Stran 304
Kmetijstvo.
Gojitev lešnikov. 
Glasilo „Hrvatsko • slavonskega gospodarskega društva" v Zagrebu, BGospodarski list" ima v svoji 13. letošnji številki zanimiv članek pod gorenjim naslovom, ki zasluži, da njega vsebino tudi naši čitatelji poznajo. Ta članek o »gojitvi lešnikov" slove takole:
Med proizvodi, katerih se vsako leto iz inozemstva v našo monarhijo uvaža, zavzema lešnik jedno prvih mest. Denar, ki se za ta pridelek pošilja iz Avstro • Ogerske v inozemstvo, znaša velike svote. Iz tega se da sklepati, da se pri nas gojitvi lešnika oziroma sploh lupinastega sadja ne posvečuje toliko pozornosti, kakor drugemu sadju. Najbolj se to vidi na pošiljatvah, ki o Božiču in Veliki noči dohajajo k nam iz inozemstva, posebno iz Italije in Španije. Iz teh dveh držav pošiljajo v Avstro-Ogersko ogromne množine lešnikov, ki se ne rabijo samo za igračo.
Gojitev lešnikovega grma se pa zanemarja najbolj zaradi tega, ker ljudstvo ne pozna koristi, katerih bi zamoglo imeti od tega sadeža in zategadel je dobro, da se o tem predmetu obširneje spregovori. Lešnikov grm se zadovoljuje z vsakim podnebjem in z vsako zemljo, peto leto potem ko je bil vsajen, pa že začne roditi in donašati lepega sadu, posebno ako se razumno goji. Zares žalostno je, da se to koristno grmovje pri nas po vrednosti ne ceni. Koliko leži puste neporabljene zemlje, ker drugo sadje zaradi nerodovitih tal ne uspeva, a lešnik bi prav dobro obrodil, zatorej naj vsakdo ki le more, prazne puste prostore na svojem vrtu in  drugod  posadi z lešnikovim grmom.
Najprikladnejši kraj za lešnikov grm pa so ob ronki bregov in strmine in tudi razna obrežja kotlov in dolin. Tudi tam uspeva, kjer prerašča tla nekoristno grmovje in drevje. Ako se pri tem uvažuje, da ni treba nikakih izvanrednih priprav za branje in razpošiljanje lešnikov in tudi grm sam na sebi ne zahteva posebne gojitve, se mora človek zares čuditi, da lešnik ni bolj razširjen.
Lešnik se goji kot visoko steblo v obliki grma ali špalirja. Pred sajenjem se priporoča rigolanje (prekopavanje) tal od 40—50 centimetrov globoko. Ako se tla zrahljajo in pognoje, bo več in boljšega sadu. Za gojitev v velikem se priporoča oblika grma, dobra pa je tudi oblika špalirja. Razdalja mej grmi bodi po 2 do 2 5 metra, pri špalirju 5 metrov.
Vsakoletno obrezovanje stebla in grma pospešuje plodovitost. Angleži goje lešnik v obliki kotla in ga redno obreza vajo; tudi mu stalno gnoje, zaradi tega dosezajo posebno obilen pridelek. Pri obrezavanju naj se pazi na to, da se odreže pregoste izrastke in se iztrebi  suh les.  Lešnik vzgojen zraste tudi dokaj vi-
Stran 305.
soko.  Visoko grmovje bi se smelo priporočati zaradi tega, ker lešnike na nizkem grmovju otroci lože kradejo.
Pomnožuje se lešnik najbolj z grobanjem. Mladiki, ki se pričvrsti k zemlji, pokrije se s prstjo tako, da se vidi iz zemlje samo vrh. Drugo leto že požene grm. Ni pa dobro vzgajati lešnik iz semena ali s spresajenjem s korenino, ker se v tem slučaju dobre vrste pokvarijo. Ako se vodi lešnik v vrste, naj se ga tudi okopava, ker se s tem zemlja zboljša. Od lešnikov poznamo kot dobre posebno tri vrste: zellski, Lambertov in gozdni lešnik.  .
Zellski lešnik je dobil ime od samostana Zeli, kjer ga stalno in mnogo goje. Znan je po kratki lupini, ki sad samo do polovice pokriva.
Te vrste lešnik je dvojen, moški in ženski, prvi je okrogel in drugi podolgast.
Lambertov lešnik se imenuje zaradi tega tako, ker zori o sv. Lambertu.
Tretja vrsta so gozdni lešniki. Ti se odlikujejo po trdi in veliki lupini. Ta lešnik raste divji po gozdih in mejah. Sad je navadno okrogel malokdaj podolgast.
Lešniki se bero, ko so popolnoma zreli. Ko se suše, jih treba po večkrat premešati, da se ne pokvarijo. Iz lešnika se napravlja tudi izvrstno olje, ki je za mnogovrstno porabo. Sicer se ga rabi za razne vrste, testenino in fino pecivo, torto itd. Razni trgovci prav mnogo stržijo za lešnik, ako znajo uporabiti priliko.
Nobenega dvoma ni, da bi se gojitev lešnikov vsakomur dobro izplačala, ako bi imel dovolj dobre volje, da goji ta sad v veliki meri, za kar bi imel priložnost pač vsaki posestnik.
Mi bi pa zlasti svetovali našim Kraševcem, da se začnejo resno pečati z gojitvijo lešnikov v ogromni meri. Vedno se čujejo tožbe, da Kraševci nimajo nobenih virov dohodkov, zlasti, ker je zamrla trta. Tu pa se jim ponuja samo ob sebi najizdatnejši viri dohodkov. Kras je povprečno zelo prikladen za gojitev lešnikovega grma. Naj bi se Kraševci torej resno oprijeli tega pridelka, ki jim bode donašal tisočake na leto.