna ura o uporabi gasilske opreme. G. F. Cartl pomaga prvošolčkom pri "gašenju". Veliko veselega razpoloženja v prazničnem pričakovanju HAJDINČAN december 2006 ES Nogomet Nogomet treniram, zraven se "sekiram". Gol bi jaz rad dal, če bi ga le znal. Publika navija, se od smeha zvija, jaz pa Gašper ne bi bil, če bi se za soigralcem ne bi skril. Dedi mene gleda pa je bled kot kreda, mamica navija, ati se od jeze zvija. Babi pravi, dajmo gol, Jan pa pravi, ti si "štor". Gašper Kopše, 3. a Leto 2006/07 - Leto kulture 27. septembra so nas prijazno sprejeli v ptujski študijski knjižnici Ivana Potrča in na mladinskem oddelku. V sklopu projekta Leto kulture so se sedmošolci udeležili prijetnega srečanja z vodjo študijskega oddelka Vladom Kajzovarjem, ki nam je ta oddelek tudi predstavil, Milena Dober-šek pa nas je popeljala skozi virtualno knjižnico COB1SS. S knjižničarkama Liljano Klemenčič in Melito Zmazek, ki sta naš obisk popestrili s pravo književno poslastico, pa smo ob razstavljenih delih lahko uživali še ob pravljicah ge. Liljane in se veselili knjižnih daril. Ministrstvo za kulturo, MSS in Zveza splošnih knjižnic so namreč pripravili projekt Rastem s knjigo: slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, kar j e del sistematične podpore razvoju bralne kulture na različnih starostnih stopnjah. Ob projektih, ki se v ta namen pripravljajo, smo poskrbeli tudi za šestošolce. Vlak, ki smo ga 1. 12. pričakali na Kidričevem, nas je Vodja projekta Mateja Draškovič ob svojih ustvarjalcih ekolončkov. popeljal na Knjižni sejem v Ljubljano, kjer so naše učence navduševali z novejšo knjižno bero. Na predstavitev svojih del sta jih povabila Primož Suhodolčan in Bogdan Novak. Z dobrim poznavanjem nekaterih podatkov iz literature ali s pravilnimi odgovori na zastavljene uganke so si učenci za nagrado priborili tudi nekaj leposlovnih del, bone pa izkoristili za želene nakupe knjig. Popoldan nam je Ljubljana nudila panoramski razgled iz stolpa na gradu in nas navduševala s stvaritvami Plečnika in drugih, ki so ohranili prestolnico bogato s kulturnimi znamenitostmi. Najmlajši so v decembru ob četrtkih vabljeni v šolsko knjižnico na pravljične urice, popestrene z ugankami, pregovori za drugo tiado ali literarnimi ugankami za tretjo triado. načinu prehranjevanja in življenja nasploh, kar sovpada tudi s programi dejavnosti v naši občini. SH DAN ŠOLE - EKODAN EKOŠOLA bogati čustvene vezi otroka do narave. Uči ga spoštovati drugačnost in ceniti naravno dediščino ter daje učencem in učiteljem priložnost, da znanje, ki ga pridobijo pri pouku, uporabijo tudi izven šolskih prostorov. Ker smo vključeni v projekt EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA, smo dan šole zasnovali kot dvodnevni »EKOPROJEKT«, in sicer od 25. do 26.10.2006. Veselje je bilo spremljati zagnanost učencev na dnevu šole s temo Ekošola kot način življenja, ki ga je pripravila učiteljica kemije in biologije Mateja Draškovič, svoj prispevek pa smo na delavnicah dodali učitelji in zunanji sodelavci. Z gosti smo drugi dan sedli za okroglo mizo in ugotavljali pomen osveščenosti učencev in širše javnosti o zdravem Sledili smo pregovoru: »Šola ni edina, ki mlade uči. Okolje in doba nanje vplivata prav toliko kot vzgojitelji.« Želeli smo izraziti (izpostaviti) pozitivnost na različnih področjih in med ljudmi, ki so na kakršenkoli način povezani z našo šolo - OS HAJDINO. Projekt smo naslovili z mislijo: POSLUŠAJ Vid Markež se takole veseli svojega izdelka. Povezanost s krajem potrjujejo gospodinje (od leve ob učiteljicah Branki G. in Silvi H.) Marjana Miklavčič, Marija Lešnik in Zofija Intihar iz Gerečje vasi, ki so se prijazno odzvale našemu vabilu in nas razvajale z bučnimi jedmi. december 2006 HAJDINČAN Selma v ustvarjalnem navdihu. Lončki za prvošolčke so dobil celostno podobo. NARAVO, ŽIVI ZDRAVO. Učenci so z delom v različnih skupinah razvijali prijateljske vezi, navezovali stike in z odgovornostjo do drugih spoznavali določena področja, povezana s vsakdanjim življenjem. »Delo v skupini je kot pisanje besede. Če ena od črk manjka, beseda nima smisla.« (11 letni Hien Le) Delo skupin in njihove prispevke so spremljali učenci NOVINARJI in FOTOGRAFI. Pripravili so TV oddajo in jo uspešno vodili. Zavzeti petošolci svojih izdelkih. V kakšnih skupinah so učenci razširjali svoje znanje? V tretji triadi so se lahko udejstvovali na naslednjih področjih: BUČE IN KULTURNO UŽIVANJE HRANE VEG ETER1 JANŠKA PREHRANA GIBANJE IN ZDRAVJE - AEROBIKA VIRI PITNE VODE TERMALNI VRELCI EKOLOŠKA PRIDELAVA HRANE OKRASNI LONČKI IN ČEBULNICE Druga triada se je preizkušala v skupini: Lara, Larisa, Erik, Tadej, Jan in Teja ob VODNO KOLO in EKOKOŠI Poskušali smo biti prijazni do sebe, učiteljev, do tehniškega osebja, do šolskih prostorov, do okolice šole in ostalih ljudi, ki smo jih srečali na naši poti do znanja, saj »PR1JAZNST prijaznost najde«. TO SE NI ZGODILO KAR TAKO IN NAENKRAT. Vsi skupaj smo zmogli po koščkih sestaviti celoto. S svojimi izkušnjami so naše znanje obogatili gostje OKROGLE MIZE, s katero smo zaključili dan šole. S svojim obiskom (prisotnostjo) so nas razveselili: g. župan Rado Simonič, g. Ivan Brodnjak - svetovaalec za kmetijstvo, ga. Bušljeta - dipl. medicinska sestra, predsednik sveta staršev, g. Miran Murko, predstavnica Društva žena in deklet občine Hajdina g. Jožica Lešnik in učiteljici, ki poučujeta na OŠ Ljudski vrt, kjer so že dlje časa vključeni v projekte EKOŠOLE. Povedali so, kako in koliko lahko vsi prispevamo za ZDRAVO NARAVO. S prijaznimi besedami in pozitivnim dejanjem smo v šolsko skupnost sprejeli naše prvošolčke. Podarili smo jim posajene čebulnice narcis in tulipanov v okrasnih lončkih, obdelanih z odpadnim papirjem. Svetovali smo jim, kako je potrebno prijazno vzgajati rastline, da te zaživijo. »Ker rastline skrbijo za nas, lahko tudi mi skrbimo zanje.« Zaključimo z mislijo, ki nas naj vodi: »KO DELAM DOBRO, SE DOBRO POČUTIM. KO DELAM SLABO, SE SLABO POČUTIM.« (Abraham Lincoln) Mateja DRAŠKOVIČ Župan Radoslav Simonič ob ravnatelju šole Jožetu Lahu (desno) je pozdravil naša prizadevanja in ob ostalih gostih tvorno dopolnjeval ekološko misel okrogle mize. Fotografije: učenci fotokroška OS Hajdina . OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi Zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 3/90, 42/90, 62/90) in Pravilnika o načinu in rokih za popis in usklajevanje knjigovodskega stanja z dejanskim stanjem (Uradni list SFRJ, št. 33/89 in 73/90) izdajam SKLEP o imenovanju Komisije za popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter terjatev in obveznosti v občini Hajdina 1. V Komisijo se imenujejo: 1. Anica ŽUMER - predsednica 2. Anica DREVENŠEK - članica 3. Ivan BRLEK- član 4. Karolina KAISERSBERGER - članica 2. Naloge komisije so opredeljene s Pravilnikom o načinu in rokih za popis in usklajevanje knjigovodskega stanja z dejanskim. Program dela komisije določi predsednik komisije. 3. Komisija je dolžna na podlagi zapisnikov in sklepov o morebitnih odpisih sestaviti poročilo in ga predložiti v potrditev županu občine Hajdina. 4. Roki za izvedbo popisa so: - fizični del popisa do 31.01.2007 - sestava poročila o inventuri z zapisnikom in poročilom ter morebitni predlogi sklepov o odpisu osnovnih sredstev do 20. 02. 2007. 5. Predsednik in člani komisije so disciplinsko odgovorni, če svojega dela ne opravijo v določenem roku, vestno in pravilno. 6. Strokovno pomoč za delo komisije je dolžan dajati računovodja. Številka: 108-01/06 Datum: 12. 12. 2006 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 39. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 2. redni seji dne 13. 12. 2006 sprejel SKLEP o imenovanju Nadzornega odbora Občine Hajdina I. člen Imenuje se Nadzorni odbor Občine Hajdina v naslednji sestavi: 1. Zupanič Ivan, Gerečja vas 56/a - član 2. Bedrač Janko, Zg. Hajdina 9/a - član 3. Cestnik Anton, Draženci 21 /b - član 2. člen Mandatna doba imenovanih članov nadzornega odbora traja dokler traja mandat sedanjega Občinskega sveta Občine Hajdina. 3. člen Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 032-3/2006 Hajdina, dne 13. novembra 2006 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 28. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, in 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 13. redni seji dne 13. 12. 2006 sprejel SKLEP O RAZREŠITVI PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA 1. člen Franc Mlakar se razreši kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 032-1-2/2006 Hajdina, dne 13. decembra 2006 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 28. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, in 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 2. redni seji dne 13. 12. 2006 sprejel SKLEP O IMENOVANJU PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA I. člen V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se imenuje predsednik Slavko Burjan, stanujoč Hajdoše 53/a, tako da - na starem delu za družinski grob - na novem delu za družinski grob - grobnica 24,37 EUR 31,88 EUR 40,69 EUR deluje Komisija za volitve in imenovanja v sestavi: 1. Slavko Burjan - predsednik 2. Dragica Meglič - članica 3. Danica Hernec - članica. 2. člen Mandatna doba imenovanih članov stalnih delovnih teles Občinskega sveta traja, dokler traja mandat sedanjega Občinskega sveta občine Hajdina. 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 032-1-2/2006 Hajdina, dne 13. decembra 2006 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 2. redni seji dne 13. 12. 2006 sprejel SKLEP o prodaji občinskega stanovanja v izmeri 42,52 m2 I. člen Občina Hajdina proda občinsko stanovanje v izmeri 42,52 m2, ki se nahaja v prostorih Poslovno - stanovanjskega centra Hajdina za ceno 8.000.000,00 SIT. 2. člen Program prodaje občinskega stvarnega premoženja se pri: - prodaja občinskega stanovanja spremeni na znesek 8.000.000,00 SIT 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 352-1 1/2006 Hajdina, dne 13. decembra 2006 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet občine Hajdina na 2. redni seji dne 13. 12. 2006 sprejel SKLEP o višini najemnine na pokopališču Hajdina Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču: - enojni grob 101,86 EUR - družinski grob 163,20 EUR Uporaba mrliške vežice Uporaba hladilne komore 2. 19,45 EUR/dan 9,72 EUR/dan Za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina, znaša najemnina: - na starem delu za enojni grob 12,66 EUR - na starem delu za družinski grob 19,92 EUR - na novem delu za družinski grob 26,40 EUR - grobnica 33,73 EUR Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 86,23 EUR - družinski grob 141,44 EUR Uporaba mrliške vežice 16,08 EUR Uporaba hladilne komore 8,06 EUR 3. Cene so brez davka na dodano vrednost. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2007 dalje. Številka: 403-01/2006-07 Hajdina, dne 13. decembra 2006 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03, 49/05) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91/01) je Občinski svet občine Hajdina na 2. redni seji, dne 13. 12. 2006 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina za leto 2007 1. Vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina v letu 2007 znaša 2,49 EUR. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01. januarja 2007. I. Enoletna najemnina za najem grobov na pokopališču Hajdina znaša: - na starem delu za enojni grob Št. 423-04-7/2006 Hajdina, dne 13. decembra 2006 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03,49/05) in 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 135/2003, 69/04, 136/04 in I I 1/05) je Občinski svet občine Hajdina na 2. redni seji dne 13. 12. 2006 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2007 I. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina v letu 2007 znaša 0,0044 EUR. SKLEP o pristopu v Sklad dela Sp. Podravje 1. Občinski svet občine soglaša, da občina Hajdina pristopi k Skladu dela Sp. Podravje. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Št. 032-10/2006 Hajdina, dne 13. decembra 2006 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01. januarja 2007. Št. 423-06-1/2007 Hajdina, dne 13. decembra 2006 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 2. redni seji dne 13. 12. 2006 sprejel SKLEP o podaljšanju najemne pogodbe Trgonetu d.o.o. 1. Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se najemna pogodba Trgonetu d.o.o. podaljša za 5 let, to je do 31. 12. 201 I. Najemojemalec se obvezuje, da bo plačal: - najemnino za prostor postavljenega kioska za cvetličarno v znesku 74,60 EUR na mesec, - stroške električne energije po dejanski porabi, - stroške odvoza smeti v protivrednosti enega kontejnerja v letu. Cene se letno spreminjajo. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja, uporablja pa se od I. januarja 2007. Številka: 313-03-10/2006 Hajdina, dne 13. decembra 2006 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na 2. redni seji dne 13. 12. 2006 sprejel Občinska volilna komisija Občine Hajdina Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina LOKALNE VOLITVE 2006 S 02 788 30 30, fax 02 788 30 31 e-mail: uprava@haj dina. si POROČILO O IZIDU LOKALNIH VOLITEV ZA ŽUPANA IN ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE HAJDINA DNE 22. OKTOBRA 2006 (povzetek) Občinska volilna komisija je na podlagi 107. Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/2006 - uradni prečiščeno besedilo in 70/2006; v nadaljevanju - ZLV) ugotovila, da je dobil večino oddanih glasov in je na podlagi tega izvoljen za župana Občine Hajdina: Radoslav Simonič roj. 20.12.1952, stanujoč Zg. Hajdina 127 Poklic: dipl. oec., delo: župan občine Predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka Z upoštevanjem vpliva preferenčnih glasov na vrstni red kandidatov na listah kandidatov so na podlagi 18. in 86. člena ZLV, izvoljeni naslednji člani Občinskega sveta Občine Hajdina: VE IME IN PRIIMEK IME LISTE 1 Ivo Rajh, roj. 04.05.1965, stanujoč Draženci 24 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 Andrej Tkalec, roj. 16.11.1956, stanujoč Zg. Hajdina 122/a SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 Danica Hernec, roj. 07.02.1959 stanujoča Zg. Hajdina 42/a SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 Stanko Kokot, roj. 10.03.1955 stanujoč Zg. Hajdina 37 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 Franc Krajnc, roj. 12.08.1956 stanujoč Sp. Hajdina 16/a SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 1 Janko Merc, roj. 19.04.1960 stanujoč Zg. Hajdina 100/b LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 Ivan Vegelj, roj. 17.09.1953, stanujoč Slovenja vas 61/d SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 2 Stanislav Glažar, roj. 13.12.1963 stanujoč Hajdoše 38/a SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 2 Slavko Burjan, roj. 19.06.1957, stanujoč Hajdoše 53/a LDS-LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2 Karl Svenšek, roj. 12.04.1956, stanujoč Gerečja vas 4 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 Ivan Brodnjak, roj. 17.12.1959, stanujoč Hajdoše 32 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 Dragica Meglič, roj. 20.07.1955, stanujoča Skorba 23 SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 Jožica Šijanec, roj. 03.01.1947 stanujoča Slovenja vas 61/c DeSUS-DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 2 Franc Mlakar, roj. 21.02.1965 stanujoč Skorba 51/c SOCIALNI DEMOKRATI Številka: 041-10/2006 Datum: 23.10.2006 Občinska volilna komisija Občine Hajdina HAJDINČAN december 2006 Literarni večer z Iris Kališnik Slon Jaz sem slon, ti pa ne, jaz znam trobit, ti pa ne, jaz sem močen, ti pa ne, jaz sem težek, ti pa ne, jaz sem velik, ti pa ne, tebe vsak lahko spregleda, mene pa nihče. Kaj bi dal, da bil bi slon, bil bi velik kot balon, bil bi težek kot kamion, težek kakih tristo ton. Miši jaz se vseh bojim in od njih kar vstran bežim. Kadar v gozd jaz pribežim, trobim, ruvam, vse podim. Jaz sem slon, ti pa ne, jaz se važim, ti pa ne, tebe vsak takoj pozabi, mene pa nihče. Gabi Štumberger, 3. a OŠ Hajdina Iris Kališnik je učenka 9. b razreda OŠ Breg. Skozi šolanje je spoznala, da je umetniško nadarjena, zato je bila tudi vključena v program dela z nadarjenimi učenci. V okviru slovenskega jezika je začela v 7. razredu s pisanjem knjige. Dve leti je vztrajno pisala, popravljala, izboljševala pod budnim očesom svoje mentorice Ide Markež in letos ji je uspelo dokončati svojo prvo 120 strani obsegajočo knjiga, ki ji je dala naslov Virinski ključ. Ta knjiga je natisnjena in čaka na bralce. Ob knjigi pa so nastale še številne ilustracije, ki jih je Iris narisala kar sama. V predprazničnih dneh, 14. decembra, je na literarnem večeru svojo knjigo predstavila občinstvu: učiteljem, sošolcem, učencem, njihovim staršem in povabljenim gostom. Na zadnji strani je na platnicah natisnjena razlaga vsebine in vodilne misli skozi pripoved, ki jo je napisala mlada avtorica: »Zgodba nam pripoveduje o usodi skupine prijateljev, ki jih vodi potomka velike prekokinje Asja. Iz mladostnikov morajo prerasti v odgovorne odrasle, da bodo kos nalogi. Preganja jih zlo Senčnega vladarja in kaže, da se je vse obrnilo proti njim. Sedaj se lahko obrnejo le na stara ljudstva, ki še verjamejo v prerokbo. Vprašanje je, ali bodo zbrali dovolj moči, da razvozlajo v tančico zakrito, temačno skrivnost Dežele senc.« Pripoved zaključi z besedami: »Večno bomo ostali skupaj.« Z njimi nam je pokazala, kako močne vezi lahko splete iskreno prijateljstvo. Njena sošolka Nika je zapisala: »Knjiga me je popolnoma prevzela; polna je napetih dogodivščin in pravo branje za mlade.« Knjiga vas čaka v šolski knjižnici in v prodaji, le ponjo se je potrebno odpraviti in jo prebrati. Nika Erjavec, 8. b OŠ Breg i 'i. december 2006 HAJDINCAN Prispevki učencev OS Breg V Šola v naravi za devetošolce Vsi nestrpni smo se zjutraj ob 7. uri zbrali pred šolo. Avtobus nas je odpeljal in začela se je naša pot proti Bohinju, ki je trajala 3 ure in pol. Ko smo prispeli do cilja - našega doma, smo se najprej preobuli ter odšli v jedilnico. Tam smo se zmenili, kdo bo v kateri sobi. Razporedili smo se, si razpakirali stvari, uredili sobo, nato pa odšli v učilnico in se razdelili v dve skupini. Že prvi dan so nas mučili. Prva skupina je šla kolesarit po Bohinju in okolici, druga pa je imela uro lokostrelstva. Kolesarji smo se kar dobro namučili. Prekolesariti smo morali 20 km po hribih gor in dol. Druga skupina je med tem tekmovala v lokostrelstvu. Imeli so tri tarče in mislim, da so se kar dobro odrezali. Po večerji smo imeli večerno animacijo, in sicer smo igrali nogomet naša šola proti neki šoli iz Prekmurja. Zmagali smo seveda mi. Ob 22. uri smo morali biti vsi že v posteljah. Manjša skupina je igrala karte - črnega Petra. Zalotil jih je naš učitelj Brane in sledila je pridiga. Fantje so s sklonjenimi glavami hitro odšli v svoje sobe, punce pa smo jih morale še poslušati. Naslednji dan smo se vsi odpravili na Vogel. Prva skupina se je peljala s kanuji, druga pa je odšla peš do gondole. Z gondolo smo se povzpeli na Vogel in od tam smo imeli krasen razgled na Bohinjsko jezero, na Triglav in na ostale vrhove. Tam smo se še namalicali, nato pa se vrnili nazaj proti domu, samo da smo skupine zamenjale aktivnosti. Nazaj je prva skupina šla peš, druga pa se je peljala s kanuji. V domu nas je čakalo kosilo. Po kosilu smo imelo eno uro prosto, nato pa smo prva skupina določali pot s kompasi, druga skupina pa je med tem odšla kolesarit. Po večerji smo žonglirali. Ta večer sva imela s Sandijem manjšo nesrečo. Padla sva namreč po produ in se opraskala. Ob 22. uri smo brez večjih težav odšli spat. Drugo jutro smo se zbudili ob 6. 45. uri. Po jutranji telovadbi nam je teknil zajtrk. Prva skupina je dopoldne plezala, druga skupina pa je šla na pohod. Plezati smo vsi poskusili in večini je tudi uspelo. Po kosilu smo pridno veslali in si krepili mišice. Druga skupina je naslednji dan plezala, mi pa smo šli na pohod. Nato pa je prišel najboljši del v tednu; šli smo se kopat v Bohinjsko jezero. Fantje so bili v kopalnih hlačah, me punce pa v kavbojkah in majici, učitelj Bombek pa kar v spodnjih hlačah. Vsi smo skakali v vodo, ki je imela okoli 20 stopinj, a nas to ni preveč motilo. Po kosilu se je šla druga skupina vozit s kanuji, mi pa smo šli na lokostrelstvo. Na koncu smo imeli še tekmovanje. Eni so se dobro odrezali, drugi malo slabše. Zadnji večer ni bil ravno po našem načrtu. Vse punce smo se uredile in namazale za ples, ki ga pa potem ni bilo. Imeli smo le družabne igre, ampak je bilo kljub temu super. Zadnje jutro je prineslo zgodnje zbujanje, zato smo bili malo slabe volje. Dopoldne smo imeli planšarstvo, to je oblika živinoreje v alpskem svetu. Po kosilu smo vsi nesrečni pospravili stvari v kovčke in jih odnesli na avtobus, ki nas je popeljal nazaj proti Ptuju. Mi bi v Bohinju še kar ostali, saj smo ta teden preživeli nepozabno in enkratno. Nika Erjavec, 9.b Bučerijada 26. oktobra je šola praznovala Dan šole, ki ga je poimenovala Bučerijada. V dopoldanskem času so se učenci predvsem zabavali na šolskem plesu. Nekateri pa so pridno pripravljali proslavo, prigrizke in razstavo. V popoldanskem času je bila najprej proslava v šolski telovadnici za učence, njihove starše in povabljene goste. Scena prireditve je prikazovala buče, čarovnice in duhove. Učenci so se poleg glasbenih točk poizkusili tudi v recitiranju pesmi v angleščini na temo noči čarovnic. Prireditev je imenitno popestril učitelj matematike, sicer pa amaterski igralec g. Milan Čemel s humoresko Frana Milčinskega Kobilja jajca. V učilnici so učenci razredne stopnje pripravili razstavo buč, duhov in čarovnic, ki so jih izdelali v okviru delavnic, v šolski avli pa je skupina učencev pripravila prigrizke: namaze z bučnicami, slanike, napitke, čaje in sadje. Na šolskem dvorišču je prijetno dišalo po pečenih kostanjih. Prireditev je obiskalo veliko število gostov, staršev in učencev. Patricija Fajt, 7. b Praznovanje dneva šole smo letos poimenovali Bučerijada Jesen Zjutraj je že mrzlo, a podnevi je še kar toplo. Vsako jutro megla vije se po travi, komaj vidim kaj v daljavi. Ko sonce pride na plan, pa se prikaže sončen dan. Hitro tu je noč in že si nabrala jesen za drugo jutro je moč. Sandi Murko, 8.a Pesem Kaj je pesem? Stavek. Beseda. Poved. Je vse, kar vidiš, slisis m cutis, je človek, je roža ali žival. Pesem se poje, pripoveduje, bere, razlaga in dela po tvojem okusu. Pesem je sreča, je žalost, veselje, dobro počutje, grde sanje. V pesmi se kregajo ali se smejijo. Pesem je moja in jaz smejem se z njo. Nina Čeh, 8. a V šoli Vsi dobro vemo, da šola ni šala, da v šoli sem prvega fanta spoznala. Vsa zmešana bila je moja glava in mami je besna postala. Slabe ocene sem nosila domov in zato je nastal pravi šov. Prava vojna mala v naši hiši je divjala. Starši so mi ga skušali zbiti iz glave, a jaz sploh nisem take narave. Nesrečna zdaj v šoli sedim in upam, da kmalu njegov SMS dobim. Nina Šešerko, 8. b Grafiti Vsi pravijo, da so grafiti uničevanje, a jaz pravim, da so oblikovanje. HAJDINČAN december 2006 To je moja pesem o grafitih, a pride še nadaljevanje. Grafiti - nadaljevanje: to moje nadaljevanje je, saj že ves Ptuj z grafiti porisal sem. Marko K. Gauez, 8.b Ljubezen Ljubezen je bolezen, ima že mnogo žrtev, a do danes še nihče ni bil mrtev. Pod vprašajem je edino moja sošolka, ki vsaka misel ji k fantu rolka. Ko prijel jo bo za roko, že rdeče njeno lice bo. Ko prišel bo prvi poljub, polno bo izgub, saj ona šolo bo pustila in se k njemu preselila. A jaz bom to preprečila, ker ta fant ni vreden nič je navaden fičfirič. Zato sem ji zdaj nadležna, a nekoč mi bo hvaležna. Marcela Anžel, 8.b Buče so oživele Otroci so se odločili, da bodo iz buč naredili strašne obraze za noč čarovnic. Odhiteli so do bližnje kmetije in kmeta Borisa prosili za tri buče. Dobili so jih in odhiteli domov. Doma sta najstarejša od otrok vzela nože in izrezala oči, nos in strašna usta. Zvečer so v buče dali svečke in jih postavili na okenske police. Odšli so v hišo in skozi okno opazovali buče in mimoidoče. My school My school is The Breg Primary School. It is in the town of Ptuj. At our school we have a headmistress. A lot of people work here: teachers, a secretary, cooks, cleaners... There are a sportsground and a bus stop in front of the school. There are also parking places. We have many clas-srooms at our school. There is also a gym. Our school is old. It is ninety-five years old. On the ground floor there a classrooms for students who visit clas-ses from five to nine. On the first floor in the new part of the school, there are classrooms for students who visit clas-ses one to four. On the ground floor we have the headmistress' and the secretary's offices, a teachers room, a kitchen, a dining room ... My lessons usually start at half past eight. We usually have seven lessons a day. Maša Hren, učenka 7.b razreda Naenkrat se je zgodilo nekaj nenavadnega. Buče so oživele, po zraku so frčale čarovnice in vreščale. Otroci so odhiteli ven. Niso mogli verjeti svojim očem. Kar nekaj časa so si ogledovali nenavaden ples, nato pa se je vse umirilo. Odšli so v hišo in staršem pripovedovali, kaj so videli. Starši jim niso verjeli, a otroci se niso zmenili za to. Vso noč so sanjali, kako čarovnice frčijo na metlah. Eva Majerič, 4. a/9 Gibajmo se Danes je super in kul, preživimo za računalnikom veliko ur. Se bašemo s čipsom, z bonboni, čokolado, zraven pa dodamo še kakšno rulado. Ampak vse to ni zdravo, moramo iti tudi malo v naravo, da razgibljemo mišice, ki so lene postale, in si utrdimo svojo postavo. Zato smo se mi odločili in skupaj smo sklenili: gibajmo se, da bomo zdravo živeli in z zdravjem skrbi ne bomo imeli. Barbara Leskovar, 4. d Pesem o knjižnici V knjižnici Ivana Potrča so nam pokazali dva stara vrča, poleg tega pa še zanimive knjige iz prvovrstne lige. Videli smo velike kuharske slike, vsaka različne oblike in med njimi velike razlike. Prehodili smo nekaj stopnic, srečali ogromno knjižnih polic, zvedeli veliko novic in drugih knjižnih resnic. Enja Zagoršek in Anita Bratušek, 8.b VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4.meseca do 5.leta starosti), ki poteka v Termah Ptuj. Vadba se bo pričela 9.1.2007. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, pa bo v ponedeljek 8.1.2007 ob 17.uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984! Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! (www.plavanje-dojenckov.com) december 2006 HAJDINČAN Utrinki iz vrtca Vijolica Tudi tokrat vam predstavljamo naše najmlajše ob njihovih dejavnostih in aktivnostih. Ob prihajajočih praznikih jim želimo veliko vrečo daril, smeha in ljubečih mamic in atijev. Vzgojiteljicam pa mnogo sreče in pridnih otrok (čeprav vemo, da niso nikoli poredni). Otroci iz oddelka 5-6 let z Vero in Mojco so risali drevo v parku Turnišče in nastale so čudovite risbice. Otroci iz vrtca na predstavitvi helikopterja. Otroci iz oddelka 5-6 let so si ogledali atletsko stezo in jo tudi preizkusili. V okviru Unesco projektov smo otroci iz vrtca Vijolica posadili lipo. HAJDINČAN december 2006 El Ustvarjanje otrok iz oddelka 3-4 leta z Alenko in Danico v okviru programa Knjigobube. Oddelek 2-3 leta - Mmm kako je dober kuhan krompir, pa še lupimo si ga lahko sami. Pri uricah nemščine nas je Tatjana naučila novo pesmico o laternah, nato smo jih še izdelali. Oddelek 3-4 leta - Z Blanko in Binco so polepšali okolico našega vrtca in uredili gredico, v katero so posadili čebulice tulipanov. Moja je najlepša! december 2006 HAJDINČAN Ogled živali pri Hani-Tini Vedrnjak. »Igra legvanov« »Zelo prijazna živalca, nisem se je bala, » pove Rebeka. Utrinki iz že tradicionalnega kostanjevega piknika - otroci in starši iz oddelka 3-4 leta so z Blanko in Binco izdelali čudovita strašila. ... in kaj še manjka našemu strašilu ... »Dajmo, akcija! Kdo bo še pomagal pri izdelovanju strašila? Polončin ati Jože je pripravil degustacijo domačega kruha po babičinem receptu, Matjaž razlaga recepte. Za konec so celi naši ekipi zapisali posvetilo, ki sem si ga drznila zapisati, saj je tudi nam, vsem, ki se trudimo, lepo, ko nas pohvalijo ali kaj lepega zaželijo. Veliko uspehov pri ustvarjanju vašega Hajdinčana še naprej in srečno novo leto! Otroci in delavke iz vrtca Vijolica Zbrala: Danica Hotko, pripravila: Saška Serec HAJDINCAN december 2006 Mladi gasilci iz Hajdoš tudi letos tekmovali v znanju asilska zveza Slovenije razpiše vsako leto tekmo-xJvanje - kviz znanja. Kviz poteka na vseh ravneh: od območnega, regijskega do državnega. Za uvrstitev na višji nivo je potrebno doseči prvo ali drugo mesto. Kviz je sestavljen iz teoretičnega dela, kjer se mladi pomerijo v znanju iz požarne preventive, zgodovine gasilstva in splošnih znanj ter praktičnega dela. V praktičnem delu starejši in mlajši pionirji vežejo vozle, prepoznavajo gasilsko orodje in opremo ter mlajši sestavijo sestavljanko. Zmaga najboljši in najhitrejši. V PGD Hajdoše smo se odločili, da se na kviz prijavimo. Stekle so priprave. Mentorici sva iskali in pripravili potrebno gradivo. Sestavili smo ekipe in delo je steklo. Priprave so bile dokaj intenzivne, saj se je bilo potrebno naučiti veliko novega. Mladi so bili zelo zagnani in delovni. Vse podpore in pomoči smo bili deležni od vodstva društva. Na kvizu, ki ga je pripravila komisija za delo z mladino pri OGZ Ptuj, so sodelovale tri ekipe iz PGD Hajdoše, ena ekipa mlajših pionirjev in dve ekipi starejših pionirjev. Vsi so se z odličnim znanjem uvrstili na regijsko tekmovanje. Mlajša ekipa je osvojila 1. mesto, starejši pa sta bili prvi in drugi. NA KVIZ TUDI DRUGO LETO Z UPANJEM PO ŠE VEČJEM USPEHU Na regijskem tekmovanju, ki je bilo 17. 11. 2006 v Slovenski Bistrici, je mlajša ekipa dosegla 6. mesto, obe ekipi starejših pionirjev sta bili absolutni zmagovalki in se s tem uvrstili na državni kviz, ki je bil 25. 11. 2006 v Dravogradu. Polni pričakovanj smo se odpravili na pot. Vedeli smo, da smo dobro pripravljeni. Potrebovali smo še tekmovalno srečo. Tekmovati na državnem kvizu ni »mačji kašelj«, saj se tja uvrstijo res najboljši, zato nas je bilo vse kar malo strah. Teoretična znanja smo dobro opravili, prav tako znanja iz gasilske abecede in splošnih znanj. Tudi vozli in poznavanje gasilskega orodja je šlo odlično. Polni pričakovanj smo čakali razglasitev rezultatov. V naši kategoriji je nastopilo 29 ekip. Naša druga ekipa je dosegla 22. mesto, prva ekipa pa je za las zgrešila stopničke, saj smo bili četrti. Razlike so bile minimalne, saj so nas od 1. mesta ločile le tri točke. Veseli smo se vračali domov z medaljami okrog vratu, z dobro uvrstitvijo in novimi izkušnjami. Z doseženim smo bili zelo zadovoljni, saj smo bili boljši kot lani, ko smo bili sedmi. Vsekakor se bomo kviza udeležili tudi drugo leto, upam, da bomo uspešni. Priprava na kviz je oblika usposabljanja mladih, kjer spoznajo veliko teoretičnih in praktičnih znanj. Med mentorji in tekmovalci se splete vzajemna prijateljska vez, tako da nobeno delo ni pretežko. Na samem kvizu pa se znanja preverijo in seveda pridobijo nove izkušnje. Lani in letos smo bili na kvizu samo iz PGD Hajdoše, drugo leto pa se naj ojunačijo tudi ostala društva in se prijavijo. Ne bo vam žal. Tekst in foto: Hilda Bedrač Na obisku v vojašnici Rudolfa Maistra v Mariboru ¥ Ttorek, 21. 11. 2006 se je 11 mladih iz PGD Hajdoše V skupaj z mentoricama odpravilo na obisk v vojašnico Rudolfa Maistra v Maribor. Imeli so dan odprtih vrat. Mladi so se seznanili s poklicem vojaka in vsem kar spada zraven od opreme, oborožitve in vozil. Ogledali so si tudi helikopter in se preizkusili v streljanju z zračno puško. Seznanili so se tudi z delom vojaške policije, si od znotraj in zunaj ogledali tank in oklepno reševalno vozilo valuk. Prijazni vojaki in podčastniki so odgovarjali na njihova vprašanja in jim predstavili vojaški poklic. Za mlade hajdoške gasilce si je vzel čas tudi komandant 72. brigade SV, podpolkovnik Friderik Skamlec, ki jim je povedal veliko zanimivega o mariborski kadetnici, ki ima štiri nadstropja, ker je leto sestavljeno iz štirih letnih časov, 12 hodnikov, ki predstavlja 12 mesecev in 365 oken, kot ima leto dni. Obljubil jim je tudi vožnjo s čisto pravim vojaškim helikopterjem, ki se je že zelo veselijo. Popoldne, ki so ga mladi gasilci preživeli v vojašnici, je bilo zelo poučno in zanimivo. Domov so se vračali polni prijetnih vtisov. Splača se udeležiti dneva odprtih vrat, ker lahko vidiš veliko novega in zanimivega. december 2006 HAJDINČAN Intervju z Jankom Mercem, poveljnikom občinskega poveljstva Hajdina Tesen je v gasilski organizaciji (J delovno zelo intenzivno obdobje leta, za kar poleg rednih aktivnosti dodatno poskrbijo dejavnosti, povezane z mesecem oktobrom, ki je tradicionalno razglašen za mesec požarne varnosti. Letošnji slogan v mesecu požarne varnosti je GASILNIH V GOSPODINJSTVU. O dogajanju na gasilskem področju smo povprašali Janka Merca, poveljnika občinskega gasilskega poveljstva. Hajdinčan: Kaj menite o ročnih gasilnikih? »Menim, da je prisotnost ročnih gasilni-kov nuja v današnjem načinu življenja. Na poveljstvu smo mnenja, da na tem področju zavarovalnice premalo naredijo oziroma premalo sodelujejo pri sofinanciranju ročnih gasilnikov za gospodinjstva. V želji po čim manj požarih bomo morali gasilci narediti korak naprej in začeti izobraževati naše krajane. Verjamem, da bi velikokrat z osnovnimi spoznanji o gašenju lahko začetni požar pogasili oškodovanci kar sami.« Hajdinčan: Katere aktivnosti ste gasilci pripravili v mesecu požarne varnosti? »Ena takšnih aktivnosti je vsakoletno srečanje starejših gasilcev, ki je bilo 28. oktobra v gasilskem domu na Ptuju. Pripravili smo skupno vaja gasilcev iz občine Hajdina, ki se je odvijala v Osnovni šoli Hajdina, kjer so si otroci lahko pogledali gasilske avtomobile, demostracijo gašenja z gasilniki, najbolj pogumni pa so skočili na reševalno blazino, ki so jo pripeljali Ptujski gasilci. Jože Teskač poveljnik PGD Hajdoše je bil odgovoren za celotno dogajanje na dvorišču šole, učenci pa so v prostorih šole pri- Janko Merc - občinski poveljnik pravili razstavo na temo Mladi gasilec. V okviru meseca požarne varnosti je potekal tudi jesenski pregled operativnih enot po gasilskih društvih v občini Hajdina, ki je bil opravljen 19. novembra. Program pregleda je temeljil na izvajanju operativnih taktičnih vaj, ki so jih izvajale operativne enote samostojno. Učna tema, ki so jo društva pripravila, je bil dimniški požar. Vaje društev je pregledala štiričlanska komisija, ki sem jo kot poveljnik občinskega poveljstva vodil. Analizo vaj smo opravili neposredno pred koncem vsake vaje v vsakem društvu posebej. Ugotovili smo, da so vsa društva zelo dobro pripravljena.« Hajdinčan: Letos ste gasilci zabeležili tudi nekaj požarov. »V naših krajih smo letos imeli kar dva velika požar. 17. avgusta je zagorelo 'v Skorbi, kjer je v celoti zgorelo gospodarsko poslopje. Gasilci pa smo v tem primeru uspešno zavarovali sosednje gospodarsko poslopje, ki je bilo polno krme in slame. Drugič je zagorelo 19. oktobra v piščanjčji farmi v Gerečja vasi. Hitro posredovanje domačih gasilcev je preprečilo še večjo gospodarsko škodo. Kljub temu se je zadušilo 10.500 piščancev. Še enkrat pa bi rad pohvalil gasilce za vrhunsko izvedbo zaščite dveh plinskih cisterni v bližini objekta. Pohvalo sta izrekla tudi regijski poveljnik Janez Liponik in poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, ko sta si ogledala kraj požara.« »TEŽKO JE RAZLOŽITI OSEBAM, KI VRŠIJO KONTROLO, DA GASILCI SVOJE DELO OPRAVLJAMO V PROSTEM ČASU IN BREZPLAČNO ...« Hajdinčan: Letos so se gasilci srečali tudi z računskim sodiščem ... »Letos je računsko sodišče preverjalo poslovanje občine Hajdina v delu, ki se nanaša na požarno varnost v letu 2001 - 2005. Pri tem pregledu smo občutili, da v državi ni enotnih navodil glede vodenja finančnih sredstev, tako da smo apelirali na Ministrstvo za Obrambo, da čim prej uredi ustrezno dokumentacijo. V nasprotnem primeru bo zelo težko uresničiti vse pripombe računskega sodišča, ki se toliko ne nanašajo na nepravilnosti pri koriščenju sredstev ampak na administracijo. Npr. v občini Hajdina nismo imeli posebej izdelanega načrta zaščite in reševanja ob požarih v letu 2001 in 2005 in to iz razloga, ker je ta načrt sprejela Mestna občina Ptuj. Zelo težko je razložiti osebam, ki vršijo kontrolo, da gasilci svoje delo opravljamo v svojem prostem času in za svoje delo nismo plačani.« Hajdinčan: Kakšni so plani za naslednje leto? »V letu, ki prihaja, bomo gasilci najprej organizirali občne zbore. V začetku leta bodo v PGD Draženci dobili gasilsko vozilo, ki smo ga nabavili že letos vendar sedaj na tem vozilu poteka predelava. In potem se IZTEKEL SE JE DELOVEN MESEC VARSTVA PRED POŽARI Z gasilniki je življenje varnejše »V človeškem spominu je ogenj kot nadležen duh, ki prihaja iz večnosti in je vseskozi z nami. Ogenj postavlja pravila za ravnanje človeka za svojo srečo in srečo drugih. V več tisočletjih je bila voda edina, ki jo je človek uporabljal za gašenje ognja. Zato človeški um išče snov, ki bi nadomestila vodo. Preizkušajo se razne snovi, ki z mešanjem dajejo večji učinek pri gašenju ognja. To je začetek poti, na kateri nastajajo gasilniki na osnovi kemičnih zmesi. Rekli bi, da je v raziskavah vedno bil žarek upanja, ki umre, zadnje. In prav ta stoletni duh raziskav danes kraljuje gasilnikom, ki so se od pravih dosežkov prejšnjega časa do danes tehnološko nadgrajevali. » /z revije Gasilec, Florjan Jančič, stran 404) HAJDINČAN december 2006 Gasilnik v gospodinjstvu lahko rešuje življenja. Foto: RŠ bodo začele aktivnosti za nabavo novega gasilskega vozila za PGD Hajdoše in tako je to zadnje društvo v poveljstvu, ki še ni bilo v programu posodobitve voznega parka v času nastanka Občine Hajdina. Seveda je nabava vozila velik zalogaj, pri katerem bomo skupaj združili moči Območna gasilska zveza Ptuj, poveljstvo občine Hajdina, Občina Hajdina in seveda društvo samo. Pričakujemo, da se bo vozilo lahko nabavilo v najkrajšem možnem času. Sofinanciranje velikih investicij pri nas je urejeno tako, da se 50 % investicije financira preko občinskega poveljstva in 50 % sredstev financira prostovoljno gasilsko društvo samo. Prav tako bi bilo dobro, da bi lahko v prihodnjem letu nabavili ventilator za odvod dima, saj bi nam prav prišel že pri požaru v Gerečja vasi. Takšni ventilatorji so namenjeni za zaprte prostore. Z izgradnjo novega poslovno-stanovanjskega centra na Hajdini smo gasilci pod okrilje dobili še en požarno zahteven objekt. Zato bomo v naslednjem letu veliko časa posvetili izobraževanju. Prav tako bomo morali svoje izobraževanje razširiti na gašenje in varovanje zahtevnih in večjih objektov predvsem z namenom, ker v naše kraje prihaja zabaviščni park Megalaksija. Naši gasilci in gasilke se bodo naslednje leto posvečali še tekmovalnemu gasilstvu, na katerem smo odlični tudi v mednarodni konkurenci. Ne bomo pa pozabili na naše najmlajše, saj so otroci naša bodočnost.« Hajdinčan: Glede na to, da novo leto že krepko trka na vrata, kaj želite bralcem Hajdinčana? »Vsem skupaj veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, da bi se v naslednjem letu zbujali mirno in varno. Upam, da ob prisotnosti naših gasilk in gasilcev vse te želje postanejo resničnost.« Metka Vidovič Ustvarjalne delavnice z mladimi gasilci T/ omisija za delo z mladino pri ZmOGZ Ptuj, si je zadala obsežen in zanimiv program dela z mladimi. Zavedajo se, da je potrebno intenzivno delo z mladimi, ki jim je potrebno ponuditi in pripraviti dejavnosti, ki jih bodo zanimale in pritegnile. Veliko premalo je poklicati otroke teden pred tekmovanjem, jih mogoče peljati na tekmovanje, nato pa končati do drugega leta. Delo z njimi mora potekati čez vse leto. To vzame precej časa, vendar se je potrebno zavedati, da je za obstoj gasilstva podmladek zelo pomemben. Ena izmed oblik dela z mladimi so tudi ustvarjalne delavnice. V nedeljo, 10. 12. 2006 se je ob 15. uri zbralo 26 mladih gasilcev iz PGD Draženci, Hajdina in Hajdoše, kjer so izdelovali božično novoletne voščilnice. Delavnice je vodila Hilda Bedrač. Mladi so izdelali čudovite voščilnice, ki so jih odnesli v svoja društva, nekaj pa na OGZ Ptuj. Letos bodo pošiljali voščilnice, ki so bile narejene na ustvarjalnih delavnicah. Ta oblika dela z mladimi je zelo zanimiva, saj ob prijetnem druženju nastajajo tudi lepi in izvirni izdelki. Bilo je združeno prijetno s koristnim. Ob koncu so bili pogoščeni s priljubljeno pizzo. Ustvarjalne delavnice se bodo pripravljale tudi v prihodnje. Upajmo, da se jih bodo udeležili mladi iz vseh petih društev OP Hajdina. Hilda Bedrač december 2006 HAJDINČAN PLANINSKO DRUŠTVO HAJDINA PIŠE USPEŠNO LETO 2006 Bili na 22 pohodih in doživeli veliko lepega ¥ Taidinskim planincem lahko IT. samo zavidamo, saj so bili skozi celo leto zelo aktivni in na svojih potepanjih doživeli ogromno lepot Slovenije, nekaj pa tudi sosednje Hrvaške. Leto bodo zaključili z 22. pohodi, na katerih se je skupaj zbralo 316 planincev, nazadnje pa so bili skupaj 3. decembra, ko so obiskali Haloze in se od Podlehnika podali do Avguština in Leskovca. Že drugi dan novega leta so se v družbi številnih pohodnikov podali po Kulturni poti Ivana Potrča in Matije Murka v MO Ptuj, prehodili so pot Pohorskega bataljona, bili na Vincekovem pohodu v hrvaškem Medžimuiju, obiskali so Jeruzalem, večkrat Haloze in haloško planinsko pot, odpravili so se celo na Sljeme, Golico, Zelenico in TUDI ZAČETEK LETA 2007 BO POHODNIŠKO OBARVAN Za planince bo zanimiv tudi začetek novega leta 2007, ki ga bodo seveda začeli s pohodom: - 2. januarja po Kulturni poti Ivana Potrča in Matije Murka (zbirališče bo pri knjižnici na Ptuju). -13. januarja 2007 bo pohod po poti Pohorskega bataljona Rogla - Osan-karica, - 21. januarja 2007 Vincekov pohod - hrvaško Medžimurje, - 10. februarja 2007 Zimski Matjažev pohod na Peco. Sedem hajdinskih planincev je v avgustu obiskalo naš najvišji vrh Triglav. Tale posnetek je nastal pri Staničevem domu. Stolp, na Košenjak, Vršič in Jalovec, bili so na Tromeji na Gorenjskem, na dnevu planincev 10. junija, v maju ob polni luni so se odpravili Čez goro k županu Simoniču, v avgustu je sedem planincev obiskalo slovenski ponos Triglav, ob občinskem prazniku pa so znova v nočnih urah obiskali Donačko goro. Bilo je še nekaj dmgih pohodov, zadnji pa 3. decembra po Halozah. Tajnik PD Hajdina Rajko Majerhofer je povedal, da se za finančno pomoč pri izletu na Tromejo zahvaljujejo Športni zvezi Hajdina, za nočni pohod ob občinskem prazniku pa občini Hajdina. Za izlet Čez goro k županu pa županu Radoslavu Simoniču za lep sprejem in pogostitev na vikendu v Strajni. V društvu pa upajo, da bo tudi ta izlet postal tradicionalni ob polni luni v mesecu maju 2007, sicer pa so vse ostale izlete pohodniki financirali sami. Posebna zahvala soorganizatorjem izletov: Jakobu Kokolu, Jožetu Vohu, Ivanu Ladineku in Silvu Pernatu. Občni zbor bo PD Hajdina imelo v februarju, takrat pa bo izdan tudi plan izletov za leto 2007, obljubljata predsednik in tajnik društva Jože in Rajko Majerhofer. TM Hajdinski pohodniki so obiskali tudi domačega župana v Prijetno je bilo tudi na izletu na Šmohorju. Foto: Arhiv PD njegovi zidanici v Strajni in doživeli lep sprejem. Hajdina HAJDINČAN december 2006 PRVO RIBIŠKO TEKMOVANJE OB 8. OBČINSKEM PRAZNIKU V' Žejne ribice gostile spretne ribiče ¥ Tpočastitev letošnjega občin-V skega praznika je RD Žejne ribice Draženci organiziralo prvo ribiško tekmovanje ekip ribičev, povabljene pa so bile vse vasi v občini Hajdina. Jutranja megla 14. oktobra ni obetala lepega dne, vendar so kolesarji, ki so ravno tistega dne kolesarili ob mejah občine Hajdina, s seboj prinesli sončen žarke in ti so posijali tudi na ribnik v jami Draženci. Kolesarje so na platoju ob ribniku pogostile članice društva gospodinj Draženci, pri- reditev tekmovanja pa je bila v tistem času že v pričakovanju udeležencev ribiškega tekmovanja. Do 11. ure so se na tekmovanje prijavile tri ekipe in skupaj 9 tekmovalcev, bile pa so to ekipe iz Skorbe (Stanko Galun, Franc Gerečnik in Branko Purg), Slovenje vasi (Alojz Šijanec, Jože Ščavničar in Drago Kolarič) in ekipa domačinov iz vasi Draženci (Franc Obran, Vili Štrafela in Tadej Kaučevič). Ribiči - tekmovalci iz Skorbe, Slovenje vasi in Dražencev z osvojenimi pokali A - t ;A— : MiMM Organizatorji I. ribiškega tekmovanja ob prazniku občine Hajdina: Žejne ribice Zmagovalec Stanko Galun iz Skorbe s svojim ne tako skromnim ulovom. Čestitamo! Foto: Ivan Ogrinc ml. ZMAGOVALCI SKOBLJANI, DRUGI DRA-ŽENČANI, TRETJI SLOVENJEVAŠČANI Tekmovalci so izžrebali rajone ob ribniku ter se ob 11.30 podali na izžrebana mesta. Vodja tekmovanja predsednik RD Žejne ribice Draženci Dušan Cernenšek je dal znak za začetek tekmovanja ter vsem tekmovalcem zaželel ribiški Dober prijem. Med samo tekmo so člani RD Žejne ribice poskrbeli, da tekmovalci in gostje niso čutili žeje, po tekmovanju pa so članice društva gospodinj Draženci pogostile vse navzoče z odlično pripravljenim golažem iz gostilne Rajh, popoldan pa je bilo veselo tudi ob prijetni glasbi, poskusili pa smo tudi na žaru pečene postrvi kuharskega mojstra iz domačega RD Milana Hrge. Po končanem tekmovanju pa so bili rezultati naslednji: Zmagovalec med posamezniki je postal Stanko Galun iz Skorbe, na drugo mesto se je uvrstil Tadej Kaučevič in na tretje Vili Štrafela - oba iz Dražencev. Ekipni rezultati: 1. Skorba, 2. Draženci in 3. Slovenja vas. Vsi prisotni so se strinjali, da je prvo tekmovanje uspelo, dvomi so bili le okrog udeležbe, vendar upamo, da bo naslednje leto tudi udeležba tekmovalnih ekip številčnejša. Člani RD Žejne ribice pa se zahvaljujemo občini Hajdina in županu Radoslavu Simoniču, ki je podprl ribiško tekmovanje in hkrati tudi dejavnost RD Žejne ribice Draženci. Prav tako gre zahvala Društvu gospodinj Draženci za pomoč pri postrežbi udeležencev in gostov, ki so se zbrali ob ribniku v Športno rekreacijskem centru Jama Draženci. Na svidenje na naslednjem tekmovanju ob 9. občinskem prazniku z ribiškim pozdravom DOBER PRIJEM! Pripravil: Anton Kirbiš december 2006 HAJDINČAN GERECJA VAS - 4. ŽENSKI TURNIR V KARTANJU Turnir v duhu druženja in tkanju prijateljskih vezi TXruštvo žena in deklet Gerečja vas je v soboto, 25. novembra, organiziralo že 4. tradicionalni ženski turnir v kartanju. Turnir je potekal v gasilskem domu v Gerečji vasi. Udeležile so se ga predstavnice društev žena in deklet iz Hajdine, Dražene, Kidričevega Hajdoš, Pobrežja, Ptuja, Kungote in Gerečje vasi. Prijavljenih je bilo 23 ekip (parov), ki so svoje nasprotnice naključno izbrale z žrebom. Sam žreb in tekmovanje je vodila štiričlanska komisija, ki sojo sestavljali Janko Goj-košek, Franc Drevenšek, Branko Lešnik in Ana Sedminek, predsednica društva žena Kidričevo. Komisija je tekmovalke pred igro seznanila s pravili igranja s kartami PAVER ŠNOPS, saj je bilo letos kar nekaj novih tekmovalk, in skrbela, da je igra po pravilih tudi potekala. Igralo seje na izpadanje, vse ekipe so bile zelo »dobre« in po večurnem igranju smo dobili najboljše ekipe. Komisija je razglasila najboljše, pokale pa je ekipam podelila predsednica društva žena in deklet Anica Drevenšek in svetnik občine Hajdine Karel Svenšek. Tudi letos je en pokal ostal v domačem društvu. Ekipi, ki sta jo zastopali sestri Mateja Majhen in Polonca Drevenšek, je pripadlo prvo mesto, drugo ekipi iz Dražene v sestavi Marice Cestnik in Danice Janžekovič in tretje mesto ekipi iz Kidričevega v sestavi Angele Peršuh in Ivice Paveo. Po končani razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov so članice društva žena in deklet Gerečja vas poskrbele za prazne želodčke vseh tekmovalk in gledalcev. Seveda ni manjkalo dobre volje, za katero so poskrbeli pevci mešanega pevskega zbora Gerečja vas in mladi harmonikaš, domačin Simon Kaisersberger. Na tekmovanjih je pač tako, da je nekdo prvi in nekdo zadnji, nikoli pa ni najslabših, saj se tekmovanj udeležujejo le najboljši. Ker pa ta turnir ne poteka v tekmovalnem duhu, temveč v duhu druženja in tkanju prijateljskih vezi med vsemi društvi v občini in izven nje, želi Društvo žena in deklet Gerečja vas, da se ga naslednje leto udeleži še več ekip. JL f l Prvi krog turnirja se je začel. Kdo bo prvi izpadel? Foto: JL Ekipi iz Gerečje vasi in Dražene se borita za I. in 2. mesto Turnir je nadzorovala štiričlanska komisija, ki so jo sestavljali Franc Drevenšek, Branko Lešnik, Janko Gojkošek in Ana Sedminek. Pokali v rokah najboljših ekip iz Gerečje vasi, Dražene in Kidričevega. Foto: JL HAJDINČAN december 2006 DRUŠTVO ZENA GERECJA VAS Razgibajmo se s plesom ¥Wladni jesenski in zimski dnevi cih dobro razgibavale, saj so teden-1 lpripomorejo k temu, da se radi sko obiskovale ure razgibavanj na tak zadržujemo na toplem v svojih »fote- ali drugačen način v telovadnici OS ljih« pred televizorjem. Seveda pa Hajdina. to ne velja za društvo žena in deklet Letos so se na pobudo predsednice Gerečja vas. Že vsa leta nazaj so Anice Drevenšek odločile, da se bodo raz-poskrbele, da so se v zimskih mese- gibavale s plesom. Organizirale so plesni Foto: JL tečaj, s katerim so pričele 16. novembra. Tečaja, ki poteka vsak četrtek v tednu, se redno udeležuje 23 parov iz domače vasi ter bližnje in daljne okolice. Plesni tečaj vodi gospod Aleksander Glatz, znani plesni mojster iz Ptuja. Ker je zanimanje za plesni tečaj zelo veliko, število parov pa omejeno, se ga vsi, ki bi želeli, niso mogli udeležiti. V kolikor bo zanimanje tako veliko tudi naslednje leto, bo tečaj organiziran 2-krat tedensko in bo razdeljen v dve skupini. Pridite, ne bo vam žal. JL Poskrbimo za zdravo in dobro počutje TXecember. Zadnji mesec v letu, ki je poln luči, veselja, pričakovanj in obdarovanj. Veliko želja bo izrečenih, mJveliko druženja v krogu družine in prijateljev. Zadišalo bo po cimetu, po sladkih začimbah in po domačem. Otroci bodo nestrpno pričakovali debelušnega moža, oblečenega v svečan rdeč plašč, ki bo s seboj prinesel vrečo, polno daril, presenečenj in veselja. Krasno je vse to! Pa vendar je okrog nas še veliko ljudi, ki jim prihajajoči prazniki ne prinašajo sreče in veselja temveč tesnobo in žalost. Veliko ljudi se s težavo prebija skozi mesece, saj so njihovi finančni dohodki skromni in ne dopuščajo, da bi si privoščili kakšne priboljške. Nekatere je prizadela izguba službe, ostali so brez dohodka. Skromna socialna pomoč je pomoč, ki ni ravno omembe vredna. Otrokom težko dopoveš, da tokrat Božiček ne bo prišel ali pa bo prinesel le skromno čokolado! Spet drugi bodo trpeli zaradi boleče izgube svojca. Njihova srca bodo samevala, saj bodo polna bolečih spominov. Usode ne izbiramo sami in nanjo le stežka vplivamo. Vsak izmed nas nosi breme ali težave vendar so trenutki ob koncu leta, ko se zazremo nazaj in predvsem naprej. Z optimizmom se nadejamo sreče, veselja in poti, ki bodo brez ovir! Vsak zase in vsi skupaj kujemo svoje življenje in si želimo, da bi teklo, kot mora: brez tragedij, brez joka, brez obiskov zavoda za zaposlovanje, brez nesreč, skratka brez težav. V trenutkih sreče se ozrite okrog sebe in zaželite srečo tudi tistim, ki jo potrebujejo. Naj se vam iz množice želja izpolni vsaj ena in naj vam z novim letom zasije vesel obraz z upanjem, da boste srečni, pa čeprav se boste morali naučiti uporabljati nov denar - evro. Sicer pa smo narod, ki je šel že čez številne valutne menjave, zato bo evro kljub začetniškim težavam za nas »mala malica«. Množično bomo pritiskali tipke na majhnih ročnih računalnikih in se smejali svoji nerodnosti. Veliko sreče in naj tudi pri vas zadiši po cimetu! Saška Serec december 2006 HAJDINČAN 6. GOSPODINJSKI VEČER V DRAŽENCIH Moška ekipa izdelala naj rezance večera ¥ Tsoboto, 2. decembra, so članice V društva gospodinj Draženci pripravile 6. gospodinjski večer s tradicionalnim tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev. Pred samim začetkom tekmovanja je vse prisotne pozdravila predsednica gospodinj Draženci Zdenka Godec in vsem tekmovalkam zaželela veliko uspeha pri izdelavi rezancev. Po nagovoru predsednice so ob spremljavi citer zapele pevke društva gospodinj iz Dražene, imenovane Čebelice. Rezance so izdelovale predstavnice iz naslednjih društev: - Društvo žena in deklet občine Hajdina, - Društvo žena in deklet Gerečja vas, - Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas, - Društvo žensk Pobrežje, - Društvo kmečkih žena Videm ob Ščavnici - Društvo gospodinj Draženci, - Društvo žensk Hajdoše, - Valek mojstri iz Hajdine, - Društvo gospodinj občine Gorišnica, - Društvo žena Tisa Ptujska gora, - Društvo kmetic mestne občine Ptuj, - Društvo kmečkih žena in deklet Sveti Valeki iz Hajdine izdelali »naj rezance« večera Jurij ob Ščavnici, - Aktiv žena Sela, - Društvo podeželskih žena občine Markovci. Tekmovanje je bilo ekipno, v ekipi so bile 3 tekmovalke oz. tekmovalci. Tekmovalke in tekmovalci so dobili nalogo, da izdelajo jušne rezance in krpice. Najprej so ročno zamesili testo iz dveh jajc, ki so ga razdelili na 3 dele. Vsaka ekipa je morala čim bolj tanko in brez lukenj razvaljati svoj del testa, ki ga je kasneje, ko je bilo testo dovolj suho, tudi razrezala. Potek dela je nadzorovala in oce- Draženčanke so izdelovale ajdove rezance Rezanci Valek mojstrov iz Hajdine - naj rezanci njevala strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Terezija Meško, Franc Peršoh in Marjana Peršuh. Ekipe, ki so sodelovale v izdelavi domačih rezancev HAJDINČAN december 2006 Razstava ob 6. gospodinjskem večeru v Dražencih Komisija je imela zelo težko delo, saj so se vse ekipe zelo potrudile in rezanci so bili eni lepši od drugih. Pri izbiri naj rezancev je komisija upoštevala naslednje: - priprava delovnega mesta, - racionalna poraba materiala, - čistoča, - pokrivala, - sneti prstani, - nelakirani nohti. Ko so bili rezanci že pripravljeni, da se zakuhajo v juho, pa je bilo potrebno izbrati še najlepše »naj« rezance večera. Čas čakanja na razglasitev komisije so zapolnile domačinke, ki so iz svojih glasbenih instrumentov privabile prelepe zvoke. Komisija je odločila, da so bili vsi izdelki lepi in da so vsi zmagovalci. Seveda pa je bilo potrebno izbrati le ene naj rezance večera, ki pa so jih ta večer izdelali Valek mojstri iz Hajdine. S tem so moški dobili tudi nalogo, da takšne, domače rezance naredijo tudi doma in to vsaj ob večjih praznikih. Gospodinje so vse sodelujoče ekipe tudi nagradile z darili, ki so jih izdelale same. Po razglasitvi naj rezancev in podelitvi daril ekipam smo si jih lahko še enkrat ogledali vsi, ki smo se tega večer udeležili kot gledalci z namenom, da jih kdaj pa kdaj naredimo tudi sami doma. Gospodinje so rezance zakuhale v govejo juho in nam postregle z večerjo, ki je vsem zelo dobro teknila. JL V DRAŽENCIH POŽELI AJDO IN JO SPRAVILI PO STARIH KMEČKIH »METODAH« to OMI.llč Razstava ob 6. gospodinjskem večeru Pridelava, uporaba, pomen in jeui iz ajde Z ajdo obujajo spomine na stare, dobre čase ¥ THajdinčanu smo že pisali o tem, da so se v društvu V gospodinj Draženci letos odločili, da si za nekakšen izziv in to v obliki projektnega dela, izberejo starodavno ajdo in poskušajo o njej izvedeti kar največ zanimivega in koristnega. Članice društva so v juliju ajdo tudi posejale na domači - Peršohovi njivi in še pred koncem oktobra doživele njeno obilno žetev. Draženčanke so se tudi žetve lotile na star način in s starimi kmečkimi orodji, precejšen del ajde pa požele kar s srpi, da pa bi bilo delo prej opravljeno, jim je na pomoč priskočil domačin s starim kombajnom. Zanjice, pretežno starejše vaščanke so se dobro znašle v žetvi, tako kot nekoč, pa so iz ajde naredile tudi snopiče in jih povezale v stave. Veselje je bilo še toliko večje, kajti ajda je dala dober in obilen pridelek, ta pa je bil takoj po žetvi že Zanjice se med delom niso dale motiti. Foto: TM Zanimivo pa je bilo tudi na delavnici; nekatere so šivale, druge našivavale prtičke, spet druge pa pripravljale material za krasne izdelke, ki so jih napolnile z ajdovo moko, nekatere pa tudi z ajdovimi luščinami. varno pospravljen in ajda nato odpeljana v kmečki mlin Korošec, s katerim tudi sicer sodelujejo v projektu. Po žetvi pa je Draženčanke čakalo še veliko dela, saj so želele vse skupaj tudi nadgraditi, iz ajde in njenih ostankov pa jim je uspelo narediti nadvse zanimive in hkrati uporabne izdelke. Veliko podobnih so že spoznale na strokovnih ekskurzijah, k projektu pa so jim dodale še nekaj svojih zamisli in nastali so krasni izdelki, ki smo jih imeli priložnost spoznati na letošnji razstavi ob tradicionalnem gospodinjskem prazniku v Dražencih. Vse čestitke, še posebej ker s tem ohranjate delčke naše prete- Draženske žanjice in kosci, med njimi tudi predsednica društva gospodinj Zdenka Godec, potem ko so svoj težko pričakovani pridelek že počasi spravljali z njive. Po koroškem, po kranjskem že ajda zori ... T^ako kot že več let zapovrstjo, so tudi letos gospodinje iz Dražene ob svojem 6. gospodinjskem prazniku, ki je bil v soboto, 2. decembra, zraven že tradicionalnega tekmovanja v izdelavi domačih rezancev pripravile tudi razstavo. Vse njihove razstave so občudovanja vredne, a ta je bila nekaj posebnega, bila je razstava o AJDI, ki pa je danes skoraj več ne vidimo na njivah. Razstava je bila na ogled v nedeljo, 3. decembra, v domu vaščanov v Dražencih. Draženskim gospodinjam idej za delo ne zmanjka in to jim zavida marsikatero društvo žena v naši občini in izven nje. Seveda pa takšne razstave zahtevajo priprave že čez vso leto. Gospodinje so si morale najprej izprositi njivo, da so lahko ajdo posejale. Njivo, veliko 68 arov, na kateri so 20. julija posejale ajdo, so dobile od domačina Franca Peršoha. Vreme jim je bilo naklonjeno in 23. septembra so ajdo tudi ročno požele. Seveda pa med tem niso počivale. O ajdi so hotele vedeti čim več, zato so se odpravile v Polže pri Celju, kjer so si ogledale Soržev mlin, si ogledale tržnico na Ptuju -BIOKMETIJA, iskale recepte o ajdovih jedi in jih tudi pekle. Za pripravo razstave pa je potrebno pripraviti tudi nekaj izdelkov, zato so izvedle več delavnic, na katerih so šivale vzglav- Žrmlje, s katerimi so nekoč mleli zrnje kar doma Vejar in sita za grobo in fino čiščenje zrnja od slame HAJDINČAN december 2006 nike in otroške igrače, ki so jih polnile z ajdovimi luščinami, izdelovale male vreče iz blaga in jih polnile z ajdovo moko in kašo ter jih uporabile za darila ekipam, ki so izdelovale rezance, izvedle delavnico peke ajdovih jedi in po vsej vasi iskale stare stroje in orodja, s katerimi so ljudje nekoč mlatili, čistili in mleli ajdo. Vse to pa smo si lahko ogledali tudi na razstavi »Pridelava, uporaba, pomen in jedi iz ajde«. Seveda je bila njihova razstava nenehno nadzorovana. Nadzorovala jo je iz slame narejena gospodinja, ki je že komaj čakala na razglasitev »naj rezancev« večera.Vso njihovo delo je bilo prikazano na fotografijah, ki smo si jih lahko ogledali ob razstavi. Pripravile so tudi recepte o jedeh iz ajde in zloženko, na kateri so zapisane vse jedi iz ajde in ajdove kaše. In AJDA PRAVI: »Ti me zakoplji v kepo suhe zemlje, jaz bom tebe v predal.« In KAJ PRAVIMO MI: »V draženskih glavah ideja se porodi, dozori in iz pridnih rok dobro obrodi.« Iskrene čestitke in še veliko uspeha pri vašem delu. Jožica Lešnik Razstavljene jedi iz ajdove moke in kaše Gospodinje so same sešile vzglavnike in otroške igrače, ki so jih napolnile z ajdovimi luščinami. Delegacija žena iz Hrvatske obiskala Danielo Gojkošek, kandidatko za mlado kmetico leta 2006 "1 4. oktobra so Gojkoškovi na Sp. Hajdini sprejeli na obisk ■k avtobus udeleženk strokovne ekskurzije po Sloveniji, ki so k nam pripotovale iz različnih krajev sosednje Hrvatske. Na povabilo Zveze kmetic Slovenije so najprej sodelovale na izboru za Kmetico leta 2006, ki je bil v Zagorju ob Savi, naslednji dan pa so si ogledale tudi Ptuj. Ujeli smo jih med ogledom Senekarjeve domačije, kot po domače rečemo vzorno urejeni kmetiji, ki je že od leta 1994 registrirana kot vzrejni center za prodajo plemenskih svinj. Tekst in foto: S. Brodnjak Daniela Gojkošek in predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule sta si imeli veliko povedati, saj se obe posvečata živinoreji. Svoj pogovor sta lahko nadaljevali v novembru, ko so se članice Zveze kmetic odpravile na strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Med njimi sta bili tudi Daniela in Zdenka, obetavni zastopnici kmečkega stanu v našem Društvu žena in deklet. Morda pa se na podobno pot na »senčno« stran odpravimo kdaj tudi me? december 2006 HAJDINČAN Obiskovalke iz Hrvatske so z zanimanjem prisluhnile strokovni razlagi Darje Prevalnik, vodje selekcije za prašičerejo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj (druga z leve). Oblečene v zaščitna oblačila so si potem hleve tudi ogledale in v prostem pogovoru med pogostitvijo je padlo še veliko konkretnih vprašanj in pojasnil s strani gostiteljev kot tudi njihove strokovne vodje. Prav ona ima veliko zaslug za to, da je mlada Daniela ob mami Nadi in očetu Martinu danes upravičeno ponosna na 50-glavo čredo plemenskih svinj, ki se jim z vso ljubeznijo do živali posveča skoraj tretjino dneva. Sprehod med boksi, kjer bi le s težavo prešteli pujske (rečejo jim tudi oddojki ali tekači in jih je več kot 400) od tistih, ki so se komaj skotili, pa do tistih, ki čakajo na odkup, je bil za kmečke žene pravi izziv. Tudi one si želijo v svoje kmetije, kjer so previharile krute vojne čase, spet vrniti življenje in hleve napolniti z živino, sebi pa ob skrbi za obstoj družin in razvoj podeželja osmisliti vsakdanjik. Ex\"FaL im Preden smo se razšle, smo si z gostjami s Hrvatske izmenjale naslove, saj si vse želimo, da bi se v kratkem ponovno srečale in si vzele več časa za izmenjavo izkušenj. Ugotovile smo, da so hrvatske žene tiste, ki se zavedajo, da je potrebno premakniti voz razvoja naprej. Naše izkušnje bodo koristile njim, mi pa se bomo od njih učili, kako dostojanstveno premagovati vse hudo, kar lahko človeka doleti. Prepričana sem, da nas bo prihodnje leto želja po obnavljanju in utrjevanju prijateljskih vezi popeljala proti Kopačkemu ridu, Bilju in drugim krajem, od koder so doma naše obiskovalke. HAJDINČAN december 2006 k Zdenka Brodnjak na izboru za kmetico leta 2006 "^Ta natečaj Zveze kmetic Slove- J. linije in časopisa Kmečki glas za Kmetico leta 2006 smo v Društvu žena in deklet občine Hajdina letos predlagali našo članico Zdenko Brodnjak iz Hajdoš 32. Bila je ena izmed enajstih kandidatk iz vse Slovenije, ki so kot »drugouvrščene« iskreno zaploskale najboljši med njimi Mariji Zajc, ki je v Zagorje ob Savi prišla iz Litije. Zdenko, ki skrbi za finančno politiko v našem društvu, v večini poznamo vsaj na videz. Manj pa vemo, da je končala Srednjo agroživilsko šolo v Mariboru, študij agronomije pa po nekaj izpitih zamenjala za družinsko življenje, ko se je pred 23 leti poročila na »Kumečvo« kmetijo v Hajdošah in pridno poprijela za vsa domača opravila. Danes sta z možem Ivanom skrbna starša treh zelo pridnih otrok. Hči Dušanka je pri 24 letih zaposlena kot medicinska sestra v Kliničnem centru v Ljubljani. 21-letna Nataša študira matematiko in računalništvo, najmlajši Matjaž pa je šel po očetovih stopinjah in obiskuje tretji letnik Kmetijske šole na Ptuju. Vsi skupaj se lepo razumejo z babico Katarino, ki jim še vedno rada priskoči na pomoč pri delu na vrtu in nekate- ■n ii m \ imji Zdenka skrbi, da je njihova lepo obnovljena kmečka domačija vedno v cvetju. Posnetek je nastal konec septembra. Naj vam v teh zimskih dneh pričara nekaj spominov na lepo jesen. rih lažjih opravilih. Naša kandidatka je članica Društva žena in deklet občine Hajdina že od vsega začetka, pred tem pa je že pred sedemnajstimi leti začela obiskovati različne oblike predavanj in izobraževanj, ki so potekala na Hajdini. Ko so njene sovaščanke ustanovile svoje društvo in ga poimenovale Društvo žensk Hajdoše, se je včlanila tudi pri njih in po najboljših močeh sodeluje pri delu obeh. Ker je mož Ivan zaprisežen gasilec, je z njim primožila tudi veselje do dela v tej organizaciji. Že petnajst let je v vodstvu Gasilskega društva Hajdoše kot koordinatorka za delo z ženskami. Tudi njena zasluga je, da je ženska ekipa Hajdošank že trikrat osvojila olimpijsko zlato. Če bi bila še enkrat pred odločitvijo za vpis v srednjo šolo, bi se verjetno odločila za pedagoški poklic. Da je rojena za učiteljico, se odraža na uspehu njenih otrok, ki jih je učila in vzgajala s svojim delovnim vzgledom. Otroke pa poučuje tudi pri gasilcih in jih pripravlja za različna tekmovanja, kjer se vedno zelo dobro odrežejo. »Svojevrsten občutek je, ko lahko sodeluješ v nekem organiziranem delovanju, pa četudi nisi sam tisti, ki tekmuje, ampak s svojim delom v »ozadju » pomagaš, da stvari tečejo po vseh zakonitostih«, o sebi skromno pove Zdenka, za katero se včasih čudimo, kje jemlje moč, da postori vse, kar je na tako veliki kmetiji neizogibno, hkrati pa priskoči na pomoč povsod, kjer jo potrebujejo. Tekst in fotografija: S.B. 5. avgusta je Zdenka, ko še ni vedela, da bo septembra tudi sama postala kandidatka za kmetico leta (vendar v nekoliko višji starostni skupini), skupaj z avtobusom Hajdinčank pospremila Danijejp Gojkošek v Podčetrtek na izbor mlade kmetice. Zdenka drži v rokah prvo črko A. In za njenim hrbtom stoji Danijela. (Iz albuma Danijele Gojkošek) december 2006 HAJDINČAN STROJNI KROŽEK »POSESTNIK« NA EKSKURZIJI NA HRVAŠKEM IN V SRBIJI Skozi dobre poslovne stike po izkušnje v tujino •^adnji konec tedna v mesecu L^novembru je strojni krožek »Posestnik« izvedel jesensko strokovno ekskurzijo. V sklopu poslovnih stikov, tudi s partnerji v tujini, so tokrat člani strojnega krožka obiskali center za dodelavo semena blagovne znamke Pioneer v Osijeku. Udeležence ekskurzije je sprejel direktor podjetja g. Tutič ter nazorno predstavil podjetje. Blagovna znamka Pioneer je na območju prostora bivše Jugoslavije prisotna že preko 30 let. Center za dodelavo koruznega semena obratuje na površini 15 ha pokritih površin, kjer razpolagajo z vso potrebno mehanizacijo in strojno opremo za nemoten potek dela. 19 zaposlenih v podjetju, katerih povprečna starost je 34 let, si močno prizadeva, da center nemoteno obratuje tudi v času delovnih konic. V sušilnicah v samo dveh mesecih posušijo od 5 - 6 tisoč ton semena, 10 tisoč ton semena pa dodelajo in kalibrirajo za prodajo na trgu. Da se izognejo temperaturnemu stresu in šoku za proizvedeno hibridno zrnje, način sušenja poteka postopoma, na temperaturnem razponu od 25° do 37°C s kontinuiranim dodajanjem odgovarjajočega deleža svežega zrnja. Tehnologijo proizvodnega procesa so priredili tako, da pridelek v storžih najprej strojno oberejo s pridelovalnih površin, nato pa le-te zaradi zmanjšanja izgub zrnja luščijo posebej v obratu. Nastale količine oklaskov prodajo italijanskemu podjetju, ki le-te predela v kroglice fine granulacije za peskanju podo- Pogled na kalibracijo semen ... bne procese v kovinski industriji. Poseben poudarek namenjajo sledljivosti partij semena. Ključno vlogo igra t. i. Batch number, to je številka partije semena, ki maksimalni obseg ene partije do 40 ton spremlja skozi ves proizvodni proces od žetve na njivi do končnega pakiranja v vreče. Marketinški pristop proizvodnje in dodelave semenskega materiala zagotavlja, da so standardi proizvodnje povsod enaki, ne glede na to, kje vrečo semena izbranega hibrida kupimo. Tutič še zagotavlja, da je seme v predpisanih tolerancah prosto vsebnosti GSO (gensko spremenjenih organizmov) ter kot tako primerno tudi za slovenske pridelovalce koruze, od katerih vključenost v izvajanje ukrepov SKOP-a zahteva uporabo izključno semen, prostih GSO. Koruzni hrošč (Diabrotica virgi-fera Le Conte), tako Tutič, se je na tem območju pojavil v lanskem letu, oblasti pa pridelovalcem dovolijo setev koruze na isti površini izključno in le vsako drugo leto. Center bo v prihodnjem letu posodobljen s sodobnejšo Siemensovo nadzorno programsko in strojno opremo z namenom, da postane regionalni center za ta del jugovzhodne Evrope. OBISKALI TUDI FARMO GOVEJIH PITANCEV, N ARA VOVARSTVENI PARK »KOPACKI RIT« IN ŠE ŠTEVILNE ZNAMENITOSTI BEOGRADA V nadaljevanju so udeleženci ekskurzije obiskali farmo v kraju Tenja pri Osijeku, kjer redijo goveje pitance. Lastnik podjetja »Simental Commerce« g. Mato Mamič je povedal, da se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja že preko 30 let. Na farmi redi goveje pitance, in sicer za ta namen teleta uvaža v večini iz držav evropske unije. Na površini 140 ha pridelajo dovolj voluminozne krme za vseh 1000 pitancev, ki jih imajo kontinuirano v reji. Tehnologija reje poteka na sistemu globoki nastilj, farma je dobro mehanizirana in opremljena z zmogljivo kmetijsko mehanizacijo, na obratu sta redno zaposlena dva delavca. Proizvodne kapacitete dodatno širijo in v času ekskurzije je bilo odprto gradbišče za nove hleve. Zdravstveno stanje črede je zaradi odprtega tipa pitališča zelo dobro, po besedah A DuPONT COMRANV iT»l: fil»FiT»g pn H - tV c XI A- : ; PUH K 44 A J 6 pLll Hi |jab> Udeleženci, pretežno kmetovalci s Ptujskega, na zanimivi ekskurziji na Hrvaškem in v Srbiji Na farmi govejih pitancev v Tenju pri Osijeku lastnika pljučnice ali njej podobnih respiratornih obolenj skoraj ne poznajo. Gledano skozi prizmo evropskih predpisov in standardov v kmetijstvu pa kani gospodar ob vstopu Hrvaške v EU imeti nekaj težav v zvezi z obremenitvijo GVZ/ha, kakor tudi z izvajanjem standarda nitratna direktiva, saj nas z ustreznostjo in zadostnostjo skladiščnih kapacitet za organska gnojila ni povsem prepričal. Na območju pokrajine Baranja so si udeleženci ogledali še naravovarstveni park »Kopački rit«, s slepimi rečnimi rokavi sicer zelo zamočvirjeni teren. V te kraje je v preteklosti rad na lov zahajal tudi sam maršal Tito. Ustavili so se še v Vukovarju, v mestu, kjer se je pred 15-imi leti zgodila ena največjih tragedij mlajše zgodovine te države. Na pokopališču, kjer je v skupni grobnici pokopano veliko žrtev zadnje morije, je bila samo en teden pred našim obiskom organizirana velika državna slovesnost, komemoracija, ki so se je udeležili vsi najpomembnejši državni voditelji in preživele žrtve iz omenjenega obdobja. V nadaljevanju ekskurzije so udeleženci pot nadaljevali v Srbijo in obiskali še Beograd s premnogimi znamenitostmi. Mesto z 1,3 mio prebivalcev ob stičišču rek Donave in Save daje impozantno podobo ter kar kipi od zgodovinskih dogodkov in osebnosti. Kalemegdan, prestižna mestna četrt Dedinje, hiša cvetja z muzejem nekaterih Titovih daril, hram svetega Save, stadiona NK Crvena zvezda in NK Partizan, Skada-rilija, hiša pop dive Cece, zgradba vlade Srbije, parlament, nova mestna športna arena, ruševine nekaterih strateških objektov po bombardiranju sil Nata iz leta 1999, obisk znamenite in priljubljene turistične točke Avala z muzejem in nenazadnje mesto strmoglavljenja ruskega letala z vojnimi veterani leta 1964 pa bodo udeležencem tokratne ekskurzije zagotovo ostali v bogat spomin. Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba december 2006 TRETJE LETO NA GOD SV. MIKLAVŽA BOGATA VEČERJA DRUŠTVA ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Ob praznični mizi jedli odlično ■v ^"^lanice Društva žena in deklet občine Hajdina so 6. decembra, ko goduje sv. Miklavž, tretje leto zapovrstjo priredile bogato Miklavževo večerjo. Nekaj spretnih domačih kuharic je v kuhinji gasilskega doma na Hajdini pomagalo pri pripravi in kuhi mojstru Vladu Pignarju, ki pa je z izbiro jedilnika in nekaj nevsakdanjimi jedmi pretežno žensko druščino kar malo presenetil. Miklavž in parklji pa so se letos opravičili, daril niso prinesli, so pa obljubili, da se na Hajdini oglasijo spet prihodnje leto, ko Miklavževo druženje z večerjo zagotovo spet bo. Marta Sitar, predsednica društva žena in deklet občine Hajdina, je letos ob pomoči še nekaj članic zbrala korajžo in skupaj z ostalimi v društvu povabila na tretjo Miklavževo večerjo, ki v občini že dobiva sloves. Malo je povezana tudi s tradicijo decembrskega praznovanja in obdarovanja ob godu sv. Miklavža, nam je zaupala Sitarjeva, čeprav v starih časih ljudje ob Miklavžu vendarle niso pripravljali tako bogatih pojedin in prirejali takih veselih druženj. Na Hajdini bodo s to tradicijo zagotovo nadaljevale, pravi Sitarjeva in dodaja, da je to enkratna priložnost, da ženske pridejo skupaj v prazničnem času, v svojo družbo pa povabijo tudi kakega gosta. Letos so povabile Terezijo Meško, svetovalko iz KGZ Ptuj, predsednika vaške skupnosti, predsednika PGD Hajdina, oglasila pa sta se tudi moderatorja Štajerske budilke Radia Ptuj Tatjana Mohorko in Rado Škrjanec, oba pa bila navdušena v vlogi preizkuševalca samih izbranih dobrot. Vse čestitke in veliko sreče pri pripravi odličnih jedi tudi v prihodnje, sta članicam zaželela Tatjana in Rado. VSE ČESTITKE ZA ODLIČNO HRANO, POSTREŽBO IN DOBRO DRUŽBO! Vse čestitke pa ne samo mojstru Vladu Pignarju in ženskam, ki so mu v kuhinji priskočile na pomoč, potem pa hrano tudi postregle, temveč tudi tistim, ki so lepo okrasile praznično mizo, pripravile svečane pogrinjke, praznične ikebane in še krasna darilca. Manjkala ni niti dobra domača kapljica, za majhno presenečenje pa je poskrbela Silva Brodnjak s svojo prijateljico Jožico iz Slovenskih Konjic, ki sta prinesli še nekaj sladkega mladega vina in z njim nazdravili prav vsem jedcem Miklavževe večerje. Ob vseh dobrotah se je prilegel še smeh, manjkala ni dobra volja in glasnega klepeta je bilo tistega večera več kot dovolj. Pridružite se nam spet prihodnje leto na Miklavževi večerji, vesele bomo, če boste spet v naši družbi, je ob koncu sporočila Marta Sitar. TM 1 IM:ft i # f§ ^ 1 1 ^ ■ Hajdinske kuharice so pomagale kuharskemu mojstru Vladu Pignarju skuhati in pripravi odlično praznično pojedino. Foto: S. Brodnjak december 2006 HAJDINČAN SLAVNOSTNI JEDILNIK Fragotini s koromačevo in pomarančno omako Govega juha z rezanci in jetrnimi cmoki Polnjeni svinjski zajec Puranje mladice z bučnimi semeni Svinjski file z blitvo in figovo omako Gobov piknik Krompirjev pire z grahom Pečene bučke Sestavljena solata Višnjeva rezina 1" I k j Izbrane jedi je bilo treba še lepo postreči. Foto: TM IZTEKA SE ZANIMIVO, DELAVNO IN DRUŽABNO LETO ZA DRUŠTVO UPOKOJENCEV HAJDINA V novih prostorih z večjimi pričakovanji TPa vsa domača društva v občini £*Hajdina, tudi za Društvo upokojencev Hajdina (DU), ki šteje že 683 članov, se izteka delavno in pestro leto, polno zanimivih sestankov, dogodkov in še posebej veselih skupnih druženj. O dogodkih do letošnje jeseni smo že veliko povedali, pravi predsednik DU Hajdina Anton Cestnik, zanimivo pa je bilo tudi v jesenskih mesecih, ko so imeli kostanjev piknik v Slovenji vasi, županov sprejem za starejše, stare nad 70 let, v novembru so bili na izletu, leto pa bodo zaključili še z obiskom pri članih v domu upokojence, obiskali pa bodo tudi najstarejšega člana Bogomira Kostanjevca in najstarejšo članico Marjeto Kadliček. Slovenja vas je bila letošnja gostiteljica 3. kostanjeva piknika DU Hajdina, ki ga je znova obiskalo veliko članov (našteli so jih blizu 240) iz vseh koncev občine. Na pikniku smo srečali tudi župana Radoslava V Slovenji vasi na kostanjevem pikniku je bilo enkratno vzdušje znotraj doma gasilcev kot zunaj pred domom, kjer se je zbralo veliko hajdinskih upokojencev. HAJDINČAN december 2006 Simoniča in hajdinskega župnika nadde-kana Marijana Fesla, sicer pa je bilo dobro poskrbljeno za pogostitev prav vseh na pikniku in tudi zato je bil predsednik društva Cestnik zelo zadovoljen in vesel, da je piknik uspel v pravem pomenu. Dejal je, da se zahvaljuje prav vsem, ki so pomagali zraven, prav zaradi dobrega obiska in nasploh razpoloženja na pikniku pa bodo s tradicijo v prihodnje še nadaljevali. Sredi novembra je društvo organiziralo izlet za vse funkcionarje, poverjenike in za vse tiste, ki so s svojim delom pripomogli in pomagali k uspehu za razvoj društva, skupaj jih je bilo 93. Odpeljali so se proti Šentilju na ogled Čebelarskega muzeja in tudi pokušina je bila sladka, pravi Cestnik, saj so z veseljem poskusili različne medene izdelke in medeno žganje. Poleg tega so si na izletu ogledali še turistično kmetijo Marčič na Tratah, tam pa jih je čakalo dobro kosilo in zvesti muzikantje Obmejni štajerski trio. ZADNJA SEJA UO BO 27. DECEMBRA Vodstvo DU Hajdina se je letos sestalo na petih sejah, zadnja jih čaka konec leta (27. decembra) v prostorih društva. Predsednik o delu in uspehih društva pravi takole: »Upravni odbor je bil pri svojem delu uspešen, še posebej če pomislimo na zamenjavo nepremičnin. Zdaj imamo popolnoma drugačne, boljše pogoje za delo, kot smo jih imeli prej v starih prostorih. Rad pa bi povedal tudi to, da je v okviru društva zelo težko dobiti poverjenike, ki bi skrbeli za obveščanje o doga- Za odlične kostanje sta tudi letos skrbela »kostanjepeka« Edi Markež in Janko Pal. Nazdravila sta tudi predsednik DU A. Cestnik in župan R. Simonič. janju v društvu. Žal že leto dni nimamo poverjenika za Skorbo, kajti ko pokličeš koga, da bi prevzel to nalogo, ti hitro predlaga, da pokličeš nekoga drugega. To pomeni, da je malo ljudi v društvu, ki bi bili pripravljeni prevzeti to, vem, odgovorno nalogo, vendar bomo morali v prihodnje urediti tudi ta problem in poiskati rešitev zanj. Dogovorili pa smo se že, da se bomo ob slabem, zimskem vremenu pričeli dobivati na kartanju, ampak tudi tukaj se zatika, saj ni nihče pripravljen prevzeti ključev naših prostorov. Imamo pa v društvu kar veliko načrtov, kako in kaj v prihodnje, dogovorili smo se, da bi jih prej pripravili in se zanje ogreli. Bomo pa tudi letošnje leto zaključili z obiskom pri starejših občanih in občankah, obiskali bomo tudi tiste, ki so v Domu upokojencev na Ptuju, čaka pa nas še obisk pri našem najstarejšem članu in najstarejši članici. Pohvalil pa bi še naše pevce in pevke, posebej gre zahvala Silvi Kaj tezo vič in Marti Sitar, ki sta vodji obeh skupin, pevcem in pevkam pa bi zaželel še veliko pevskih uspehov. Vsem članicam in članom DU Hajdina želim zdravo in uspehov polno novo leto 2007,« je zaključil predsednik DU Anton Cestnik. TM Hajdinski upokojenci so jeseni obiskali čebelarski muzej blizu Šentilja. Foto: TM, Cestnik december 2006 HAJDINČAN Športne prireditve ob prazniku občine Hajdina v ^^portna zveza Hajdina je tudi letos ob občinskem prazniku v sodelovanju s klubi in društvi iz občine organizirala nekatere športne prireditve. Letos jih je bilo na sporedu kar 15, kar je največ doslej, potekale pa so v kar 11—ih športnih panogah. Kolesarska sekcija Slovenje vasi, ki je tudi skozi vse leto zelo aktivna, je zopet organizirala kolesarjenje po občini Hajdina, Planinsko društvo Hajdina pa že tradicionalni nočni pohod na Donačko goro. V organizaciji Tenis kluba Skorba so potekala tekmovanja v tenisu, in sicer v različnih kategorijah (mlajši člani, ženske in člani dvojice). ŠD Gerečja vasje zopet pripravilo turnir v šahu, letos premierno pa še turnir trojk v odbojki v telovadnici OS Hajdina. ŠD Hajdina je pripravilo turnir v namiznem tenisu, Lovsko društvo Hajdina pa turnir v streljanju na glinaste golobe, tarča). Zopet je bilo zanimivo v malem nogometu v vseh treh kategorijah (mladinci, člani in veterani), kjer so se letos zgodila kar nekatera presenečenja. Letos prvič pa je potekal še turnir v ribolovu med trojkami naselij, največ znanja so prikazali »ribiči« iz Skorbe. Organizirana je bila še karate osnovnošolska liga v organizaciji VVKSA Karate kluba Hajdina in turnir v golfu. 1. GOLF - presenetljivi zmagovalec g. Simonič Rado V golfu je letos nastopalo 12 igralcev iz občine Hajdina, po 6 v moški in ženski konkurenci. Nekoliko presenetljivo je letos v moški konkurenci zmagal župan občine Hajdina g. Simonič Radoslav, pri ženskah pa je bila najboljša Cartl Angela. NETO MOŠKI: 1. SIMONIČ RADO 2. KAMENŠEK BRANKO 3. CARTL RAJKO NETO ŽENSKE: 1. CARTL ANGELA 2. BEDRAČ TANJA 3. KAMPL MIRA 2. TENIS - najboljši par Glodež Srečko - Žitnik Franc Tekmovanje v tenisu je že po tradiciji potekalo na tenis igriščih Goya center v Hajdošah, v konkurenci članov pa sta letos, tudi po pričakovanjih, zmagala Glodež Srečko - Žitnik Franc, ki sta bila v finalu boljša od dvojice Štrafela Tomaž - Tkalec Gregor (zmagovalca 2005). Turnirja se je udeležilo 10 parov. MLAJŠI DEČKI - POSAMEZNO: 1. GLODEŽ TINE 2. ABRAHAM TILEN STAREJŠE DEKLICE - POSAMEZNO 1. BEDRAČ NINA 2. GLAŽAR LARISA MLAJŠE DEKLICE - POSAMEZNO: 1. BEDRAČ KATJA 2. GLAŽAR TAJA 3. INTIHAR EVA ŽENSKE: 1. GLODEŽ MARJANA 2. GLAŽAR URŠKA 3. GLAŽAR TJAŠA ČLANI DVOJICE: 1. GLODEŽ SREČKO - ŽITNIK FRANC 2. ŠTRAFELA TOMAŽ - TKALEC GREGOR 3. OGRINC IVO - DOBNIK EDI 3. STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE - tokrat najboljši Turnšek Primož Strelsko društvo Hajdina je pripravilo turnir v streljanju, ki je bilo razdeljeno na dva dela, najprej so tekmovalci opravili streljanje v tarčo (10 nabojev), nato pa so se lotili še glinastih golobov. Najbolj »mirno roko« sta tudi tokrat imela oba najboljša iz lanske sezone, s tem da sta letos zamenjala mesti na vrhu. Tokrat je bil najboljši Turnšek Primož, lanski zmagovalec Zupanič Stanislav pa je bil drugi. 1. TURNŠEK PRIMOŽ 2. ZUPANIČ STANISLAV 3. VOGRINEC FRANC 4. NAMIZNI TENIS -zmagovalec Kaisersberger Rado Namizni tenis, ki ga je v telovadnici OŠ Hajdina organiziralo ŠD Hajdina, je letos privabil 15 igralcev, turnirja pa se je letos udeležilo kar precej novih tekmovalcev (tudi zelo mladih). Največ znanja je tokrat prikazal Kaisersberger Rado, ki je bil v finalu boljši od Zupanič Davorina. Najboljši trije iz občine (Glodež Srečko, Cartl Rajko in Glažar Stanko) so (zopet) manjkali, kakor tudi nekateri ostali »dobri« posamezniki. Morda pa se bo turnir »najboljših iz občine« odvil v letu 2007. 1. KAISERSBERGER RADO 2. ZUPANIČ DAVORIN 5. ŠAH - Fridl Karl še vedno premočan za konkurenco V organizaciji ŠD Gerečja vas se je drugo leto zapored odvijal turnir v šahu, zopet pa je zmagal Fridl Karl, ki tako že dmgo leto zapored ostaja nepremagan. Turnirja se je udeležilo 8 igralcev te zanimive miselne igre. 1. FRIDL KARL 2. DREVENŠEK MARJAN 3. VERDENIK JOŽE 6. RIBOLOV - TROJKE NASE- ■ ■ i J ■■ ■ 4 irH Finalisti teniškega turnirja med dvojicami Prejemniki priznanj za dosežke v tenisu HAJDINČAN december 2006 Utrinek s šahovskega turnirja Udeleženci tekmovanja v namiznem tenisu LIJ - »najboljši ribiči« prihajajo iz Skorbe 1. SKORBA (Galun Stanko, Gerečnik Franc, Purg Branko) 2. DRAZENCI (Kaučevič Tadej, Štrafela Vili, Obran Franc) 3. SLOVENJA VAS (Šijanec Alojz, Ščavni-čar Jože, Kolarič Drago) 7. MALI NOGOMET - mladinci - prva Hajdina, drugi Draženci SZ Hajdina je bila organizator turnirja v malem nogometu za mladince. Tokrat so zmagali mladinci Hajdine, ki so v finalni tekmi premagali »zelo napete« Draženčane, ki so s svojim neprimernim obnašanjem pokvarili turnir. 1. HAJDINA 2. DRAŽENCI 3. GEREČJA VAS Najboljši strelec: TRAVNIKAR ROBERT (4 zadetki) 8. MALI NOGOMET - veterani - zmaga Skorbi, Hajdošani razočarali, Rozman Vinko za zgodovino! Na turnirju veteranov so letos nastopile le štiri ekipe, ekipa Gerečje vasi je namreč letos prestajala kazen enoletne prepovedi nastopa zaradi lanskih dogodkov, manjkala pa je tudi ekipa Slovenje vasi. Polfinalna para sta bila tako Skorba - Draženci in Hajdoše - Hajdina. V prvem polfinalu je Skorba po pričakovanjih premagala Dra-žence z visokim rezultatom 11:3, v drugi tekmi pa se je zgodilo veliko presenečenje. Ekipa iz Hajdoš, zmagovalec zadnjih treh let, je nekoliko nepričakovano izgubila proti Hajdini s 4:2, tekmo pa je vsekakor zaznamoval »hatrick« najstarejšega igralca Hajdine Vinka Rozmana, ki je kar trikrat premagal »abrahamovca« Leopolda Valha. Da pa bi bilo razočaranje Hajdošanov še večje, pa so poskrbeli še veterani Dražen-cev, ki so v tekmi za tretje mesto popolnoma »deklasirali« nemočne Hajdošane z rezultatom 8:3. V finalni tekmi je bila ekipa Skorbe precej boljša od Hajdine, rezultat je bil kar 6:1. Najboljši strelec turnirja je bil tokrat Kampi Jože (Draženci), ki je dosegel 8 zadetkov. Seveda pa se na osnovi letošnjih rezultatov takoj pojavlja vprašanje, ali se je, zaradi »EMSO številk«, končalo obdobje prepričljivih zmag ekipe iz Hajdoš. 1. SKORBA 2. HAJDINA 3. DRAŽENCI Najboljši strelec: KAMPL JOŽE (8 zadetkov) 9. MALI NOGOMET - člani - zmaga v zadnjih sekundah Hajdini Zelo zanimiv je bil letos tudi turnir članov v malem nogometu, po ogorčenem boju v finalu so tokrat bili prvi igralci Hajdine. Letošnji pari v polfinalu so bili: Draženci - Gerečja vas, Slovenja vas - Skorba in Hajdoše - Hajdina. Presenečenje se je zgodilo že kar v prvi tekmi turnirja, saj so Draženčani po izvajanju 6 - metrovk premagali tokrat neorganizirane Gerečane, ter se tako prvič v osemletni zgodovini teh turnirjev uvrstili v finalne boje. V finale sta december 2006 se uvrstila še Skorba, ki je s 4:1 premagala Slovenjo vas, in Hajdina, ki je šele po izvajanju 6 - metrovk izločila zelo motivirane Hajdošane. V finalnem deluje nato najprej Skorba premagala Dražence, tekma Dra-ženci - Hajdina pa se je končala z zmago Hajdine s 6:3. V zadnji tekmi turnirja med Skorbo in Hajdino pa smo gledali enakovreden nogomet, zmagovalec pa se je odločil šele v zadnjih trenutkih tekme. Na pravem mestu je tokrat bil Ladinek Gorazd (Hajdina), ki je s svojim edinim zadetkom na turnirju odločil končnega zmagovalca. Naj omenim še zelo dobro sojenje sodnika Mariniča, najboljši strelec turnirja pa je bil Mlinarič Andrej (Hajdina) s štirimi zadetki. 1. HAJDINA 2. SKORBA 3. DRAŽENCI Najboljši strelec: MLINARIČ ANDREJ (4 zadetki) Tekst in slike Sandi Mertelj Sekretar ŠZ Hajdina NOGOMETNO DOGAJANJE V OBČINI HAJDINA Končan je jesenski del sezone 2006/2007, in čas je za analizo rezultatov po posameznih klubih. Seveda je moja ocena zgolj subjektivne narave, saj so za podrobnejšo analizo vsekakor odgovorni ljudje po posameznih klubih. V Štajerski ligi je letos ekipa Gerečje vasi po jesenskem delu prvenstva uvrščena na zelo dobrem 5. mestu, vendar pa sodeč po izjavah nekaterih odgovornih ljudi v klubu spomladi ciljajo še višje. »Gerečja vas je institucija«, smo slišali iz ust pomembnega člana UO NK Gerečja vas, kar zagotovo pomeni tudi, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo pohod Gerečanov na sam vrh Štajerske lige. Kadrovske (igralske) spremembe so v Gerečji vasi stalnica v vsakem prestopnem roku, tako da je tudi v tem pričakovati, da se bo klub okrepil še s kakšnim kvalitetnim igralcem. V 1. MNL Ptuj je jesenski naslov zopet pripadel ekipi Hajdine, ki je tako še enkrat več dokazala svojo kvaliteto. Vendar pa je razlika do zasledovalcev letos precej manjša kakor lani, saj drugo uvrščena Dornava zaostaja le za dve točki, Apače na tretjem mestu pa za 5 točk. Vsekakor se obeta zanimiv pomladni del prvenstva, še posebej ob dejstvu, da so se v večini klubov »A lige« že zgodile nekatere strokovne kadrovske spremembe (Krajnc Branko - novi trener NK Apače, Klinger Ivan - novi trener NK Dornava, Jeza Darko - novi trener NK Videm, obetajo se še spremembe v Gorišnici, Podvincih, Markovcih, na Rogoznici ...). Skratka, skoraj v vsakem od klubov v Hajdina člani - jesenski prvak I. MNL Ptuj ligi prihaja v tem času do določenih sprememb, tako po organizacijski, kakor tudi po strokovni plati. Ali bodo te spremembe prinesle več pozitivnih kakor negativnih učinkov, bo seveda pokazal čas. Delno razočaranje letošnje jeseni je vsekakor tudi ekipa Skorbe, ki je s popolnoma novo ekipo in novim trenerjem (vendar »začetnikom v A ligi«) na koncu osvojila le »borih« 13 točk, kar zadošča za 8. mesto v ligi. Pričakovanja pred prvenstvom so bila seveda bistveno višja, saj se je celo govorilo o boju za sam vrh lestvice (očitno se je nekdo uštel v napovedih). Tudi v veteranski ligi se situacija ni kaj dosti spremenila v primerjavi z lanskim letom. Lanskoletni zmagovalec ekipa Hajdine je osvojila naslov jesenskega prvaka lige, sezono je celo končala brez poraza, razlika do zasledovalcev pa je tri (Boč) oz. štiri točke (Skorba). S svojo aktivnostjo je pričela tudi Otroška nogometna šola občine Hajdina za otroke od 6 do 12 let. Vanjo je že vključenih 50 otrok iz celotne občine Hajdina in njene okolice. Treningi se nadaljujejo tudi v zimskem premoru v telovadnici OŠ Hajdina. In še nekaj lestvic: Štajerska nogometna liga - jesen 2006/2007: 1. Šmartno 1928 30 točk 2. Rogaška 30 3. Zreče 26 4. Šentilj - Jarenina 24 5. Gerečja vas 22 1. MNL Ptuj - jesen 2006/2007: 1. Hajdina 26 točk 2. Dornava 24 3. Apače 21 4. Podvinci 19 8. Skorba 13 2. MNL Ptuj - jesen 2006/2007: 1. Zg. Polskava 17 točk 2. Leskovec 17 3. Tržeč 16 10. Hajdoše 5 Veterani MNL Ptuj - zahod - jesen 2006/2007: 1. Hajdina 20 točk 2. Boč 17 3. Skorba 16 Sandi Mertelj Sekretar SZ Hajdina OTROŠKA NOGOMETNA ŠOLA OBČINE HAJDINA ZA OTROKE OD 6 DO 12 LET TERMINI TRENINGOV V TELOVADNICI OŠ HAJDINA V OBDOBJU NOVEMBER 2006 - MAREC 2007 Vsak torek od 15.30 - 17.00 letniki 1998, 1999, 2000 (U8, U7, U6) Vsak četrtek od 15.30 -17.00 letniki 1996, 1997 (U10, U9) Vsak petek od 15.30- 17.00 letniki 1994, 1995 (U12, U11) Informacije: Sandi Mertelj; 041 353-247. HAJDINČAN december 2006 PREJELI SMO ŠPORTNI PARK NOVA HAJDINA JE REZULTAT TRDEGA DELA V ŠD NOVA HAJDINA V glasilu občine Hajdina »Hajdinčan« (leto VIII, št. II, julij 2006) je uredništvo na 10. strani objavilo prispevek Veronike Bušljeta in Jožice Čelig. Ker sem v članku imenovan in ker sem kot predsednik imenovanega ŠD najbolj odgovoren za vse kar se dogaja v športnem parku in ŠD, občanom posredujem informacije na osnovi katerih si naj ustvarijo svoje mnenje: - navedeni članek ni izdelek »pisateljic«, ampak konstrukt s posamezniki v naselju, na občini in v občini Hajdina, ki, ko »imamo ŠD Nova Hajdina in lepo urejen športni park« (začetek prispevka) želijo na tak način škoditi ljudem, ki smo to v petih letih ustvarili, - vandalizem, ki ga počenja mladoletni sin, rojen 1989, ene izmed njih je vzrok za njuno pisanje, ve se tudi od kod oziroma katerih oseb izhaja podpora mladoletnikoma, ki sem ju osebno zalotil 11. 10. 2005 ob 21. uri pri početju na objektih športnega parka in ju soočil z materjo, kjer je njen sin pod težo njenih udarcev vse to pred menoj priznal, - že julija 2002 smo doživeli v športnem parki prve znake vandalizma iz sosednje vasi (med prijavitelji je bil tudi mladoletni sin Čeligove), decembra 2004 je bila poškodovana oglasna tabla, avgusta 2005 se je »pisalo« po razporedu za tenis, septembra se je plezalo po brunarici (zvit petelin, poškodovana tegola, pohojene rože v posodi), oktobra se sta se odvijačila zaščitna čepa na vratih sanitarij in nabijala na oglasno desko (11. 10. 2005 prijetje mladoletnikov), 16. 10 2005 (nedelja) pa je bil izveden poskus požiga oglasne table -za to je bil uporabljen cerkveni listič »Dajte cesarju cesarjevo in bogu božje« (slika) -tabla je še sedaj taka v spomin in opomin sovaščanom in obiskovalcem, - vsa, ki si prečita podatke na panoju na športnem parku, dobi potrebne informacije in napotila za zadrževanj v njem; nakup prvega dela zemljišča smo sofinancirali vaščani preko proge, nadaljevanje izgradnje pa je potekalo iz sredstev občine, še več pa iz donacije družb in posameznikov, ki mi jih je uspelo pridobiti za sodelovanje, - igrišče za tenis (umetna podlaga) je donacija gospodarske družbe; glede na občutljivost in dobo trajanja je pod režimom, kot ga predpisuje izvajalec. Žal sta »pisateljici«, če se že tako močno zanimata za tenis krepko zamudili tečaj tenisa, ki smo ga organizirali v ŠD s finančno pomočjo ŠZ Hajdina, leta 2003. Igranje tenisa poteka nemoteno še celo več v ŠD imamo že zamenjavi za Nadala in Federerja. - število članov ŠD, ključi od igrišča za tenis, kdo igra tenis ... so interne zadeve ŠD in njegovih organov; to je podobno kot, če bi vaju »pisateljici« jaz spraševal zakaj imata v Sloveniji na nabiralniku za pošto oznako Zeitungen oz. še vedno tablo Okrepčevalnica Dalmacija, ki je že precej dolgo zaprta. - ŠD Nova Hajdina je pravna oseba zasebnega prava, ni davčni zavezanec in je edini lastnik vsega premoženja, ki je zavedeno v inventuri OS in Dl; člani ŠD na vsakoletnem občnem zboru odločajo o vseh spremembah (iz družine Bušljeta in Čelig ni nobenega člana). Smo lastniki dveh zemljišč - prvega (30 a) smo odkupili vaščani preko proge, drugega (18 a) na katerem so sanitarije, shramba in paviljon 7x7 m z ruskim kegljiščem , pa so čista donacija dragoceno pridobljenih sredstev v denarju, materialu in izvedbi brez udeležbe občine (0,00 SIT). - izjave, ki jih širite po občini »da Markovič in predsednik NOŠD dobivata za dela v športnem parku na občini plačila« so skrajno zlonamerna, žaljiva in laž, ki je dolga kot je dolga pot od Hajdine do Avstralije; res pa je, da so nekateri posamezniki iz naselja računali na plačilo - plačevanja v ŠD Nova Hajdina pa enostavno ne poznamo, - »grafiti«, ki so bili podpisani v soboto 15. julija 2006 na ruskem kegljišču in igrišču za MN, enako plakatiranje kopij dopisa s strani Čeliga st. so prijavljeni in fotografirani s strani policije - gre za osebno žalitev posameznika in večkratno (10) kršitev Odloka o plakatiranju in Odloka o javnem redu in miru v občini Hajdina - v Sloveniji in občini se to kaznuje po KZRS in imenovanih odlokih občine Hajdina; resnici na ljubo pa je treba reči, da so slab vzgled za njegovega mladoletnika in za vse, ki so to videli., - kaj vse lahko naredi mladoletnik, pa mora človek doživeti - leta 1998 je mladoletnik iz hišne številke Zg. Hajdina 130/a, ko ni imel na dvokolesu nobene luči, kljub večeru, dobesedno povozil ženo, utrpela je hude poškodbe po obrazu in telesu ter doživljenjsko posledico - nikoli nisva zahtevala nobene odškodnine, ki bi jo starši še danes plačevali; mati mladoletnika se je enostavno potuhnila in ni našla niti ene besede opravičila, zahvale ali sočutja, - sredstva, ki sta jih prispevali družini Čelig in Bušljeta pri odkupu prve parcele, glede na njuno priseganje »da lahko počneta v športnem parku kar se jima vzljubi«, so nakazana iz mojega osebnega računa na njune naslove. V naselju Zg. Hajdina (preko proge) sem prepričan, da večina sovaščanov spoštuje, občuduje in pomaga pri vzdrževanju športnega parka, najdejo pa se tudi taki, kot sta pisateljici članka, nekateri z izjavo »brez mene«, ki so prosti redu in urejenosti in bi težko pridobljena sredstva in naših žuljev uničili čez noč. Športni delavci v občini Hajdina se tega še kako zavedamo in vztrajamo s svojim prostovoljnim delom, s svojimi idejami in obrambo doseženega. Če bo potrebno bo igrišče za tenis zaklenjeno še z eno ključavnico; ker pa se večina rezultatov vandalizma dogaja v temi, bomo v ŠD prepovedali gibanje v športnem parku v času teme oziroma se poslužili Odloka o javnem redu in miru občine Hajdina, ki predvideva tudi vključitev dežurstev. Športni park je varovano območje -po pogodbi ga varujeta Vargas - Al Kidričevo in Policijska postaja Ptuj. Ob tej priložnosti bi se za tovariško strokovno in fizično delo pri postavitvi nadstreška paviljona in ureditvi okolice zahvalil naslednjim članom in simpatizerjem ŠD Nova Hajdina: Topolovec Milan in Matic, Firbas Milan in Ivo, Hojski Edi in Aljaž, Tumpej Andrej in Tadej, Lukman Bogdan in Benjamin, Mlakar Franc, Peklič Tonček, Kavarič Gvido, Gerečnik Viljem, Tetičkovič Ivan in Dejan, Petrovič Alojz, Pal Janez, Hajšek Janez, Petek Andrej, Gostan Robert, Primc Peter... Predsednik ŠD Noua Hajdina Viktor Markovič Spoštovani gospod Markovič! Tekst, ki sledi vašemu spoštovanemu pojasnilu v zvezi s športnim parkom in ŠD Nova Hajdina, pa je namenjen zgolj urednici Hajdinčana. Kot sami pišete, je to konstruktivna kritika urednici Hajdinčana, zato menim, da ga ni potrebno objaviti. Sicer pa hvala za poduk, vašo konstruktivno kritiko pa seveda sprejemam kot nekaj pozitivnega. Z upanjem na prihodnje dobro sodelovanje vas lepo pozdravljam, Tatjana Mohorko december 2006 M HAJDINCAN SPOMINSKA KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH Svečka kot simbol življenja »Jagrov« križ v novi podobi Številna sakralna znamenja, pri nas kapele in križi, krasijo vasi, mesta, polja ... Postavljeni so bili v zahvalo za ozdravljenje, vrnitev fantov iz vojne ali nas opozarjajo na nesreče, ki so se na tistem kraju zgodile. Tudi Gereč-jevaščani imajo kapelo, ob kateri stoji vaški zvonik in dva križa. Ljudje so se na njih navadili in vas bi bila pusta brez njih, kar so tudi izkusili, ko so »Jagrov« križ zaradi urejanja okolice za nekaj časa umaknili. Križ so nato obnovili in ga postavili nazaj na svoje mesto. Ob prenovljenem križu je bila 16. septembra sv. maša, kjer je hajdinski župnik Marijan Fesel križ tudi blagoslovil. JL V hvaležen spomin UMRLI OD 1. 10. 2006 1. Ivanka Zupanič, Skorba 17/a, roj. 30. 4. 1941, umrla 10. 11. 2006 2. Dani Rajh, Draženci 24, roj. 21. 2. 1988, umrl 31. 10. 2006 3. Janez Pulko, Hajdoše 3, nazadnje stanujoč v Domu upokojencev Muretinci, roj. 22. 12. 1913, umrl 15. 11. 2006 4. Janez Murko, Draženci 9, roj. 25. 7. 1934, umrl 26. 11. 2006 »Bliža se spominski dan, dan mrtvih. Ohranjamo spomin na naše najdražje, ki jih ni več med nami. V spomin nanje gorijo svečke. Svečka ali plamen pa je simbol življenja. Vsem, ki so v času NOB in osamosvojitveni vojni za našo svobodo in samostojno prihodnost dali svoja življenja, smo sedanji in prihodnji rodovi dolžni spoštljivi spomin. Zavedati se moramo, da je preteklost naš najboljši učitelj za prihodnost,« je v uvodnem pozdravu dejala Terezija Mirkovič, predsednica OOZB Hajdina. Spominske komemoracije ob dnevu spomina na mrtve so se tudi letos udeležili mnogi še živeči borci, udeleženci NOB, tudi s širšega ptujskega okoliša. Pred spominsko ploščo padlih borcev, talcev in žrtev okupatorjevega nasilja pri OŠ Hajdina je bila v petek, 27. oktobra ob 12. uri spominska komemoracija ob dnevu spomina na mrtve; v spomin na žrtve okupatorjevega nasilja med NOB in tudi v spomin na žrtve v osamosvojitveni vojni. Komemoracijo so skupaj pripravili Osnovna organizacija borcev in udeležencev NOB Hajdina, občina Hajdina in OŠ Hajdina. Župan Radoslav Simonič ter borca Franc Fridl in Frančiška Cartl so skupaj z učenci OŠ Hajdina k spominski plošči položili venec in sveče. O pomenu in spominu na padle in umrle v NOB je spregovoril najstarejši borec Bogomir Kostanjevec. V kulturnem programu so poleg učencev OŠ Hajdina nastopile še ljudske pevke s Hajdine in pesnica Olga Vidovič. Ob tej priložnosti pa je Terezija Mirkovič šolski skupnosti predala knjigo - darilo OOZB Hajdina v spomin na dolgoletno sodelovanje pri kulturnih prireditvah. TM POLICIJA SVETUJE - POLICIJA SVETUJE - POLICIJA SVETUJE UKREPAJTE PRAVOČASNO - ZAVARUJTE SEBE IN SVOJ DOM Bližajo se praznični dnevi, ko ste načeloma veseli obiskovalcev, saj so le—ti ponavadi sorodniki, prijatelji ali znanci. Neznanih obiskovalcev pa se gotovo vedno ne razveselite, saj vam velikokrat ponujajo razne »ugodnosti« in jim je včasih tudi cilj, da vas ogoljufajo ali celo oropajo. Zaradi zmanjšanja števila neljubih dogodkov na vašem domu ni odveč nekaj osnovnih nasvetov: - vedno zaklepajte vsa vrata in okna ter jih opremite s kvalitetno ključavnico ter varnostnim ščitom, - ključev ne puščajte v poštnih nabiralnikih, pod predpražnikom ali na drugih »skrivališčih«, - pred vhodnimi vrati poskrbite za ustrezno razsvetljavo, da lahko obiskovalca vidite, - poskrbite za alarmne naprave ter se pred njihovo nabavo posvetujte s strokovnjaki. Kljub vaši previdnosti in zgoraj naštetim preventivnim ukrepom bodo nezaželjeni obiskovalci že pred vrati skušali pridobiti vaše zaupanje ali usmiljenje. Ne nasedajte pretirani prijaznosti, saj se bodo večkrat predstavili tudi kot uradne osebe. V teh primerih že pred vrati zahtevajte identifikacijske dokumente. Postali bodo nesramni in nasilni, saj bodo ugotovili, da niste tako naivni, kot so predvidevali. V teh primerih takoj po telefonu pokličite 113 ali pokličite pomoč sosedov. Le medsebojna pomoč in pozornost med sosedi bosta izboljšali vašo varnost in varnost sosedov. Če pa kljub samozaščitnemu obnašanju postanete žrtev kaznivega dejanja, ne tvegajte svojega zdravja. Še vedno je bolje, da ste premoženjsko oškodovani, kot pa da se nasilnemu storilcu ali storilcem uprete in s tem izpostavljate svoje zdravje ali življenje. Ostanite mirni in ne izzivajte storilca z nepotrebnimi gibi ali dejanji, temveč si raje zapomnite njegove reakcije in značilnosti. Po napadu opazujte, kam je pobegnil in kako ter čimprej obvestite policijo, ki bo skušala storilca čim hitrje izslediti. OD VSEH NESREČ NAJLAŽJE PRENAŠAMO TUJO. NASLEDNJI STE LAHKO VI - ALI PA TUDI NE. V želji, da bi bilo neljubih dogodkov čim manj, vam želim srečno in varno novo leto 2007. Igor LEVSTIK, vodja policijskega okoliša NAMESTO POSLOVNIH DARIL V HUMANITARNE NAMENE Želijo pomagati pogumni Mojci Mojca z mamo in očetom na prijateljskem obisku pri Gerečnikovih na Zg. Hajdini. Foto: TM r> rez posebnega medijskega Dpompa in povsem na prijateljski način so svojo namero o tem, da želijo pomagati oboleli Mojci Sagadin iz Njiverc, izrazili v uspešnem družinskem podjetju Gereč-nik na Zg. Hajdini. Sredi decembra so se na krajšem prijateljskem druženju, ob odličnem pecivu, ki ga je spekla Mojčina mama Magda, zbrali starši Mojce in oba Gerečnikova, oče Viljem in hčerka Nina. In namen je bil dosežen, saj so se oboji strinjali, da je vsaka pomoč v obliki sredstev, ki se zbirajo za zdravljenje Mojce več kot dobrodošla. Gerečnikovi pa so svojim poslovnim partnerjem poslali le voščilnico in v njej zapisali: »Naj v letu 2007 vše ovire postanejo premostljive, vse kar je bilo predaleč dosegljivo, vse kar je bilo nemogoče možno, vse česar pa nismo uspeli pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. Podjetji Williams d.o.o. in Viljem Gerečnik s.p. sta sredstva, namenjena poslovnim darilom, podarili Društvu za cerebralno paralizo Sonček Ptuj - za Mojco Sagadin.« Lepa gesta, ni kaj in naj bo takih v prihodnje še veliko. Mojci in njeni družini pa želimo, da bi jim bila pot do operacije čim krajša in ne preveč naporna, predvsem pa lepe, srečne in zdrave praznike vsem skupaj. TM V PSC HAJDINA NA OGLED RAZSTAVA »PROJEKT AJDA« DRUŠTVA GOSPODINJ DRAŽENCI Do marca si lahko v pritličju Poslovno-stanovanjskega centra Hajdina, v društvenem prostoru ogledate nadvse zanimivo razstavo z naslovom Projekt ajda društva gospodinj Draženci. Na ogled so najrazličnejši izdelki iz ajde, ajdove moke in ajdovih luščin, posebej je predstavljen tudi potek pridelave ajde, na fotografijah pa si lahko vsak obiskovalec pogleda še kulinarične dobrote, ki so jih v začetku decembra na gospodinjskem prazniku pripravile Draženčanke. Razstava je na ogled vsako prvo nedeljo v mesecu od 8. do 11.30 ure. Za skupinski ogled pa se lahko obrnete na predsednice društev žena, deklet in gospodinj v občini Hajdina: Marto Sitar (Hajdina), Anico Drevenšek (Gerečja vas), Anico Žumer (Hajdoše) in Zdenko Godec (Draženci). Vljudno vabljeni! Božična skrivnost Pred dnevi sem listal po delih duhovnika in pisatelja F S. Finžgarja in med njimi naletel na spis z naslovom Sveta noč. V njem med drugim piše: » Sveta noč, blažena noč ... Od kdaj si spočeta, ti skrivnostna noč? Od kdaj pričakovana, od kdaj zaželena, kolikokrat hrepeneče prerokovana - ti sveta noč, blažena noč? Iz vseh duš bednega človeštva so poganjale tvoje kali: v umu modrijanov si se lesketala kot daljna lučka, v srcih pastirjev si brlela, po pergamentih božjih vidcev si bila oznanjena. In prišla si. Nebo je zažarelo, zvezde zamigljale, hribčki so se posuli s cvetjem, novi studenčki so privreli iz tal, skozi tiho noč je šlo čudežno, neslišno petje ptičkov, vesoljstvo je od veselja vztrepetalo, da se je soha Jupitrova v velikem poganskem mestu zamajala, padla s podstavka in se razbila na kosce. Z neba je prihitel kot svetel meteor angel in razodel pastirjem: »Naznanjam vam veliko veselje. Nocoj vam je rojen Zveličar, ki je Kristus, Gospod!« Sveta noč, blažena noč! Skoraj dva tisoč let stara in vedno mlada; velemesta so se sesula v prah, a ti, noč, žariš. Kraljestva so padla, ti vstajaš vsak božič pred nami živa in blagoslovljena. Človeštvo rije in se vije v bojih in bolečinah, ti ljubo prepevaš: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« Pisatelj je izbiral besede, da bi z njimi ozaljšal največji dogodek v zgodovini človeštva, ko je večna Beseda prišla na zemljo v nebogljenem otroku Jezusu. Kadarkoli se v mislih poglabljam v to skrivnost, se mi najprej porodi vprašanje: Kaj neki je vleklo Božjega Sina v ta naš svet? In odgovor je vedno isti: LJUBEZEN. Samo Bog, ki brezpogojno ljubi, je sposoben takih velikih dejanj. Ob tem odgovoru se takoj odpira drugo vprašanje: Kakšen je naš odgovor na ponujeno Božjo ljubezen? Če bi sodil le po tem, kako se mnogi ljudje pripravljajo na božič, potem bi bil odgovor: Božič ja, a brez Boga. Obstaja namreč velika nevarnost, da se doživetje skrivnosti božičnega praznika preprosto zaduši pod bremenom grobih interesov bogatih komercialistov. In tako marsikje pod božičnim drevescem namesto jaslic najdemo darila - božič smo razvredno- tili, saj smo mu namesto duhovne vsebine dali materialno noto. Veliki »biznismeni« sveta poznajo to človekovo slabost, zato so, pa četudi nimajo pojma o tem, kdo je Jezus Kristus, do neskončnosti razvili zaslužkarski božič. In mi jim pri tem pomagamo, jih podpiramo, jim omogočamo, da nam jemljejo tisto naj dragocenejše, kar nam ponuja Bog v majhnem otroku. Ali je morda pri nas, v naši družini, pri meni osebno vendarle drugače? Bo božič duhovno doživetje zaradi spomina na Jezusovo rojstvo ali pa se bo zgodilo nekaj podobnega, kakor v tisti prvi božični noči, da zanj pač ni prostora ne v našem domu in ne v našem srcu? Želel bi si, da bi nas znova prevzel tisti skrivnostni dotik Božje ljubezni, na katero bomo tudi sami odgovorili z ljubeznijo do Boga in do ljudi. To je hkrati tudi moje voščilo ob bližajočih se praznikih, ki ga želim končati z besedami pesnice Nataše Ahčin: Če ne postanemo kakor otroci, nikoli v resnici ne srečamo Otroka iz Betlehema, položenega v jasli in povitega v plenice, Kralja miru, Gospoda vseh majhnih. Če ne odpremo svojega srca na stežaj, kakor otrok razpre svoje drobne ročice u objem, nikoli ne okusimo velike Ljubezni Očeta, ki je daroval svojega edinega Sina. Če ne pokleknemo ponižno, preprosto, kot se otrok privije k materi in stisne k očetu, nikoli ne doživimo poljuba od zgoraj, nežnega, ljubečega dotika Boga, rojenega zate in zame. Marijan Fesel, naddekan, župnik fare Sv. Martina